Na podlagi 43. člena zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, 42/94, 41/99), 6. člena pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 52/95, 2/98, 19/99) in 18. člena statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 43/95) je Svet mestne občine Kranj na 10. seji dne 24. 11. 1999 sprejel

Ta odlok določa organiziranje pomoči na domu in merila, po katerih se določi višina plačila socialno-varstvenih storitev (v nadaljnjem besedilu: storitev) za pomoč na domu in način izvajanja storitve.

Javno službo za storitev pomoč družini na domu lahko opravljajo javni socialno-varstveni zavodi na podlagi neposredne pogodbe o izvajanju; druge pravne osebe oziroma zasebniki v skladu s predpisanimi standardi in normativi na podlagi koncesije, ki jo podeli občinski upravni organ; službe v okviru pristojnega občinskega organa.

Pomoč na domu obsega socialno oskrbo upravičenca v primeru invalidnosti, starosti ter v drugih primerih, ko socialna oskrba na domu lahko nadomesti institucionalno varstvo.
Pomoč na domu obsega tudi socialni servis, ki obsega pomoč pri hišnih opravilih v primeru otrokovega rojstva, bolezni, invalidnosti, starosti, v primeru nesreč ter v drugih primerih, ko je ta pomoč potrebna za vključitev osebe v vsakdanje življenje.

Upravičenci in drugi zavezanci so dolžni plačati storitve, oproščeni so le pod pogoji, ki jih določa ta odlok.

Upravičenci do socialne oskrbe na domu so:
– osebe, stare nad 65 let, ki so zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, nesposobne za samostojno življenje,
– osebe s statusom invalida po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja, če stopnja in vrsta njihove invalidnosti omogočata občasno oskrbo na domu,
– druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nega za opravljanje večine življenjskih funkcij,
– kronično bolne in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, pa so po oceni pristojnega centra za socialno delo brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje,
– hudo bolni otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike varstva.

Socialna oskrba na domu obsega naslednje vrste storitev:
– gospodinjska pomoč,
– pomoč pri vzdrževanju osebne higiene,
– pomoč pri ohranjanju osebnih stikov.

Kot gospodinjska pomoč se šteje pomoč pri: prinašanju enega pripravljenega obroka hrane, nabava živil in priprava hrane v stanovanju, pomivanje posode, osnovno čiščenje bivalnih prostorov (pometanje, odnašanje smeti), postiljanje in osnovno čiščenje spalnega prostora, drugo.
Kot pomoč pri vzdrževanju osebne higiene se šteje pomoč pri: vstajanju iz postelje in leganju v posteljo, pri oblačenju in slačenju, pri umivanju in kopanju, pri hranjenju, pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje, nega in čiščenje ortopedskih pripomočkov, drugo.
Kot pomoč pri ohranjanju socialnih stikov se šteje: vzpostavljanje osnovne socialne mreže s sosedi, prostovoljci in sorodniki, spremljanje upravičenca pri opravljanju obveznosti (poštar, zdravnik...), informiranje ostalih služb o stanju in potrebah upravičenca, priprava na institucionalno varstvo, drugo.

Osnova za plačilo je cena storitve socialne oskrbe na domu. Storitev se zaračunava po dejansko opravljenih urah.
Cena storitve pomoči na domu je sestavljena iz naslednjih elementov:
– stroški za plače,
– prispevki delodajalca,
– materialni stroški.
Cena storitve pomoči na domu ne zajema sredstev za investicijsko vzdrževanje in investicije.
Ceno urne postavke določi s sklepom župan Mestne občine Kranj. Cene se mesečno usklajujejo z rastjo cen življenjskih potrebščin. Uskladitev opravi izvajalec javne službe. Strukturno povečana cena storitve začne veljati s prvim dnem v naslednjem mesecu.

Upravičenec ali njegov zakoniti zastopnik ter zavezanci uveljavljajo pravico do storitve pomoči na domu z vlogo pri izvajalcu javne službe. Vloga mora vsebovati tudi zahtevane dokumente, na podlagi katerih se lahko izračuna višina plačila storitve.

Storitev socialne oskrbe pomoči na domu je v celoti brezplačna za naslednje skupine upravičencev:
– prejemniki edinega vira preživljanja,
– prejemniki denarnega dodatka,
– prejemniki nadomestila za invalidnost,
– otroci, ki so upravičeni do dodatka za nego.

Ostali upravičenci so dolžni plačevati stroške izvajanja storitev v višini veljavne cene storitev. Višina prispevka plačila pomoči na domu je odvisna od materialnega stanja upravičenca in zavezancev in je odvisna od ugotovljenega dohodka na družinskega člana v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo zahtevka za storitev pomoči na domu.
V posameznem plačilnem razredu plačajo upravičenci ali zavezanci določen odstotek cene storitve, in sicer:

---------------------------------------------------------------
% zneska povprečne neto plače vseh
zaposlenih v RS v preteklem letu% prispevka k ceni storitev
---------------------------------------------------------------
1.                   do 30                                   5%
2.                   30–50                                  10%
3.                   50–80                                  20%
4.                   80–100                                 30%
5.                   100–130                                40%
6.                   130–160                                50%
7.                   160–190                                65%
8.                   190–250                                80%
9.                   nad 250                               100%
---------------------------------------------------------------

Ne glede na določila v prvem in drugem odstavku tega člena se na podlagi mnenja Centra za socialno delo lahko v izjemnih primerih pri določitvi plačila upošteva tudi druga dejstva in okoliščine, ki odražajo dejanski socialni položaj družine in določi:
– višje plačilo, če ugotovi, da je dejanski socialni položaj družine boljši kot izhaja iz njenega izkazanega dohodka,
– nižje plačilo, če ugotovi, da kljub večjemu izkazanemu dohodku družina živi v težkih socialnih razmerah.
Na podlagi odločbe o upravičenosti se upravičencu ali drugemu zavezancu izstavi račun.

Dohodki upravičenca in zavezanca se ugotavljajo tako, da se v dohodek upoštevajo vsi dohodki in osebni prejemki, ugotovljeni na način, ki jih določa zakon.

Če se dohodki ali socialne razmere v družini upravičenca ali zavezanca v času nudenja storitve bistveno spremenijo, se plačilo določi na novo, upoštevaje novo stanje.
Vsako spremembo dejstev in okoliščin, ki so bile podlaga za določitev plačila, je upravičenec ali zavezanec dolžan v 15 dneh sporočiti izvajalcu javne službe.
Upravičencu ali zavezancu, ki ne ravna v skladu z določili drugega odstavka tega člena, se razlika zaradi prenizkega plačila, poračuna od dneva spremembe dejstev in okoliščin skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, naslednji mesec po ugotovitvi navedenih dejstev in okoliščin.

Izvajalec javne službe zbira, obdeluje, shranjuje, posreduje, varuje in uporablja osebne podatke, vsebovane v evidencah, v skladu z zakonom.

Vlagatelj je materialno in kazensko odgovoren za resničnost podatkov, ki jih navaja v vlogi.
Če pristojni organ ugotovi neresničnost podatkov, določi polno plačilo storitve za celotno obdobje izvajanja storitve.

Ta odlok začne veljati 1. 1. 2000.