Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Branka Mežana, Cirila Bukovca in Leopolda Klančarja iz Trebnjega ter Alojza Grmovška iz Medvod, na seji dne 4. novembra 1999

Šesta alinea 4. člena sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za območje Krajevne skupnosti Mirna (Uradni list RS, št. 75/96) se razveljavi.

1. Pobudniki navajajo, da so zavezani k plačevanju samoprispevka na podlagi šeste alinee 4. člena izpodbijanega sklepa, ki določa, da morajo lastniki počitniških hišic, vikendov in vinskih kleti, ki nimajo stalnega prebivališča v KS Mirna, plačevati 200 DEM letno, čeprav pri uvedbi samoprispevka niso mogli sodelovati. Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Mirna (Uradni list RS, št. 62/96) jim ni omogočal glasovanja na referendumu, saj je v 11. členu določal, da lahko glasujejo le osebe, ki imajo stalno prebivališče na referendumskem območju. Za uvedbo samoprispevka naj bi izvedeli šele iz obvestila KS Mirna z dne 25. 2. 1997, da so dolžni plačati samoprispevek. Menijo, da jih izpodbijani sklep ne more zavezovati k plačilu samoprispevka, ker o njem niso imeli možnosti odločati.
2. KS Mirna v odgovoru na pobudo navaja, da je bil osnutek programa krajevnega samoprispevka objavljen v informatorju sveta KS Mirna “Krajan št. 3“ v mesecu oktobru 1996. Ta informator se pošilja tudi vsem, ki ne živijo v KS Mirna, imajo pa na njenem območju svoje objekte. Nasprotni udeleženec poudarja, da je bila akcija obveščanja zelo široka, da so bili plakati razobešeni na javnih plakatnih mestih in da so objavljali razpis referenduma o samoprispevku na lokalnih radijskih postajah.

3. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) takoj nadaljevalo z odločanjem o glavni stvari.
4. Na podlagi prvega odstavka 9. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85 – p.b. in 48/86 – v nadaljevanju: ZSam) je zavezanec za samoprispevek občan, ki ima na območju, na katerem je uveden samoprispevek, stalno prebivališče. Izjema od pravila, da je zavezanec za samoprispevek lahko le občan s stalnim prebivališčem na referendumskem območju (to je na območju, na katerem lahko uveljavlja svojo pravico glasovanja), je določena v tretjem in četrtem odstavku 9. člena ZSam. Na njuni podlagi se lahko zavežejo za samoprispevek tudi osebe, ki nimajo stalnega prebivališča na referendumskem območju, če se “uvaja samoprispevek za zgraditev objektov oziroma za izvajanje del, s katerimi naj bi se izboljšali tudi pogoji za uporabo nepremičnin občanov na določenem območju“. Četrti odstavek 9. člena daje navedenim osebam pravico sodelovati v pripravljalnem postopku za razpis referenduma in pravico osebnega izjavljanja z referendumom. To pomeni izjemo od pravila, da imajo pravico glasovanja le tiste osebe, ki imajo na ozemlju, na katerem se uvaja samoprispevek, stalno prebivališče. Novela zakona o lokalni samoupravi iz leta 1998 (Uradni list RS, št. 74/98 – Novela ZLS), ki je podrobneje uredila referendum na lokalni ravni, je v prvem odstavku 47.b člena določila, da imajo pravico glasovati na referendumu vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta, če zakon ne določa drugače. Drugače je določeno v četrtem odstavku 9. člena ZSam. Glede na navedeno pravico sodelovanja in glasovanja na referendumu mora vsak sklep o razpisu vsebovati “način sodelovanja v pripravljalnem postopku za razpis referenduma in način osebnega izjavljanja delavcev na začasnem delu v tujini ter zavezancev iz tretjega odstavka 9. člena tega zakona (7. točka 7. člena ZSam).
5. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje KS Mirna določbe o načinu sodelovanja lastnikov počitniških hišic, vikendov in vinskih kleti, ki nimajo stalnega prebivališča v KS MIrna, nima. V šesti alinei 8. člena sklepa o razpisu je bilo predvideno, da plačujejo samoprispevek tudi navedeni lastniki, v 11. členu pa, da imajo pravico glasovanja le občani, ki imajo stalno prebivališče v KS Mirna.
6. Ena od temeljnih značilnosti referenduma je, da volilci z glasovanjem sami odločajo o vprašanjih, ki jih neposredno prizadevajo. Če oseba, na katero se nanaša odločitev na referendumu, ni imela možnosti, da se izjavi in glasuje, je podana kršitev pravice glasovanja. Pravica glasovanja na referendumu uživa varstvo na podlagi 44. člena ustave, ki daje vsakemu državljanu pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev. V obravnavani zadevi KS Mirna tem osebam ni omogočila, da bi glasovali na referendumu. Zato je izpodbijani sklep v delu, v katerem zavezuje k plačevanju samoprispevka tudi osebe, ki niso imele možnosti glasovanja na referendumu, v nasprotju z ustavo, in ga je ustavno sodišče v tem delu razveljavilo. Razveljavitev izpodbijanega sklepa ima pravne učinke, določene v tretjem odstavku 45. člena ZUstS. Ustavno sodišče se ni odločilo za odpravo izpodbijane določbe, ker ni ugotovilo nastanka škodljivih posledic, ki bi jih bilo treba odpraviti. Upoštevalo je, da se zbrana sredstva samoprispevka uporabljajo tudi v korist oseb, ki imajo na referendumskem območju nepremičnine (3. člen izpodbijanega sklepa).

7. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč-Korošec, Milojka Modrijan, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.