Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem na zahtevo Okrajnega sodišča v Ormožu, na seji dne 18. novembra 1999

Za odločanje o zahtevi A. in B. A. za denacionalizacijo nepremičnin parc. št. 305, 314, 559, 560/1, 561, 591, 592 in 664, vpisane pred podržavljenjem v zemljiškoknjižnem vložku št. 14 k. o. Ž., parc št. 813/1, 816/1, 814/1, 815/1, 813/2, 814/2, 815/2, 816/2, 1031/2, vpisane pred podržavljenjem v zemljiškoknjižnem vložku št. 15. k. o. Ž., parc. št. 381 in 382/1, vpisani pred podržavljenjem v zemljiškoknjižnem vložku 348 k. o. Ž., parc. št. 812/2 vpisane pred podržavljenjem v zemljiškoknjižnem vložku 356 k. o. Ž., parc. št. 568, vpisane pred podržavljenjem v zemljiškoknjižnem vložku 410 k. o. Ž., in parc. št. 984, vpisane pred podržavljenjem v zemljiškoknjižnem vložku 412 k. o. Ž., je pristojno Okrajno sodišče v Ormožu.

1. Okrajno sodišče v Ormožu v svoji zahtevi navaja, da sta predlagatelja pri takratni Občini Ormož vložila predlog za denacionalizacijo nepremičnin, ki so prešle v državno last na podlagi kupne pogodbe z dne 11. 11. 1963, sklenjene “v svrho arondacije“ med predlagateljema in KZ – K. J. O. Predlog predlagateljev je Občina Ormož s sklepom št. 321-154/93 z dne 19. 7. 1993 odstopila Okrajnemu sodišču. Sodišče pa meni, da premoženje, katerega vrnitev zahtevata predlagatelja na podlagi 5. člena zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in sl. – v nadaljevanju: ZDen), ni prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti. Med postopkom naj bi sodišče ugotovilo, da obstaja več okoliščin, ki naj bi kazale na to, da je zahteva za denacionalizacijo morda utemeljena na podlagi 4. člena ZDen. Zato naj bi bila za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo v tem primeru pristojna Upravna enota Ormož in ne sodišče.

2. Ustavno sodišče je zadevo obravnavalo prednostno na podlagi pete alinee 52. člena poslovnika ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 49/98).
3. ZDen deli pristojnost za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo med upravne organe in sodišča. Če je bilo premoženje podržavljeno s predpisi, določenimi v 3. in 4. členu ZDen, so pristojni upravni organi (prvi odstavek 54. člena ZDen), če pa je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti (5. člen ZDen), je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo pristojno okrajno sodišče (56. člen ZDen).
4. Okrajno sodišče ne navaja, katere so okoliščine, ki naj bi bile navedene tekom nepravdnega postopka in ki naj bi kazale na to, da je zahteva za denacionalizacijo morda utemeljena na podlagi 4. člena ZDen. Ta člen določa, da so upravičenci do denacionalizacije tudi osebe, ki jim je bilo premoženje neodplačno podržavljeno na podlagi predpisa, izdanega do uveljavitve ustave SFRJ iz leta 1963, ki ni naveden v 3. členu ZDen, ali osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno z ukrepom državnega organa brez pravnega naslova. Med dokumentacijo, ki je v sodnem spisu št. N 9/99, pa je kupna pogodba z dne 11. 11. 1963.
5. V obravnavanem primeru sta namreč upravičenca vložila zahtevo za denacionalizacijo nepremičnine, ki naj bi bila podržavljena s to kupno pogodbo. Iz pogodbe je razvidno, da sta jo sklenila KZ – K. J. – O. kot kupec ter A. in B. A. kot prodajalca. Svet za družbeni plan in finance občinske skupščine Ormož je na seji dne 9. 12. 1963, na podlagi 22. člena zakona o prometu z zemljišči in stavbami (Uradni list FLRJ, št. 26/54), pritrdil tej pogodbi. Tudi v zemljiški knjigi je kot pravni naslov za prenos lastništva nad obravnavanimi nepremičninami navedena omenjena pogodba. V pogodbi je navedeno, da naj bi bila sklenjena zaradi arondacije, vendar iz dokumentacije, ki je v spisu št. N 9/99, ni razvidno, da bi glede teh nepremičnin sploh bila izdana arondacijska (ali kakšna druga upravna) odločba.
6. Za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo v izreku navedenih nepremičnin je torej na podlagi 56. člena ZDen pristojno Okrajno sodišče v Ormožu. Ustavno sodišče ob tem pripominja, da za odločanje o sporu o pristojnosti ni pomembno, ali je bil pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti. To bo potrebno ugotoviti šele ob presoji utemeljenosti zahteve za denacionalizacijo.

7. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč-Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.