Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Martina Glavača iz Beltincev, na seji dne 4. novembra 1999

Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za območje Krajevne skupnosti Beltinci (Uradni list RS, št. 83/97) se razveljavi.

1. Pobudnik v pobudi in njeni dopolnitvi navaja, da je Svet krajevne skupnosti Beltinci sprejel izpodbijani sklep v nasprotju z določbami ustave, zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85 – p.b. in 48/86 – v nadaljevanju: ZSam) in zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94, 13/95 – odl. US, 38/96 in 43/96 – odl. US – v nadaljevanju: ZRLI). Meni, da je samoprispevek ostanek socializma in komunizma in da v demokratični državi ni dovoljen nikakršen samoprispevek. Navaja, da je Svet krajevne skupnosti Beltinci sprejel sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka dne 15. 11. 1997 – pred izvedbo referenduma, ki se je izvedel 14. 12. 1997. Pobudnik tudi obširno razlaga svoje nestrinjanje z veljavno ureditvijo, ki daje možnost glasovanja na referendumu tudi tistim, ki potem niso zavezanci za plačevanja samoprispevka.
2. Krajevna skupnost Beltinci v pojasnilih na pobudo navaja, da je Svet krajevne skupnosti Beltinci sprejel sklep o razpisu referenduma na seji dne 13. 10. 1997 in pri tem upošteval določbe obeh zakonov – ZSam in ZRLI. Glede na navedbo v pobudi, da plačuje samoprispevek le 200 zavezancev, krajevna skupnost pojasnjuje, da je po njenih ugotovitvah od 1750 volilcev 1230 zavezancev za plačevanje samoprispevka.

3. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo. Ker so bili izpolnjeni pogoji, določeni v četrtem odstavku 26. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS), je takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
4. Ustavno sodišče je pobudo za oceno ustavnosti ZSam izločilo in zaradi skupnega obravnavanja in odločanja združilo z zadevo št. U-I-365/96. Zato je v obravnavani zadevi le preizkusilo, ali so pobudnikove navedbe o neskladnosti izpodbijanega sklepa z določbami ZSam in določbami ZRLI utemeljene.
5. ZSam ne zahteva, da odločitev o razpisu referenduma sprejme zbor občanov, tako kot to navaja pobudnik (prvi odstavek 3. člena ZSam). Tudi v zakonu o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, št. 45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97 in 74/98 – v nadaljevanju: ZLS), ki določa, da je za razpis referenduma pristojen občinski svet, kolikor te svoje pristojnosti ni prenesel na ožje dele občine, ni predvideno, da bi moral biti sklep o razpisu referenduma sprejet na zboru občanov. Pobudnikovih navedb, da pred odločitvijo Sveta KS Beltinci ni bil izveden zbor občanov in da tako niso bile upoštevane določbe statuta Krajevne skupnosti Beltinci, ustavno sodišče ni moglo upoštevati. Ustavno sodišče ni pristojno za odločanje o medsebojni skladnosti predpisov lokalnih skupnosti, ampak le o skladnosti predpisov lokalnih skupnosti z ustavo in zakoni.
6. ZRLI v 30. in 31. členu določa, da mora akt o razpisu referenduma vsebovati dan razpisa referenduma in da od tega dne začnejo teči roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma. Roki za izvedbo referenduma so določeni v 33. členu ZRLI in so vezani na dan razpisa referenduma. Od dneva razpisa referenduma do izvedbe referenduma ne sme preteči manj kot trideset dni in ne več kot petinštirideset dni. Svet KS Beltinci je sklep o razpisu referenduma sprejel na seji dne 13. 10. 1997. V 1. členu je določen le dan referenduma, to je dan glasovanja, in sicer nedelja 14. 12. 1997. V navedenem sklepu torej ni določen dan, ki naj bi se štel za dan razpisa referenduma in od katerega začne teči tridesetdnevni rok iz 33. člena ZRLI.
7. Referendum je oblika neposrednega odločanja volivcev o določenem pravnem aktu (ustavi, zakonu, odloku) ali o določenem vprašanju, o katerem bi bili sicer pristojni odločati predstavniški organi. Pravna ureditev referenduma je v marsičem podobna pravni ureditvi volitev. Tako kot v volilni zakonodaji so tudi v ZRLI (kot tudi v ZLS v določbah, ki urejajo lokalni referendum) določeni številni roki, v katerih se morajo izvajati oziroma opraviti referendumska opravila. Ker je namen predvidenih rokov različen, so različne tudi posledice, ki nastopijo, če pride do njihovega nespoštovanja. Tako je treba vložiti predlog za razpis referenduma oziroma občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma v 15 dneh po sprejemu splošnega akta. Če navedeno ni storjeno v tem roku, župan ne zadrži objave splošnega akta oziroma se akt objavi.
8. Posledice kršitve rokov, v katerih je treba izvesti volitve oziroma referendum (33. člen ZRLI), v zakonih niso predvidene. Navedeni roki zavezujejo organe (državne organe, organe občin, volilne organe), da opravijo volilna oziroma referendumska opravila, ki naj bi v končni fazi omogočila volivcem izvrševanje njihove volilne pravice, to je neposredno odločanje – pri volitvah izvolitev svojih predstavnikov, pri referendumu pa neposredno odločanje o določenem pravnem aktu ali o določenem vprašanju.(1) Namen teh rokov je, da se poleg tehničnih priprav (sestava volilnega imenika, imenovanje volilnih organov) zagotovi določen čas, da se volivci seznanijo s pravnim aktom oziroma z vprašanjem, ki naj bi bilo predmet referendumskega odločanja (pri volitvah o kandidatih). Le če so volivci dobro in dovolj seznanjeni s predmetom odločanja, lahko tudi glasujejo o predlaganih odločitvah. Predlagatelji referenduma morajo imeti določen čas za informiranje volivcev in propagiranje (javna propaganda). Vsa ta opravila, ki jih zakon imenuje referendumska opravila, morajo biti opravljena v določenem času. Tako kot pri volitvah se tudi pri referendumu ne sme zavlačevati, temveč mora po določenem času, predvidenem za referendumska opravila, slediti glasovanje, to je faza, v kateri se volivci odločajo o predmetu referenduma. Zato so tudi roki, v katerih je treba izvesti referendum, pomembni. Če zaradi kršitve teh rokov volilci niso mogli biti ustrezno informirani o vprašanju oziroma pravnem aktu, ki je predmet referendumskega odločanja, je prišlo do kršitve njihove ustavne pravice iz 44. člena ustave (odločba št. U-I-47/94 z dne 19. 1. 1995, Uradni list RS, št.13/95 in OdlUS IV, 4).
9. Ustavno sodišče je glede namena in posledic kršitve rokov, v katerih je treba izvesti volitve, že sprejelo določena stališča v odločbi št. U-I-279/96 z dne 10. 9. 1996 (Uradni list RS, št. 51/96 in OdlUS V, 126). Eno od sprejetih stališč je, da od objave akta o razpisu referenduma do dneva, ki je določen kot dan razpisa, ne sme preteči več kot 15 dni, razen če obstajajo utemeljeni razlogi tehnične oziroma instrumentalne narave.(2) V primeru, ko dan razpisa referenduma sploh ni določen, je torej mogoče šteti za dan razpisa dan objave akta o razpisu referenduma v uradnem glasilu. ZRLI določa rok 30 dni kot najkrajši možni rok, ki mora preteči med objavo oziroma dnevom razpisa in dnevom glasovanja.
10. Ustavno sodišče je izpodbijani sklep presojalo v skladu z navedenim stališčem. Kot je že navedeno, sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za KS Beltinci sploh ni določal dneva razpisa referenduma. Kršitev prvega odstavka 30. člena ZRLI bi bilo mogoče popraviti le tako, če bi od objave navedenega sklepa v Uradnem listu RS do dneva glasovanja ostalo še toliko časa, da bi bil predlagatelju referenduma in občanom dan razumen rok, v katerem bi lahko opravili seznanitev volivcev s predmetom referendumskega odločanja, tako da bi imeli volivci dovolj časa za seznanitev o predmetu odločanja in tudi za sprejem odločitve o tem, kako bodo glasovali na referendumu. Sklep o razpisu je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije dne 28. 11. 1997, to je po preteku meseca in pol (46 dni) po njegovem sprejemu na seji Sveta KS Beltinci. Referendum je bil razpisan za 14. 12. 1997, kar je 17 dni po objavi sklepa o razpisu v uradnem glasilu.
11. Iz navedenega sledi, da so bile v postopku razpisa referenduma za uvedbo samoprispevka kršene določbe ZRLI, ki določajo roke za izvedbo referenduma (določbe prvega odstavka 30. člena in 33. člena). Ker od dneva objave sklepa o razpisu do dneva referenduma ni niti pretekel tridesetdnevni rok, ki je določen v 33. členu kot najkrajši rok, v katerem se naj bi občani seznanili s predmetom referenduma, ustavno sodišče zaključuje, da so opisane kršitve takšne narave, ki so bistveno vplivale na izvrševanje pravice iz 44. člena ustave, ki daje vsakemu državljanu pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev. Zato je ustavno sodišče razveljavilo odločitev, ki je bila sprejeta na referendumu. Razveljavitev izpodbijanega sklepa ima pravne učinke, določene v tretjem odstavku 45. člena ZUstS. Ustavno sodišče se ni odločilo za odpravo izpodbijanih določb, ker ni ugotovilo nastanka škodljivih posledic, ki bi jih bilo treba odpraviti. Upoštevalo je, da so bila ali da bodo zbrana sredstva samoprispevka porabljena za investicije, ki so v korist vsem krajanom.

12. Ustavno sodišče je sprejelo to odločitev na podlagi tretjega odstavka 45. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč-Korošec, Milojka Modrijan, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.

1 ZRLI v 43. členu določa, da se glede glasovanja in ugotavljanja izida glasovanja na referendumu smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah v Državni zbor, kolikor sam ne določa drugače.
2 V navedeni odločbi so primeroma navedeni razlogi instrumentalne oziroma tehnične narave: “npr. v potrebi po določitvi dneva glasovanja v skladu s prvim odstavkom 32. člena ZRLI (na nedeljo ali drug dela prost dan) oziroma v potrebi po določitvi glasovanja na dan, ki omogoča racionalno in ekonomično izvedbo referenduma (npr. istočasno z volitvami ali izven obdobja daljših praznikov, počitnic ipd.).“