Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Karla Kolariča iz Veržeja, na seji dne 4. novembra 1999

V 3. členu sklepa o uvedbi dodatnega krajevnega samoprispevka v denarju za naselji Kokoriči in Berkovski Prelogi v Krajevni skupnosti Logarovci–Berkovci (Uradni list RS, št. 31/96) se razveljavi besedilo “ter lastniki zemljiških površin na območju naselij Kokoriči in Berkovski Prelogi iz drugih krajev“ in zadnja alinea, ki se glasi:“ 50 DEM v tolarski protivrednosti letno po ha zemlje lastniki, ki nimajo stalnega bivališča na območju naselij Kokoriči in Berkovski Prelogi.“

1. Pobudnik navaja, da je bil z izpodbijanim sklepom uveden dodatni samoprispevek v denarju tudi za lastnike nepremičnin, ki v Krajevni skupnosti Logarovci–Berkovci nimajo stalnega prebivališča. Ker ni imel možnosti sodelovanja v pripravah za referendum in tudi ni bil obveščen o dnevu glasovanja, meni, da je izpodbijani sklep v tem delu, ki določa obveznost plačevanja samoprispevka tudi za lastnike zemljišč, ki nimajo na referendumskem območju stalnega prebivališča, nezakonit. Kot lastnik nepremičnine bi moral imeti pravico sodelovati v javni obravnavi pri pripravi referendumskega programa in pravico glasovanja. Poudarja, da so mu bile s tem kršene ustavne in zakonske pravice.
2. Krajevna skupnost Logarovci–Berkovci v svojem odgovoru na pobudo navaja, da so v pripravljalnem postopku lahko sodelovali vsi občani, ki so zavezanci za samoprispevek na podlagi izpodbijanega sklepa, ne glede na stalno prebivališče. Razglas predloga za uvedbo samoprispevka je bil objavljen na krajevno običajen način in vsaka oseba, ki se je zanimala za dogajanje v krajevni skupnosti, je imela možnost sodelovanja v postopku izvedbe referenduma. Krajevna skupnost navaja, da ni bil nihče posebej vabljen, da se udeleži referenduma.

3. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje, določene v četrtem odstavku 26. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS), takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
4. Na podlagi prvega odstavka 9. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85 p.b. – v nadaljevanju: ZSam) je zavezanec za samoprispevek lahko le tisti občan, ki ima na območju, na katerem je uveden samoprispevek, stalno prebivališče. Na podlagi določb zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94, 13/95 – odl. US, 38/96 in 43/96 – odl. US; v nadaljevanju: ZRLI), ki se smiselno uporabljajo tudi za lokalne referendume, je treba za vsako glasovanje na referendumu sestaviti splošni volilni imenik (drugi odstavek 35. člena ZRLI). Izjema od pravila, da je zavezanec za samoprispevek lahko le občan s stalnim prebivališčem na referendumskem območju (to je na območju, na katerem lahko uveljavlja svojo pravico do glasovanja), je določena v tretjem in četrtem odstavku 9. člena ZSam. Na njuni podlagi se lahko zavežejo za samoprispevek tudi občani, ki nimajo stalnega prebivališča na referendumskem območju, če je samoprispevek namenjen za zgraditev objektov ali izvajanje del, s katerimi naj bi se izboljšali pogoji za uporabo nepremičnin občanov na določenem območju. Ti občani imajo pravico sodelovanja v pripravljalnem postopku in pravico “osebnega izjavljanja z referendumom ali podpisovanjem“. Ker podpisovanja kot oblike neposrednega odločanja ZRLI ne pozna več, pride v poštev osebno izjavljanje na referendumu. Na podlagi 7. točke 7. člena ZSam bi vsak sklep o razpisu moral vsebovati “način sodelovanja v pripravljalnem postopku za razpis referenduma in način osebnega izjavljanja delavcev na začasnem delu v tujini ter zavezancev iz tretjega odstavka 9. člena tega zakona“. Sklep o razpisu referenduma obravnavanega samoprispevka (Uradni list RS, št. 27/96) take določbe nima.
5. Ena od temeljnih značilnosti referenduma je, da volilci z glasovanjem sami odločajo o vprašanjih, ki jih neposredno prizadevajo. Če oseba, na katero se odločitev na referendumu nanaša, ni imela možnosti, da se izjavi in glasuje, je podana kršitev pravice glasovanja. Pravica glasovanja na referendumu uživa varstvo na podlagi 44. člena ustave, ki daje vsakemu državljanu pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev. V obravnavani zadevi Krajevna skupnost Logarovci–Berkovci tem osebam ni omogočila, da bi glasovali na referendumu. Zato je izpodbijani sklep v delu, v katerem zavezuje k plačevanju samoprispevka tudi osebe, ki niso imele možnosti glasovanja na referendumu, v nasprotju z ustavo in ga je ustavno sodišče v tem delu razveljavilo. Razveljavitev ima pravne učinke, določene v tretjem odstavku 45. člena ZUstS. Ustavno sodišče se ni odločilo za odpravo izpodbijanih določb, ker ni ugotovilo nastanka škodljivih posledic, ki bi jih bilo treba odpraviti. Sredstva, ki se zbirajo s samoprispevkom, se uporabljajo za “asfaltiranje s fino asfaltno oblogo za vse ceste zgrajene v letu 1989 v naseljih Kokoriči in Berkovski Prelogi“ (2. člen), kar pomeni, da bodo že vplačani zneski samoprispevka uporabljeni tudi v korist oseb, ki imajo na referendumskem območju nepremičnine.

6. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odtavka 45. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč-Korošec, Milojka Modrijan, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.