Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Štefana Kulčarja iz Lendave in drugih, na seji dne 4. novembra 1999

1. Šesta alinea 3. člena sklepa o uvedbi samoprispevka za območje Dolgovaških goric v Krajevni skupnosti Gorice pri Lendavi (Uradni list RS, št. 70/96) ni v neskladju z ustavo in zakonom.
2. Šesta alinea 3. člena sklepa o uvedbi samoprispevka za območje Lendavskih Goric v Krajevni skupnosti Gorice pri Lendavi (Uradni list RS, št. 70/96) ni v neskladju z ustavo in zakonom.

1. Štefan Kulčar, Jože Gjuran in Anton Slavinec ter 497 sopodpisnikov navajajo, da so na podlagi izpodbijanih sklepov kot lastniki vinogradov in vinskih kleti, ki nimajo stalnega prebivališča na območju Dolgovaških in Lendavskih goric, zavezani plačevati samoprispevek, čeprav niso bili seznanjeni s pripravami na uvedbo krajevnega samoprispevka in niso bili vabljeni na glasovanje. Ker so na referendumu odločali le krajani (30%), menijo, da ne morejo biti zavezani za plačilo samoprispevka tudi lastniki nepremičnin, ki na referendumu niso odločali. S samoprispevkom naj bi se financirale “stvari, katere kot lastniki vinogradov in vinskih kleti ne rabijo in jim niso potrebne.“ Pobudi prilagajo potrdilo Upravne enote Lendava, da je bil na zahtevo KS Gorice pri Lendavi izdelan in potrjen volilni imenik za naselje Lendavske gorice in Dolgovaške gorice za referendum dne 10. 11. 1996 samo za volilne upravičence s stalnim prebivališčem v teh naseljih. Poudarjajo, da sta izpodbijana sklepa sprejeta po nezakonitem postopku, in predlagajo, naj ju ustavno sodišče razveljavi oziroma odpravi.
2. KS Gorice pri Lendavi v odgovoru na pobudo navaja, da obsega 400 ha zemljišč, od katerih je prek 300 ha vinogradov, ki so v lasti oseb, ki nimajo stalnega prebivališča na njenem območju (t. im. zunanji lastniki). Ker je prihajalo do velikih problemov pri vzdrževanju infrastrukture, je svet krajevne skupnosti sprejel sklep, da se razpiše referendum o samoprispevku. Pred tem pa so bili opravljeni zbori občanov in razgovori z zunanjimi lastniki. Zunanji lastniki naj bi bili obveščeni o poteku postopka za uvedbo samoprispevka na srečanjih, ki se opravijo večkrat na leto, in na katerih se dogovorijo o akcijah v zvezi z vzdrževalnimi deli na cestiščih. Na referendum so bili občani krajevne skupnosti in zunanji lastniki vabljeni na krajevno običajen način, to je z objavo razpisa v lokalnem tedniku “Vestnik“, v Uradnem listu Republike Slovenije, ter z vabili, izobešenimi po kleteh in oglasnih deskah. Da bi zunanji lastniki lahko glasovali na referendumu, so naredili evidenco vinogradnikov po zemljiškoknjižnem stanju, ki so jo predložili v potrditev Upravni enoti Lendava. Ta evidenca ni potrdila, ampak je v odgovoru navedla, da potrditev ni potrebna, če pa bo, jo bodo izvedli naknadno. Takoj po razpisu referenduma pa Upravna enota Lendava ni potrdila seznama vinogradnikov, ki naj bi nadomeščal volilne imenike.

3. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) takoj nadaljevalo z odločanjem o glavni stvari.
4. Na podlagi prvega odstavka 9. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85-p.b. in 48/86 – v nadaljevanju: ZSam) je zavezanec za samoprispevek občan, ki ima na območju, na katerem je uveden samoprispevek, stalno prebivališče. Tretji odstavek 9. člena ZSam pa določa izjemo, ko se lahko zavežejo za samoprispevek tudi osebe, ki imajo na tem območju le nepremičnine, stalno prebivališče pa kje drugje. Pogoj, da se lahko zavežejo za samoprispevek tudi navedene osebe je, da se “uvaja samoprispevek za zgraditev objektov oziroma za izvajanje del, s katerimi naj bi se izboljšali tudi pogoji za uporabo nepremičnin občanov na določenem območju“. Četrti odstavek 9. člena daje navedenim osebam pravico sodelovati v pripravljalnem postopku za razpis referenduma in pravico osebnega izjavljanja z referendumom. To pomeni izjemo od pravila, da imajo pravico glasovanja le tiste osebe, ki imajo na ozemlju, na katerem se uvaja samoprispevek, stalno prebivališče. Novela zakona o lokalni samoupravi iz leta 1998 (Uradni list RS, št. 74/98 – novela ZLS), ki je podrobneje uredila referendum na lokalni ravni, je v prvem odstavku 47.b člena določila, da imajo pravico glasovati na referendumu vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta, če zakon ne določa drugače. Drugače je določeno v četrtem odstavku 9. člena ZSam.
5. Svet KS Gorice pri Lendavi je sprejel sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje naselja Lendavske Gorice v KS Gorice pri Lendavi (Uradni list RS, št. 56/96) in sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje naselja Dolgovaške Gorice v KS Gorice pri Lendavi (Uradni list RS, št. 56/96) na seji dne 30. 8. 1996. V obeh sklepih je določeno, da bo referendum dne 10. 11. 1996 (2. člen) in da imajo pravico glasovanja na referendumu tudi vsi lastniki vinskih kleti in vinogradov, ki nimajo stalnega prebivališča v KS Gorice pri Lendavi (6. člen). Na podlagi navedenih sklepov o razpisu, naj bi navedeni lastniki vinogradov in vinskih kleti plačevali 150 DEM na leto, in to v dveh obrokih. Iz poročila volilne komisije naselja Lendavske Gorice o izidu glasovanja na referendumu dne 10. 11. 1996 (Uradni list RS, št. 71/96) je razvidno, da je volilna komisija štela, da je v volilni imenik vpisanih 467 volilnih upravičencev s stalnim prebivališčem v Lendavskih Goricah in 876 lastnikov vinogradov in vinskih kleti. Nadalje je razvidno, da je na referendumu glasovalo 330 volilcev, da je za samoprispevek glasovalo 200 volilcev ali 60,6% volilcev, ki so glasovali. Iz poročila volilne komisije naselja Dolgovaške Gorice (Uradni list RS, št. 70/96) je prav tako razvidno, da je bilo v volilni imenik vpisanih 262 krajanov in 538 lastnikov vinogradov in vinskih kleti, da je na referendumu glasovalo 166 volivcev in da je za uvedbo samoprispevka glasovalo 126 volivcev ali 75,9% volivcev, ki so glasovali.
6. Iz gradiva, ki ga je na zahtevo ustavnega sodišča poslala KS Gorice pri Lendavi, je razvidno, da je bil za potrebe glasovanja na referendumu dejansko sestavljen seznam lastnikov vinogradov (brez prebivalcev), ki naj bi bil podlaga za sestavo imenika volivcev na referendumu, razpisanem za dne 10. 11. 1996. Kot navaja v odgovoru naprotni udeleženec, so k seznamu priložili tudi katastrske posestne liste, po katerih naj bi se ugotovili rojstni datumi oseb na seznamu vinogradnikov. Upravna enota Lendava bi glede na določbo četrtega odstavka 9. člena ZSam morala sestaviti in potrditi volilni imenik, ki bi vseboval tudi lastnike vinogradov in vinskih kleti. Kljub temu, da do potrditve volilnega imenika s strani Upravne enote Lendava ni prišlo, je KS Gorice pri Lendavi storila vse potrebno, da so bili zunanji lastniki seznanjeni z uvedbo samoprispevka, za kakšen namen bodo porabljena sredstva, zbrana s samoprispevkom, in kakšno višino samoprispevka naj bi plačevali. V sklepih o razpisu referenduma, ki sta bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije dne 11. 10. 1996 – torej en mesec pred dnevom referenduma – je bilo posebej določeno, da imajo pravico glasovanja na referendumu tudi vsi lastniki vinogradov in vinskih kleti, ki nimajo stalnega prebivališča v KS Gorice pri Lendavi. Iz poročil volilne komisije je tudi razvidno, da so volilne komisije štele za volivce, ki imajo pravico glasovati, tudi te osebe.
7. Na podlagi navedenega ustavno sodišče ugotavlja, da so pobudniki – lastniki vinogradov in vinskih kleti – imeli možnost tako sodelovanja v pripravljalnem postopku kot glasovanja na referendumu. Če lastniki te možnosti niso izkoristili, to ne more pomeniti, da je izglasovani sklep o uvedbi samoprispevka nezakonit. Kršena jim tudi ni bila pravica glasovanja iz 44. člena ustave, ki daje vsakemu državljanu pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev. Volilni komisiji sta glede na določbo 23. člena zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94, 13/95 – odl. US, 38/96 in 43/96 – odl. US – v nadaljevanju: ZRLI), ki je določala za sprejem odločitve na referendumu relativno večino, in je veljala tudi za odločitev o uvedbi samoprispevka, povsem pravilno ugotovili, da je bil predlog za uvedbo krajevnega samoprispevka za obe naselji izglasovan. Zato sta izpodbijana sklepa v delu, v katerem določata, da so zavezani za plačilo samoprispevka tudi lastniki vinogradov in vinskih kleti, ki nimajo stalnega prebivališča v KS Gorice pri Lendavi, v skladu z ZSam in ZRLI.
8. Tretji odstavek 9. člena ZSam določa, da se lahko zavežejo za samoprispevek osebe, ki imajo na referendumskem območju nepremičnine, nimajo pa stalnega prebivališča, le pod pogojem, da se “uvaja samoprispevek za zgraditev objektov oziroma za izvajanje del, s katerimi naj bi se izboljšali tudi pogoji za uporabo nepremičnin občanov na določenem območju“. Iz izpodbijanih sklepov in odgovora nasprotnega udeleženca izhaja, da so sredstva, zbrana s samoprispevkom, namenjena predvsem za vzdrževanje in izgradnjo cestišč in hudournikov (4. člen), kar nedvomno izboljšuje pogoje za uporabo vinogradov in vinskih kleti, ki so v lasti oseb, ki nimajo stalnega prebivališča v tej krajevni skupnosti. Pobudniki navedbe, da s samoprispevkom sofinancirajo nekaj, česar ne potrebujejo, niso utemeljili. Ustavno sodišče na podlagi zbranega gradiva ugotavlja, da je izpolnjen tudi pogoj iz tretjega odstavka 9. člena ZSam in za to tudi ta zatrjevana neskladnost ni podana.

9. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 21. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč-Korošec, Milojka Modrijan, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.