Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem na zahtevo Okrajnega sodišča v Žalcu, na seji dne 18. novembra 1999

Za odločanje o zahtevi A. A. in B. B.-C. za denacionalizacijo nepremičnin, parc. št. 676, 678, 714/5, 1125/114, 1125/115, 928/116 in 929/154, vpisane pred podržavljenjem v zemljiškoknjižnem vložku št. 134 k. o. Ž., ter parc. št. 1060/26 in 1060/392, vpisani pred podržavljenjem v zemljiškoknjižnem vložku št. 74 k. o. Z. je pristojno Okrajno sodišče v Žalcu.

1. Denacionalizacijski upravičenec A. A. je dne 17. 2. 1993 pri takratni Občini Žalec vložil zahtevo za denacionalizacijo v izreku navedenih parcel. Upravna enota Žalec se je izrekla za nepristojno za reševanje zahteve in jo z dopisom z dne 22. 7. 1997 odstopila Okrajnemu sodišču v Žalcu. Sodišče pa je dne 8. 10. 1999 vložilo zahtevo za rešitev spora glede pristojnosti v zadevi nepremičnin, ki naj bi bile podržavljene sedaj že pokojnemu denacionalizacijskemu upravičencu (po njegovi smrti sta postopek prevzeli pravni naslednici).
2. Okrajno sodišče meni, da ni pristojno za reševanje navedene denacionalizacijske zadeve, ker naj bi bilo premoženje podržavljeno z arondacijsko odločbo z dne 28. 6. 1963 in ne na podlagi pravnega posla – kupne pogodbe z dne 11. 4. 1963. To pogodbo naj bi bilo namreč treba šteti kot sporazum med tedanjim lastnikom in arondacijskim upravičencem, kot ga je predvideval takrat veljavni Temeljni zakon o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni list FLRJ, št. 43/59 in 53/62 – v nadaljevanju: TZIKZ). Podržavljenje naj bi bilo torej izvedeno na podlagi predpisa, navedenega v 3. členu zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in sl. – v nadaljevanju: ZDen).

3. ZDen deli pristojnost za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo med upravne organe in sodišča. Če je bilo premoženje podržavljeno s predpisi, določenimi v 3. in 4. členu ZDen, so pristojni upravni organi (prvi odstavek 54. člena ZDen), če pa je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti (5. člen ZDen), je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo pristojno okrajno sodišče (56. člen ZDen).
4. Ustavno sodišče je zadevo obravnavalo prednostno na podlagi pete alinee 52. člena poslovnika ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 49/98).
5. Ustavno sodišče je v zvezi z denacionalizacijo zemljišč, arondiranih na podlagi TZIKZ, že opozorilo (npr. odločbi št. U-I-75/92 z dne 31. 3. 1994, Uradni list RS, št. 23/94 in OdlUS III, 27 ter št. U-II-231/96 z dne 29. 10. 1996, Uradni list RS, št. 64/96 in OdlUS V, 142), da se je v nekaterih občinah arondacija izvajala tudi na podlagi sporazumov (pogodb), s katerimi so se arondanti in upravičenci do arondacije s pravnim poslom dogovorili za prenos zemljišč v državno last, in da je bila arondacijska odločba, ki je večinoma sledila tako sklenjenemu pravnemu poslu, lahko zgolj fiktivna. Pravni naslov za prehod lastninske pravice na državo je v teh primerih vsekakor bil pravni posel, ne pa arondacijska odločba. Besedilo 5. člena ZDen torej zajema tudi primere, ko je bil pravna podlaga za prehod premoženja v državno last sicer akt državnega organa, vendar pa je bil podlaga za izdajo take odločbe poprej sklenjen veljaven pravni posel.
6. Taka je tudi obravnavana zadeva. Iz listinske dokumentacije izhaja, da je A. A. dne 11. 4. 1963 s KK Ž., OZ-Š., sklenil kupno pogodbo, s katero mu je prodal zemljišča parc. št. 676, 678, 714/5, 1125/114, 1125/115, 928/116 in 929/154, vpisane v zemljiškoknjižnem vložku št. 134 k. o. Ž., parc. št. 1060/26 in 1060/392, vpisani v zemljiškoknjižnem vložku št. 74 k. o. Z., ter hmeljsko žičnico in hmeljske sadike. Komisija za arondacijo Občinske skupščine Žalec je odločbo št. 462-48/63-3 z dne 28. 6. 1963 izdala na podlagi predhodno sklenjene kupne pogodbe in s tem potrdila arondacijo v korist kmetijskega kombinata, kar po oceni ustavnega sodišča na prenos lastnine, do katerega je prišlo na podlagi kupne pogodbe, ni imelo nikakršnega vpliva.
7. Odločba o podržavljenju zemljišč prejšnjemu lastniku torej ni imela konstitutivnega značaja. Izdana je bila v skrajšanem postopku (istega dne, kot je bil s strani Kmetijskega kombinata Žalec podan predlog za pripojitev oziroma arondacijo zemljišč), pogodbeni stranki pa sta bili na njeni podlagi oproščeni plačila davčnih obveznosti iz naslova prenosa lastninske pravice na nepremičninah. Niti iz arondacijske odločbe niti iz prilog spisa pa ni razvidno, da bi bila prva faza arondacijskega postopka izvedena, niti da bi bila predhodno izdana odločba o dovolitvi arondacije. V tem primeru je bila torej arondacija izvedena na podlagi predhodno sklenjene pogodbe. Z arondacijsko odločbo, ki jo je upravni organ Občine Žalec izdal na podlagi tega pravnega posla, je zgolj ugotovil že nastale pravne posledice. Arondacijska odločba je služila le izvršitvi pogodbe in zemljiškoknjižnemu vpisu.
8. Ustavno sodišče je ugotovilo, da so v izreku navedene nepremičnine prešle v državno (družbeno) lastnino na podlagi pravnega posla, tj. kupne pogodbe z dne 11. 4. 1963. Zato je na podlagi 56. člena ZDen za odločanje o navedeni zahtevi za denacionalizacijo podana pristojnost Okrajnega sodišča v Žalcu.

9. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč-Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.