Na podlagi drugega odstavka 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) sta Občinski svet občine Vojnik na seji dne 10. 11. 1999 in Občinski svet občine Dobrna na seji dne 2. 12. 1999 sprejela

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 4/88, Uradni list RS, št. 18/91, 54/94 in 25/98 – kartografski del; v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan) in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list SRS, št. 40/86 in Uradni list RS, št. 25/98 – kartografski del; v nadaljnjem besedilu: srednjeročni plan), ki se nanašajo na spremembe in dopolnitve kartografskega dela dolgoročnega in srednjeročnega plana bivše Občine Celje za območji novih občin Vojnik in Dobrna (št. projekta 311/96, avgust 99).

Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Vojnik in Občine Dobrna za obdobje 1986–2000 sestavljajo tekstualni in kartografski del v merilu 1:5000 in 1:25000 v naslednjem obsegu:

Dolgoročni plan Občine Celje (tekstualni del Uradni list SRS, št. 4/88) se spremeni in dopolni v tistih delih, ki se nanašajo na Občino Vojnik in Občino Dobrna tako, da glasi:
Poglavje 1 “Ocena dosedanjega razvoja na prehodu v obravnavano obdobje“ se dopolni tako, da se na koncu poglavja dodata dva nova odstavka, ki glasita:
Občina Vojnik:
Od ustanovitve Občine Vojnik je le-ta v štirih letih dosegla pomemben razvoj na področju trgovine, drobnega gospodarstva, turizma – turističnih kmetij, podjetništva, šolstva.
Občina Dobrna:
Občina Dobrna je nastala šele v letu 1998 in bo s programi za svoj razvoj, katerega osnova bo prav gotovo v prvi meri zdraviliški turizem, šele aktivno pričela.
Poglavje 2 “Izhodišča, cilji in materialni okviri“ se dopolni s sledečim tekstom:
Občina Vojnik:
Osnovni pogoj za skladnejši socio-gospodarski razvoj v občini je izoblikovati in izvajati strategijo razvoja poselitve, ki bo omogočala na eni strani učinkovito in ekonomsko upravičeno omrežje naselij, humanejše pogoje življenja v upravnem središču mesta Vojnik, kot tudi v lokalnih središčih Novi Cerkvi, Socki in Frankolovem ter na podeželju; na drugi strani pa racionalno rabo naravnih virov, izboljšanje in varovanje okolja ter naravnih in ustvarjenih vrednot. Za zagotovitev skladnega dolgoročnega razvoja poselitve in celovitega razvoja poselitve ter celovitega razvoja v prostoru moramo upoštevati predvsem naslednje usmeritve:
Mesto Vojnik je potrebno razvijati kot izrazito centralno naselje mestnega tipa, kot središče občinskega pomena, glavni oskrbno storitveni ter poslovni in zaposlitveni center v občini. V okviru naselja je potrebno poskrbeti za nove stanovanjske površine in površine za gradnjo poslovno-servisnega in obrtnega centra, ki bo dal možnost podjetnikom po realizaciji svojih razvojnih programov in zagotovil nova delovna mesta.
V naselju Nova Cerkev je potrebno poskrbeti za dodatne površine, namenjene za individualno gradnjo ter spremljajoče, predvsem storitvene in manjše poslovne dejavnosti v okviru možnosti obstoječega naselja.
V naselju Socka je potrebno zgostiti obstoječo pozidavo in omogočiti dodatno stanovanjsko gradnjo.
V naselju Frankolovo je v okviru naselja potrebno poskrbeti za dopolnilno stanovanjsko gradnjo ter omogočiti možnost gradnje objektov za oskrbe in storitve dejavnosti naselja in turizem.
Na pomembnejšem območju KD Vojnik–Dobrna–Vitanje je potrebno varstveno izhodišče vpeti v razvojne programe, s katerimi se zagotavlja ohranjenost dediščine ter ustrezen razvoj krajine.
Gospodarski razvoj in raba prostora sta tesno povezana z usmerjanjem politike poselitve, gradnjo infrastrukture, razvoja družbenih dejavnosti in medobčinskim povezovanjem. Stanovanjska graditev bo skladna z razvojem delovnih mest in naložbami v gospodarsko in komunalno infrastrukturo.
Boljšo oskrbo vseh območij pri sedanji razpršeni poselitvi bo potrebno zagotoviti z nadaljnjo krepitvijo izbranih lokalnih centrov (Nova Cerkev, Socka, Frankolovo), ki morajo biti predvsem dobro dostopni zaledju in nuditi dnevno oskrbo prebivalcem.
Učinkovito komunalno in stanovanjsko gospodarstvo bo mogoče zagotoviti z večjo koncentracijo dejavnosti in z organiziranim urejanjem tistih naselij in njihovih delov, ki so vsaj delno komunalno opremljena.
Zagotovitev poseljenosti v hribovitih območjih bomo dosegli z dobro prometno povezanostjo, možnostjo dodatne zaposlitve za kmete v smislu kmečkega turizma, pridelave bio prehrane, povrtnine, sadja in zelenjave za oskrbo občine in regije.
Občina Dobrna:
Vodilno naselje in upravno središče Občine Dobrna je naselje Dobrna, ki je poleg tega tudi zdraviliško turistično središče z dolgoletno tradicijo iz preteklih stoletij. V občini bomo vse aktivnosti usmerili v nadaljnji razvoj zdraviliškega turizma ter poskrbeli za nova območja, na katerih bomo razvijali pogoje za izgradnjo turistično rekreativnega centra v naravnem okolju.
Za zagotovitev skladnega dolgoročnega razvoja in celovitega razvoja v prostoru bomo upoštevali predvsem naslednje usmeritve:
Naselje Dobrna bomo razvijali kot sodoben zdraviliško turistični center z vsemi pripadajočimi dejavnostmi.
Gospodarski razvoj in raba prostora sta tesno povezana z usmerjanjem poselitve, gradnjo infrastrukture ter medobčinskim povezovanjem.
Vključevanje KD v razvojne programe zdravilišča.
Stanovanjsko gradnjo bomo širili v okviru naselja Dobrna in poskrbeli za gradnje, predvsem prebivalcev Dobrne in tukaj zaposlenih.
Učinkovito bomo poskrbeli za izgradnjo komunalne infrastrukture, predvsem izgradnjo kanalizacije in priključili čimveč gospodarstev na sistem odvajanja odplak v čistilno napravo.
V hribovitih predelih bomo omogočili prebivalcem predvsem dodatne možnosti zaposlovanja v kmečkem turizmu kot popestritev zdraviliškega turizma, uredili peš in trim poti ter uredili dobre cestne povezave.
Poglavje 2.2 “Ekonomski razvoj” se dopolni s sledečim tekstom:
Občina Vojnik
Glede na to, da je bila Občina Vojnik v preteklosti opredeljena predvsem kot spalno naselje, je prva naloga občine, pridobiti prostor, ki ga bomo lahko ponudili obrtnim in gospodarskim dejavnostim.
V ta namen si bomo prizadevali urediti obrtno cono v Arclinu. Glede na današnje potrebe bi bilo nujno zagotoviti ca. 2,5 ha za ta namen. Skupaj z obrtno cono v Arclinu (pri bolnici) nameravamo zgraditi del poslovne cone z bencinsko črpalko tik ob vpadnici v Vojnik iz smeri Celja.
Cilji občine pa so predvsem zagotoviti dodatna delovna mesta, ki bodo omogočala mladim družinam, da ostanejo v občini in da se na tem področju gradijo tudi nove stanovanjske enote, tako individualna stanovanjska gradnja, kakor tudi gradnja blokov, za kar se predvideva prostor za cerkvijo v Vojniku.
Zaradi kmetijske in tudi turistične naravnanosti občine, se na območju občine ne predvideva razvoj v smislu izgradnje industrije, ki bi negativno vplivala na okolje.
Namembnost graščine Tabor je potrebno vključiti v razvojne programe občine.
Tudi na območju Krajevne skupnosti Frankolovo nameravamo zagotoviti dodaten prostor za potrebe individualne stanovanjske gradnje. Sicer pa bo na Frankolovem potrebno čimprej zgraditi spremljajoče dejavnosti k bazenu, ki je danes zaradi naravnanosti le na poletno sezono nerentabilen. Prostor ob bazenu se bo namenil športnim in gostinskim dejavnostim.
Namembnost graščine Tabor, vključiti v razvojne programe občine.
V naselju Socka je potrebno določiti namembnost objektu graščine, hkrati pa omogočiti dodatno individualno gradnjo stanovanjskih hiš, predvsem za potrebe kraja.
V Novi Cerkvi je potrebno najprej zagotoviti izgradnjo kanalizacijskega sistema in čistilne naprave.
Občina Dobrna
Cilji Občine Dobrna so zagotoviti nadaljnji razvoj turizma v občini. Obstoječo turistično ponudbo je nujno potrebno popestriti z vključevanjem podeželjskega zaledja in s tem zagotavljati kmetijam dodaten vir dohodka ter odpiranje novih delovnih mest. Vzporedno s tem je nujno potrebno ustvariti pogoje za zaposlitev domačega prebivalstva z odpiranjem manjkajočih storitvenih dejavnosti. Ustvariti je potrebno podjetniško klimo in izboljšati življenjski standard prebivalcev.
Kratkoročni cilji občine so pridobiti kapital in stimulirati lastnike za obnovo opuščenih vil (vila Ružička, graščina Novigrad...). Seveda je nujno potrebno povečati kopališke in rekreativne kapacitete v kraju ter pristopiti h gradnji turistične vasi.
Dolgoročni cilji so zagotoviti v kraju kapaciteto do 900 ležišč, povečati število nočitev, izboljšati turistično zdraviliško ponudbo kraja in okolice, zagotoviti boljšo izkoriščenost kapacitet preko celega leta, s čimer je povezano tudi pridobivanje ca. 50 novih delovnih mest.
Poglavje 2.2.2 “Investicije” se dopolni s sledečim besedilom:
Občina Vojnik:
Na območju Občine Vojnik se v obdobju petih let predvideva kar nekaj investicij. Investicije na šolskem in socialnem področju so predvsem:
– zagotoviti pogoje za pričetek izvajanja devetletke na osnovnih šolah Vojnik in Frankolovo,
– zagotoviti dodaten prostor za potrebe vrtca v Vojniku,
– pričetek gradnje doma starejših občanov v Vojniku,
– izgradnjo telovadnice in prizidka gasilnemu domu za potrebe kulture v Novi Cerkvi.
V gospodarstvu in komunali:
– pričetek gradnje trgovsko poslovnega objekta na Frankolovem,
– skupaj z Mestno občino Celje bomo sofinancirali izgradnjo ČN v Škofji vasi,
– širili in obnavljali bomo javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje na področju celotne občine,
– izgradnja obrtne cone.
Eno večjih investicij, v katero se bo vključila občina, bo zagotovo tudi ureditev obrtne cone pri bolnici. Seveda pa bo občina del sredstev proračuna še naprej namenjala tudi drugim komunalnim delom (asfaltiranjem cest, rekonstrukcijam ulic in trgov, izgradnjam kanalizacijskih omrežij in seveda tudi gradnjam čistilnih naprav).
Občina Dobrna:
Na področju Občine Dobrna bo kot ena največjih investicij v občini v prihodnjem obdobju izgradnja novega doma za potrebe Zavoda za varstvo in delo Dobrna. Investitor bo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
Za potrebe izvajanja devetletke bo potrebno zagotoviti dodatne prostore v prizidku sedanje osemletke.
Predvidena je gradnja bencinskega servisa ob regionalni cesti R 429 na križišču odcepa za Dobrno.
Sicer pa se bodo izvajale investicije na področju turizma, izgradnja turistične vasi, obnova graščin in pripadajočih vil.
Poglavje 2.4 “Prostorski in ekološki okviri” se dopolni s sledečim besedilom:
Občina Vojnik:
Občina Vojnik bo v čimvečji meri poskrbela za izgradnjo komunalne infrastrukture, ki bo zmanjšala onesnaženost okolja. Obstoječi kanalizacijski sistem bo razširila in tudi zaledje povezala s čistilno napravo v Škofji vasi.
Za naselja Frankolovo, Socka, Nova Cerkev, Konjsko, Ivenca, Čreskova, Lemberg, Landek, Bezenškovo Bukovje, Podgorje, Rove, Jankova in Razgor pri Pristavi so predvidene izgradnje manjših čistilnih naprav.
Prav tako bo poskrbela za ustrezno razmestitev proizvodnih in drugih dejavnosti v prostoru v smislu varovanja okolja, postopoma pa bomo izboljševali tudi negativne vplive dosedanjega razvoja: onesnaženje vode, zraka, tal, negativne vplive hrupa v bivalnih okoljih, neprimerno preobrazbo kmetijskih in gozdnih površin. Istočasno bomo v največji možni meri varovali vodne vire in širša območja vodnih virov v občini ter pripravili programe v okviru medobčinskega sodelovanja za daljinski način ogrevanja s plinom.
Občina Dobrna:
Občina Dobrna bo v prihodnjih obdobjih poskrbela še v večji meri za čimbolj sistematično urejanje in čiščenje odpadnih vod in nova poselitvena območja usmerjala znotraj ureditvenih območij naselij, kjer je komunalna infrastruktura že zgrajena.
Po potrebi bo Občina Dobrna obstoječo čistilno napravo v Dobrni sanirala in izgradila manjšo novo za potrebe naselja Vrba.
Glede varstva okolja bomo postopoma izboljšali onesnaženje zraka s primernejšimi načini ogrevanja in v okviru medobčinskega sodelovanja pristopili k projektom daljinskega ogrevanja na plin.
Poskrbeli bomo za izboljšanje kvalitete vodotokov in vodnih virov.
Pri izgradnji novih sosesk bomo ohranjali tipologijo krajine in varovali vedute in pomembna območja naravne in kulturne dediščine.
Poglavje 3.1.2.2 “Kmetijstvo“ se dopolni:
Občina Vojnik:
Kmetijska zemljišča so skladna z veljavno agro karto, ki je bila izdelana leta 1982 in razdeljena na I. in II. kmetijska zemljišča ter gozdove. Razvrstitev kmetijskih zemljišč je prikazana na kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občin.
Gospodarjenje z zemljišči bo povezano z naslednjimi razvojnimi usmeritvami:
– varovanje kmetijskih zemljišč pred neupravičeno spremembo,
– skrb za povezovanje kmetij z isto panogo v kmetijstvu, da bodo na trgu bolj konkurenčne,
– skrb za boljšo izrabo obstoječih zemljišč in povečanje hektarskega donosa,
– osveščanje pridelovalcev hrane z novimi metodami pridelovanja zdrave (čimbolj naravne) hrane, kot je ekološko in bio-dinamično kmetovanje,
– skrb za razvijanje živinoreje in sadjarstva,
– vzpodbujali bomo predvsem tiste panoge v kmetijstvu, ki imajo skladno z evropskimi usmeritvami večje možnosti za obstoj na trgu,
– skrb pred zaraščanjem kmetijskih površin,
– sodelovanje kmetijstva s turizmom v smislu turističnih kmetij,
– širiti dopolnilne dejavnosti v kmetijstvu in ribogojstvu.
Pri agromelioracijah bomo dali prednost naravnim sistemom rešitve pred izrazito tehnološko usmerjenimi rešitvami, ki morajo biti usklajene z zakonom o varstvu okolja. Težnja ob teh delih bo v celotni rekonstrukciji podeželja in njegovih naselij ob sodelovanju vseh zainteresiranih krajanov, da se istočasno uredi tudi ostala infrastruktura na vasi. Vse agromelioracije naj se izvedejo v skladu z ekološkimi zahtevami pri razvoju kmetijstva v Občini Vojnik.
V sklopu agromelioracij je potrebno preprečevati zaraščanje obdelovalnih zemljišč, oziroma sanirati že zaraščena zemljišča. Na območjih, ki jim grozi zaraščanje, bomo poskušali z raznimi vzpodbudami preprečevati ta pojav in lastnike zemljišč vzpodbuditi k spremembam načina obdelave in s tem zmanjšati površine, ki se zaraščajo.
Istočasno je potrebno razvijati tudi sekundarne dejavnosti, ki se dopolnjujejo s kmetijskimi dejavnostmi na posamezni kmetiji. Te dejavnosti naj bodo v skladu z ekološkimi usmeritvami v kmetijstvu.
Dopolnilne dejavnosti naj se razvijajo v skladu z možnostmi, ki jih omogoča stanje kmetijstva na območju Občine Vojnik.
Enako velja za objekte za vzrejo rib, za katere morajo biti izdelane predhodne strokovne podlage, ki morajo biti usklajene z vsemi nosilci planiranja v prostoru.
Vinogradništvo, ki je razvito na določenih področjih občine, je potrebno povezati v sklopu turističnih kmetij in skupnega trženja. Težišče pridelave in predelave grozdja naj bo na dovoljenih in priporočenih sortah okoliša s težnjo zmanjšanja števila samorodnic.

---------------------------------------------------------------------
Površina posameznih območij                ha         a            m2
---------------------------------------------------------------------
I. območje kmet. zemljišč                2180         23           74
II. območje kmetijskih zemljišč          1121         93           92
Lesno proizvodni gozd                    3271         50           20
Varovalni gozd                            375         25           56
Gozdovi s posebnim namenom                 31         42           77
Urbanističnoureditvena območja            441          4           14
Območja zidanic                           105         82            8
Skupaj                                   7527         22           40
---------------------------------------------------------------------

Občina Dobrna:
Večji del občine pokrivajo kmetijska območja z razpršenimi srednje velikimi in manjšimi kmetijami. Namen občine je, da se dejavnosti na kmetijah usmerijo v takšne panoge, ki bodo dopolnjevale ponudbo zdraviliško turističnega središča Dobrna in se usmerjale v kmečki turizem s široko lastno ponudbo.
Na območju Občine Dobrna je turizem še bolj prisoten. Predvsem v centru naselja Dobrna je potrebno kmetijstvo prilagoditi potrebam turizma ter pospeševati kmečki turizem. Predvsem je potrebno iz ožjega centra Dobrna intenzivno obdelavo kmetijskih zemljišč z okolju neprijaznimi dejavnostmi umakniti.
V višjih predelih in širši okolici Dobrne, kjer je tudi več kmetij, je potrebno pridelovalce usmerjati k pridelovanju hrane in izdelkov za potrebe turizma, za kar se že kaže interes med prebivalci. Intenzivno se bomo vključevali v prestrukturiranje kmetijstva, predvsem v smislu, da bomo kmetije v višje in strmo ležečih območjih usmerjali v rejo drobnice in divjadi ter ekološko ali bio-dinamično kmetovanje ter programe kmečkega turizma in kmetij odprtih vrat.
Kot je že poudarjeno, bodo cilji občine predvsem naslednji:
– ohranjanje in preprečevanje zaraščanja kmetij (na območju Paškega Kozjaka se zemljišča že zaraščajo),
– vzpodbujanje pridelovalcev hrane k pridelovanju hrane za potrebe turizma,
– na kmetijah vzpodbuditi razvoj dopolnilne dejavnosti oziroma organizirati kmetije odprtih vrat, ki bi ponujale z vidika gostinstva razne specialitete,
– sodelovanje kmetijstva s turizmom v smislu turističnih kmetij,
– širiti dopolnilne dejavnosti,
– vzpodbujali bomo predvsem tiste panoge v kmetijstvu, ki imajo skladno z evropskimi usmeritvami večje možnosti za obstoj na trgu,
– skrb za boljšo izrabo obstoječih zemljišč in povečanje hektarskega donosa,
– osveščanje pridelovalcev hrane z novimi metodami pridelovanja zdrave (čimbolj naravne) hrane, kot je ekološko in bio-dinamično kmetovanje.
Pri agromelioracijah, ki so potrebne, bomo dali prednost naravnim sistemom rešitve pred izrazito tehnološko usmerjenimi rešitvami.
V sklopu agromelioracij je potrebno preprečevati zaraščanje obdelovalnih zemljišč, oziroma sanirati že zaraščena zemljišča. Na območjih, ki jim grozi zaraščanje, bomo poskušali z raznimi vzpodbudami preprečevati ta pojav in lastnike zemljišč vzpodbuditi k spremembam načina obdelave in s tem zmanjšati površine, ki se zaraščajo.
Enako velja za objekte za vzrejo rib, za katere morajo biti izdelane predhodne strokovne podlage, ki morajo biti usklajene z vsemi nosilci planiranja v prostoru.
Potrebno je razvijati tudi sekundarne dejavnosti, ki se dopolnjujejo s kmetijskimi dejavnostmi na posamezni kmetiji. Te dejavnosti naj bodo v skladu z ekološkimi usmeritvami v kmetijstvu in možnostmi, ki jih dovoljuje oblika kmetovanja na območju Občine Dobrna.

---------------------------------------------------------------------
Površina posameznih območij                ha         a            m2
---------------------------------------------------------------------
I. območje kmetijskih zemljišč            691        98            46
II. območje kmetijskih zemljišč           568        71            23
Lesno proizvodni gozd                    1426        43            46
Varovalni gozd                            241         4            95
Gozdovi s posebnim namenom                126        13            77
Urbanističnoureditvena območja            112        29            90
Območja zidanic                                                     0
Skupaj                                   3166        61            78
---------------------------------------------------------------------

Poglavje 3.1.2.3 “Gozdarstvo“ se dopolni:
Pristojna služba za gozdarstvo – Zavod za gozdove Celje – je gozdove v obeh občinah razvrstil v lesnoproizvodne, varovalne ter gozdove s posebnim pomenom, občini pa bosta sprejeli tudi posebne odloke o varovanju in gospodarjenju gozdov s posebnim pomenom in varovalnih gozdov.
Občina Vojnik:
Pri posegih v gozd je potrebno posebej upoštevati tudi pomen teh gozdov v ekosistemih in njihov vpliv na ekologijo posameznega območja ter zaščito tal pred erozijo. Cilji gospodarjenja z gozdovi so tako povezani z naslednjimi usmeritvami:
– ohranitev in krepitev bioekološke stabilnosti gozdnih ekosistemov in trajnostno ter sonaravno ravnanje z njimi,
– ohranjanje in vzpostavljanje rastlinske in živalske pestrosti ter varovanje redkih in ogroženih vrst ekosistemov v gozdu,
– ohranjanje in vzpostavljanje primernega življenjskega okolja za vse avtohtone prosto živeče živali,
– ohranjanje in krepitev varovalne vloge gozdov,
– območja v gozdnem prostoru, ki so namenjena rekreaciji, turizmu, oziroma je na njih izjemno poudarjena zaščita, poučna ali estetska funkcija, naj se v skladu z zakonom o gozdovih razglasijo za območja s posebnim namenom lokalnega pomena.
Občina Dobrna:
Pri posegih v gozd je potrebno posebej upoštevati tudi pomen teh gozdov v ekosistemih in njihov vpliv na ekologijo posameznega območja. Upoštevati je potrebno tudi, da je večina gozdov na strmih legah ter da ti ščitijo zemljo pred erozijo. Cilji gospodarjenja z gozdovi so tako povezani z naslednjimi usmeritvami:
– ohranitev in krepitev bio-ekološke stabilnosti gozdnih ekosistemov in trajnostno ter sonaravno ravnanje z njimi,
– zaščita tal pred erozijo,
– ohranjanje in vzpostavljanje rastlinske in živalske pestrosti ter varovanje redkih in ogroženih vrst ekosistemov v gozdu,
– ohranjanje in vzpostavljanje primernega življenjskega okolja za vse avtohtone prosto živeče živali,
– ohranjanje in krepitev varovalne vloge gozdov,
– območja v gozdnem prostoru, ki so namenjena rekreaciji, turizmu, oziroma je na njih izjemno poudarjena zaščita, poučna ali estetska funkcija, naj se v skladu z zakonom o gozdovih razglasijo za območja s posebnim namenom lokalnega pomena.
Poglavje 3.1.2.5. “Ribištvo“ se dopolni:
V prihodnjih letih bosta Občina Vojnik in Občina Dobrna, hkrati s prizadevanji za izboljšanje kvalitete voda, bogatili vode z vodnim življenjem. Na območju Šmartinskega jezera pa bo Občina Vojnik v sodelovanju z Mestno občino Celje pripravila skupne programe za gospodarjenje z življem v jezeru.
Občina Vojnik:
Vse žive vodotoke je potrebno zaščititi pred onesnaževanjem. To je potrebno narediti z osveščanjem ljudi pri zaščiti ter pri ostrejšem nadzoru in kaznovanju kršiteljev. Ribištvo se lahko nadalje razvija v sodelovanju s kmetijstvom in turizmom.
Občina Dobrna:
Vse žive vodotoke je potrebno zaščititi pred onesnaževanjem, predvsem s strani kmetijstva. To je potrebno narediti z osveščanjem ljudi pri zaščiti ter pri ostrejšem nadzoru in kaznovanju kršiteljev. Veliko lahko doprinese tudi ekološko kmetovanje. Ribištvo se lahko nadalje razvija v sodelovanju s kmetijstvom in turizmom.
Poglavje 3.1.2.6 “Rudni in mineralni potenciali“ se dopolni:
Občina Vojnik:
Na območju Občine Vojnik bomo uredili kamnolom v Pristavi, za katerega se bo v skladu s predhodnimi strokovnimi podlagami, ki morajo biti usklajene z vsemi nosilci planiranja v prostoru, podelila koncesija upravljavcu. Zainteresirani smo za nadaljnje urejanje kamnoloma v Frankolovem. Pri urejanju bomo upoštevali vse potrebne zaščitne in krajinske varstvene mere ter splošni varstveni režim za arheološko dediščino.
Lokacije območij kamnolomov so razvidne iz karte št. 1.
Z ureditvijo kamnolomov in načrtnim koriščenjem bomo zadostili potrebam Občine Vojnik po kamenju in pesku, kolikor pa bo možno s pridobitvijo naprave za drobljenje zagotoviti tudi večje količine materiala, bodo le-te namenjene tudi za prodajo na trgu.
Za vse nelegalne kamnolome in peskokope pa bomo postopoma pripravili programe sanacije.
Za izkoriščanje je predviden kamnolom Pristava, za kar je potrebno izdelati ustrezne projekte z upoštevanjem predpisov iz področja rudarstva. Oba kamnoloma v Frankolovem pa sta predvidena za sanacijo. Za izkoriščanje je predviden kamnolom Črešnjice v skladu z vsemi potrebnimi predpisi o rudarstvu.
V kamnolomu Lemberg so zaloge apnenca omejene, širitev je mogoča na podlagi predhodnih raziskav le proti severu, obcestni del pa je potrebno sanirati. V primeru sanacije kamnoloma pa je le-to potrebno izvesti na podlagi predhodnih načrtov.
Občina Dobrna:
V Občini Dobrna ni predvidenih območij za izkoriščanje naravnih virov iz področja rudarstva, pač pa je potrebno opuščeni kamnolom v Lembergu postopno sanirati.
Za vse nelegalne kamnolome in peskokope pa bomo postopoma pripravili programe sanacije.
Poglavje 3.1.4 “Terciarni sektor“ se dopolni:
Občina Vojnik:
V Občini Vojnik bomo razvijali predvsem kmečki in rekreacijski turizem. Podpirali bomo razvoj kmečkega turizma, ki bo gostu poleg domače prehrane ponudil tudi možnost rekreacije v naravnem okolju, konjeniški turizem, ogled domačij, ki so zavarovane kot kulturni spomenik (Polže).
Ob Šmartinskem jezeru v skrajnem severovzhodnem delu, ki pripada Občini Vojnik, bomo razvijali ribiški turizem, športne dejavnosti s trim stezami in varovali naravno okolje jezerske okolice.
Za zagotavljanje novih površin za gradnjo objektov za drobno gospodarstvo, obrt in ostale poslovne dejavnosti bo občina zagotovila kompleks južno od psihiatrične bolnice v Vojniku v velikosti ca. 2,5 ha.
Občina Dobrna:
Občina Dobrna bo posebno skrb namenila razvoju zdravilišča Dobrna predvsem v smislu razvoja zdraviliške in spremljajoče turistične dejavnosti (kmečki turizem, konjeništvo, smučišča, rekreacija in šport v naravi, izletniški turizem).
Za prostorski razvoj širitve spremljajočih turističnih dejavnosti bo občina zagotovila prostorske možnosti v dolini zahodno od graščine Novi grad, graščino pa bo po preselitvi sedanjega programa vključila v turistični program.
Za območje vile Ružička bo potrebno izdelati ustrezen prostorsko izvedbeni akt, ki bo opredelil namembnost objekta z zaledjem.
Poglavje 3.2 “Vodno gospodarstvo, komunalno gospodarstvo in energetika“ se dopolni:
Občina Vojnik in Dobrna bosta na področju vodnega gospodarstva izvajali ukrepe varovanja pred visokimi vodami v skladu s projekti pristojne vodnogospodarske službe.
Občina Vojnik bo v skupnem projektu z Mestno občino Celje za zaščito jezerske vode Šmartinskega jezera pred onesnaženjem v skladu s krajinsko zasnovo za Šmartinsko jezero.
Učinkovito bosta skrbeli za varovanje vodotokov in zmanjševali posledice erozij ter hudourniškega delovanja vodotokov in hudournikov, hkrati pa skrbeli za ohranjanje avtohtone flore in favne, še posebej v primeru regulacij potokov.
Hidroenergetska izraba voda je ob pogoju predhodnih strokovnih podlag, ki morajo biti usklajene z vsemi nosilci planiranja, načelno mogoča.
Komunalno gospodarstvo:
Na področju komunalnega gospodarstva bosta občini Vojnik in Dobrna poskrbeli, da se bo čimveč gospodinjstev priključilo na obstoječe sisteme kanalizacije in izgrajevala nove fekalne kolektorje.
Občina Vojnik bo pristopila k izgradnji čistilne naprave Nova Cerkev, kjer je zemljišče zanjo že pridobljeno in postopoma priključevala nanjo najprej območje ureditvenega naselja Nova Cerkev, ki ima v večji meri tudi že zgrajeno kanalizacijsko omrežje, kasneje pa še okoliška naselja.
V kasnejši fazi bo pristopila še k izgradnji čistilne naprave Socka in Frankolovo.
Vodilno naselje Vojnik ima že zgrajeno kanalizacijsko omrežje, ki se navezuje na čistilno napravo v Škofji vasi v Mestni občini Celje, le-ta pa je v fazi sanacije.
Prav tako je vodilno naselje Dobrna v Občini Dobrna v večji meri že priključeno na obstoječo čistilno napravo. Občina Dobrna bo v smislu varovanja okolja in razvoja turizma postopoma izgrajevala nove fekalne odvodnike in jih priključevala na obstoječo čistilno napravo. V prvi fazi se bo zgradil nov fekalni odvodnik do nadomestnega objekta Zavoda za usposabljanje in varstvo Dobrna, na katerega bo v kasnejši fazi mogoče priključiti območje, ki je namenjeno za različne turistične dejavnosti severozahodno od graščine Novi grad.
Oskrba z vodo:
Obe občini bosta skrbeli za sanacijo centralnega sistema vodooskrbe in vodovarstvenih območij. Sanirali in razširjali bosta tudi vse sekundarne vodovode ter postopoma predali vse vodovodne sisteme v upravljanje pristojni službi JP Vodovod – kanalizacija Celje. V skladu z izhodišči plana Republike Slovenije je predvidena izgradnja glavnega cevovoda Vitanje–Nova Cerkev–Vojnik–Celje, ki bi prišel v poštev za regijsko pokrivanje potreb po pitni vodi.
Zaščita vodnih virov Frankolovo in Gabrovka se bo izvajala na podlagi odloka o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje virov pitne vode na območju Občine Celje (Uradni list SRS, št. 17/88). Načrtuje se povezava krajevnega vodovoda Frankolovo z osrednjim vodovodnim sistemom. Frankolovski vodooskrbni sistem se oskrbuje iz vira Pri Čretniku, izvira Šibanc, izvira pri Pesjaku ter izvira Špeglič in Buček na Rakovi stezi.
Pokopališča:
Občina Dobrna
Kompleks obstoječega pokopališča z mrliško vežico ima v planskih dokumentih predvideno območje za širitev, ko bodo obstoječe kapacitete zapolnjene, v vsakem primeru pa se bo zaradi racionalnosti izrabe prostora težilo k žarnim grobiščem.
Občina Vojnik
Obstoječe pokopališče v Vojniku ima v planskih dokumentih možnost prostorske širitve proti severu. V smislu racionalnosti izrabe prostora bo občina težila v čimvečji meri k ureditvi žarnih grobišč. Kolikor bi prišlo do interesa izgradnje manjšega krematorija, je le-ta mogoč v sklopu obstoječe mrliške vežice in ob pogoju vseh pozitivnih študij glede vplivov na okolje.
Možnost razširitve obstoječega pokopališča je s planskimi dokumenti predvidena tudi v naseljih Nova Cerkev in Črešnjice, kjer je predvidena tudi izgradnja manjše mrliške vežice.
Ravnanje z odpadki:
Občini Vojnik in Dobrna nimata predvidenih lastnih odlagališč za komunalne in gradbene odpadke, pač pa imata dogovor o odvažanju le-teh na centralno odlagališče v Bukovžlaku v Mestni občini Celje.
Poglavje 3.2.2.5 “Urejanje zelenih površin“ se dopolni:
Rast in razvoj vodilnih naselij v obeh občinah bosta zahtevala ustrezno površino javnih zelenih površin.
Občina Vojnik
Občina Vojnik bo poskrbela za ohranitev vseh zelenih površin in ob vsaki novogradnji javnega značaja ali poslovnih dejavnosti poskrbela tudi za zasaditev novih dreves in zelenic. Prav tako bo poskrbela za rekreacijske in ostale športne potrebe prebivalstva in za ureditev parkovnih površin v sklopu objektov KD.
Na območju Šmartinskega jezera bo v skladu s krajinsko zasnovo Šmartinsko jezero Občina Vojnik uredila zelene in rekreacijske površine v naravnem okolju.
Občina Dobrna:
Občina Dobrna bo poskrbela v območju kompleksa zdravilišča Dobrna za ohranitev in revitalizacijo zdraviliškega parka. Prav tako bo poskrbela za obnovo zelenih parkovnih površin ob graščinah Novi grad, vile Ružičke in graščine Guteneg. V širšem zaledju zdravilišča Dobrna bo v okviru turistične ponudbe poskrbela za ureditev športnih in rekreativnih dejavnosti v naravnem okolju.
V novem turističnem naselju severozahodno od graščine Novi grad, ki bo dobila po izselitvi sedanje dejavnosti ponudbo turističnega značaja, ob Občina Dobrna v maksimalni meri poskrbela, da se bodo novi objekti vključili v naravno okolje ter zavarovala favno in floro tega območja.
Poglavje 3.2.3 “Energetika“ se dopolni:
Poglavje “Energetika“ se dopolni za obe občini s sledečima novima odstavkoma:
– Obe občini bosta poskrbeli, da se bodo predvsem vodilna naselja, Vojnik, Frankolovo in Nova Cerkev čimprej priključila na sistem daljinskega ogrevanja z zemeljskim plinom in tako poskrbeli za ekološko sprejemljivejši način ogrevanja.
– Občina Dobrna bo morala proučiti ali je ekonomsko sprejemljivejša povezava priključka na omrežje v Velenju ali Vojniku.
Poglavje 3.3 “Promet in zveze – cestni promet“ se dopolni:
V skladu z razdelitvijo cest na občinsko in državno pristojnost bosta obe občini vzdrževali vsaka v svojem območju lokalne in krajevne ceste.
Glavni cesti Celje–Višnja vas–Dobrna in Celje–Višnja vas–Frankolovo sta na posameznih odsekih predvideni za rekonstrukcijo in v skladu z republiškimi izhodišči tudi ureditvijo mednarodnih kolesarskih poti in pločnikov ob obeh glavnih cestah. Še posebej je potrebno poskrbeti za ureditev križišča na glavni cesti Celje–Višnja vas–Dobrna pri odcepu za Novo Cerkev.
Poglavje 3.6 “Prostorski razvoj“ se dopolni:
Občina Vojnik:
Poselitev se usmerja v ureditvena območja naselij. V ta namen bo Občina Vojnik pristopila k izdelavi prostorsko izvedbenih aktov za stanovanjsko gradnjo na severovzhodnem delu Vojnika v nadaljevanju že realiziranih sosesk Vojnik – cone 8, 9 in 10 ter območje za manjšo blokovno gradnjo prav tako na severovzhodnem delu naselja. Občina Vojnik bo prav tako pristopila k izdelavi prostorsko izvedbenega načrta za obrtno in poslovno cono v Arclinu južno od psihiatrične bolnice ter na zahodni strani glavne ceste v Arclinu, kjer je predvidena tudi gradnja bencinskega servisa.
Za širše območje naselja Vojnik bo občina pristopila k izdelavi urbanistične zasnove, ki bo detaljno opredelila namensko rabo ožjega območja naselja.
Za območje graščine Tabor je potrebno izdelati ustrezen PIN.
V ureditvenem območju naselja Frankolovo je potrebno izdelati ustrezne prostorsko izvedbene akte za individualno stanovanjsko in blokovno gradnjo ter gradnjo spremljajočih dejavnosti, ob bazenu Frankolovo pa zagotoviti možnost izgradnje športnih in gostinskih dejavnosti.
V ureditvenem območju naselja Socka je potrebno izdelati ustrezen prostorsko izvedbeni akt, ki bo podlaga za individualno stanovanjsko gradnjo in določiti namembnost graščine ter izdelati ustrezen PIN.
Znotraj ureditvenega območja naselja Nova Cerkev bo občina pristopila k izdelavi novega prostorsko izvedbenega načrta za individualno stanovanjsko gradnjo s spremljajočimi dejavnostmi.
Pri izdelavi PUP za kmetijski prostor Vojnik in Dobrna, je potrebno upoštevati varstveni režim za območje pomembnejše kulturne dediščine Vojnik–Dobrna–Vitanje, v skladu s strokovnimi podlagami za varstvo kulturne dediščine.
V vseh navedenih naseljih je potrebno pristopiti k izgradnji kanalizacijskega sistema in čistilnih naprav.
V kmetijskem zaledju občine je potrebno širiti poselitev v vaških zaselkih, razpršeno gradnjo pa le tam, kjer gre za sanacijo le-te in tam, kjer gre za potrebe kmetijske in dopolnilne dejavnosti kmetij zaradi prestrukturiranja kmetijstva in tam, kjer bi sicer prišlo do izseljevanja prebivalstva in opustitev obdelave zemljišč.
Občina Dobrna:
Občina Dobrna bo poskrbela za izgradnjo turistično rekreativne vasi na severozahodnem delu Dobrne kot poživitev turistično zdraviliške dejavnosti, hkrati pa bo v okviru ustreznega prostorsko izvedbenega akta poskrbela za novo namembnost graščin Novi grad, vila Ružička in graščina Guteneg.
Za širše območje naselja Dobrna bo Občina Dobrna pristopila k izdelavi urbanistične zasnove, ki bo opredelila posamezne namenske sklope razvoja kraja.
Za potrebe stanovanjske gradnje bo poskrbela predvsem na območju Vinske gorice za razširitev prostorsko izvedbenih aktov, ki bodo omogočili nadaljevanje stanovanjske gradnje s spremljajočimi dejavnostmi predvsem v smislu zdraviliško – turistične vsebine.
Predvsem v kmetijskem zaledju bodo omogočili povečanje turističnih nočitev, obstoječe kmetije pa usmerjali v dopolnilne dejavnosti v smislu kmečkega turizma in obdelave višinskih kmetij z novimi metodami pridelovanja zdrave hrane.
V kmetijskem zaledju občine je potrebno širiti poselitev v vaških zaselkih, razpršeno gradnjo pa le tam, kjer gre za sanacijo le-te in tam, kjer gre za potrebe kmetijske in dopolnilne dejavnosti kmetij zaradi prestrukturiranja kmetijstva in tam, kjer bi sicer prišlo do izseljevanja prebivalstva in opustitev obdelave zemljišč.
Poglavje 3.6.6.2 “Naravna in kulturna dediščina“ se za Občino Vojnik in Občino Dobrna dopolni s sledečim besedilom:
Obe občini bosta aktivno vključevali naravno in kulturno dediščino v razvojne programe urejanje prostora z ukrepi, ki bodo zagotovili ohranitev dediščine in njeno vzdrževanje ter vključevali in načrtovali posege ter dejavnosti v prostoru, da ne bodo prizadete naravne vrednote prostora. Skrbeli bosta za ohranitev biotskih raznovrstnosti in usmerjali posege tako, da bistveno ne bodo spremenili življenjskega prostora rastlinskih in živalskih vrst ter redkih ekosistemov.
Pri kakršnihkolih posegih v prostor je potrebno obvezno upoštevati:
– strokovne podlage za varstvo naravne dediščine (projekt Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje št. 470/99) in
– strokovne podlage kulturne dediščine (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine št. NC 469/99).
Obe gradivi sta sestavni del odloka in sta s svojimi strokovnimi sestavinami sestavni del projekta prostorskega plana.

Prostorske sestavine sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000
in
srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990
– za območje Občine Vojnik – prostorski plan Občine Vojnik
in
– za območje Občine Dobrna – prostorski plan Občine Dobrna dopolnjen leta 1999 (projekt št. 311/96) vsebuje:
Kartografski del, ki vsebuje naslednje tematske karte v merilu 1:25000:
– Karta 1 – zasnova kmetijstva in gozdarstva
– zasnova rudnin
– zasnova naselij in območij za poselitev
– Karta 2 – zasnova vodnega gospodarstva
– Karta 3 – zasnova naravne in kulturne dediščine
– Karta 4 – zasnova rekreacije
– Karta 5 – zasnova sanacij
– Karta 6 – zasnova sanacije onesnaženega zraka
– analitskonadzorni in alarmni sistem
– Karta 7 – zasnova poselitve
– zasnova funkcij naselij v omrežju naselij
– Karta 8 – zasnova prometnega omrežja
– Karta 9 – zasnova omrežja zvez
– Karta 10 – zasnova energetskega omrežja
– Karta 11 – zasnova načinov urejanja prostora
– Karta 12 – zasnova osnovne rabe prostora občine
(stanje leta 2000)
– Karta 13 – opredelitev specifičnih lokacij pri občinskem načrtu za zaščito in reševanje občin Vojnik in Dobrna ob naravnih in drugih nesrečah ter v slučaju vojne.
Kartografsko dokumentacijo, ki vsebuje karte v merilu 1:5000:
– Namenska raba in načini urejanja prostora
– Oleata komunalne, energetske in prometne infrastrukture.
Vse navedene tematske karte nadomeščajo za območje Občine Vojnik in Občine Dobrna dosedanje sestavine planov bivše Občine Celje iz 1. člena tega odloka, ki v svojem obsegu velja le še za območje Mestne občine Celje.

Ta odlok začne veljati osmi dan od objave v Uradnem listu Republike Slovenije.