Na podlagi 75. člena zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 12/96) minister za šolstvo in šport izdaja
P R A V I L N I K
o zaključnih izpitih v nižjem in srednjem poklicnem izobraževanju
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
(1) Ta pravilnik določa pogoje, način in postopek opravljanja zaključnega izpita, način ocenjevanja znanja pri zaključnem izpitu, način imenovanja in sestavo ter pristojnosti izpitnih odborov in komisij v šolah, ki izvajajo programe nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja (v nadaljevanju: šole), ter izvedbo praktičnega dela zaključnega izpita za vajence v dualni organizaciji izobraževanja.
(2) Pravilnik ureja tudi pristojnosti in naloge zbornic ter imenovanje, sestavo in način delovanja Državne izpitne komisije za izvedbo praktičnega dela zaključnega izpita v dualni organizaciji izobraževanja (v nadaljevanju: državna izpitna komisija) in njene pristojnosti.
2. člen
(veljavnost pravilnika)
Ta pravilnik velja za dijake in vajence ter udeležence izobraževanja odraslih, ki se izobražujejo v nižjem in srednjem poklicnem izobraževanju (v nadaljnjem besedilu: kandidati), če s tem pravilnikom ali drugimi predpisi ni določeno drugače.
3. člen
(kandidati s posebnimi potrebami)
(1) Pravila za opravljanje zaključnega izpita za kandidate s posebnimi potrebami določi minister, pristojen za šolstvo (v nadaljevanju: minister).
(2) S pravili iz prejšnjega odstavka se lahko določijo naslednje prilagoditve zaključnega izpita: čas opravljanja zaključnega izpita, prirejeno obliko izpitnega gradiva, izpit s pomočnikom, uporabo računalnika, prirejen ustni izpit ter prilagojen način ocenjevanja.
4. člen
(sestavine zaključnega izpita)
(1) Zaključni izpit obsega strokovno-teoretični del in praktični del.
(2) Z izobraževalnim programom se določijo izpitne enote strokovno-teoretičnega dela zaključnega izpita, ki lahko obsegajo ustni ali pisni oziroma ustni in pisni izpit.
(3) Praktični del zaključnega izpita obsega: izpitno nalogo z zagovorom, izdelavo potrebne dokumentacije, lahko pa tudi delovne preizkuse.
5. člen
(izvajalci)
(1) Če se izobraževalni program izvaja v šolski organizaciji, izvede šola strokovno-teoretični in praktični del zaključnega izpita.
(2) Če izvaja izobraževanje gospodarska družba oziroma podjetnik ali zavod (v nadaljevanju: delodajalec) skupaj s šolo (v nadaljevanju: dualna organizacija), izvede praktični del zaključnega izpita pristojna zbornica, strokovno-teoretični del zaključnega izpita pa šola.
(3) Zbornice zagotavljajo pogoje za delo izpitnih odborov, vzdržujejo informacijski sistem, strokovno in administrativno-tehnično delo, materialne pogoje za izvedbo praktičnega dela zaključnega izpita v dualni organizaciji in spremljajo ter vrednotijo njegovo izvedbo.
6. člen
(priznavanje opravljenih izpitnih enot)
(1) Kandidat, ki je že opravljal zaključni izpit in je bil uspešen pri posamezni izpitni enoti, opravlja samo izpitne enote, pri katerih je bil ocenjen negativno.
(2) Izpitne enote lahko opravlja večkrat v naslednjih izpitnih rokih. Če se je program v državi prenehal izvajati, lahko kandidat opravlja posamezne izpitne enote še največ dve leti po prenehanju izvajanja programa.
(3) Kandidatu, ki je predhodno opravil zaključni izpit po drugem izobraževalnem programu na isti ali višji ravni zahtevnosti ali je opravil maturo, se prizna uspešno opravljen izpit iz maternega jezika in iz tistih izpitnih enot oziroma predmetov, za katere pristojni strokovni svet določi, da so primerljive z izpitnimi enotami zaključnega izpita.
7. člen
(oprostitev opravljanja strokovno-teoretičnega dela zaključnega izpita)
Kandidat, ki je v zaključnem letniku dosegel odličen splošni učni uspeh, je oproščen opravljanja strokovno-teoretičnega dela zaključnega izpita.
II. PRIJAVA K ZAKLJUČNEM IZPITU
8. člen
(prijava na šoli)
(1) Pisno prijavo za opravljanje zaključnega izpita vloži kandidat na predpisanem obrazcu najkasneje 30 dni pred začetkom izpitnega roka na šoli, na kateri je vpisan.
(2) Odrasli se prijavi na šoli, ki izvaja izobraževalni program, po katerem se je predhodno izobraževal.
(3) Kandidat, ki želi opravljati praktični del zaključnega izpita v obliki individualnega izpitnega dela, priloži prijavi predlog izpitne naloge ter predviden čas in kraj opravljanja izpita.
(4) Najkasneje dva dni pred pričetkom izpitnega roka mora kandidat prijavi priložiti spričevalo o zaključnem letniku v izvirniku in dnevnike praktičnega izobraževanja ter druga dokazila.
(5) Kandidat se iz utemeljenih razlogov lahko prijavi k zaključnemu izpitu tudi najkasneje tri dni pred pričetkom izpitnega roka. O utemeljenosti razlogov odloči ravnatelj najkasneje v dveh dneh po prejemu vloge.
9. člen
(prijava v dualni organizaciji)
(1) K opravljanju strokovno-teoretičnega dela zaključnega izpita v dualni organizaciji se kandidati prijavijo na šoli v skladu z 8. členom tega pravilnika.
(2) Pisno prijavo za opravljanje praktičnega dela zaključnega izpita v dualni organizaciji vloži kandidat na predpisanem obrazcu najkasneje 30 dni pred začetkom izpitnega roka pri zbornici, pri kateri ima registrirano učno pogodbo.
(3) Kandidat, ki želi opravljati praktični del zaključnega izpita v obliki individualnega izpitnega dela, priloži prijavi predlog izpitne naloge, predviden čas in kraj opravljanja izpita ter soglasje svojega delodajalca o tem.
(4) Kandidat se iz utemeljenih razlogov lahko prijavi k praktičnem delu zaključnega izpita tudi najkasneje deset dni pred začetkom izpitnega roka. O utemeljenosti razlogov odloči v dveh dneh po prejemu dokazil predsednik izpitnega odbora na osnovi meril, ki jih sprejme državna izpitna komisija. O tem v dveh dneh po odločitvi pisno obvesti kandidata.
(5) Najpozneje sedem dni pred začetkom izpitnega roka predloži kandidat komisiji dnevnike praktičnega izobraževanja za vse letnike izobraževanja.
10. člen
(neizpolnjevanje pogojev)
Če kandidat v predpisanem roku ne predloži dokazil o izpolnjevanju pogojev za opravljanje zaključnega izpita, ali iz dokazil izhaja, da predpisanih pogojev ne izpolnjuje, ga predsednik pristojnega izpitnega odbora najkasneje dva dni pred začetkom opravljanja izpita pisno obvesti, da ne more pristopiti k izpitu.
11. člen
(odjava od zaključnega izpita)
(1) Kandidat se lahko pisno odjavi od zaključnega izpita najkasneje dva dni pred začetkom izpitnega roka.
(2) Če se kandidat ne udeleži posameznega izpita, pa se ni odjavil v roku iz prejšnjega odstavka, se ga v tem izpitnem roku pri tej izpitni enoti, ne oceni.
12. člen
(utemeljeni razlogi)
Če kandidat iz utemeljenih razlogov ne more pristopiti k opravljanju zaključnega izpita ali ga prekine, mu lahko izpitni odbor v istem izpitnem roku omogoči opravljanje oziroma nadaljevanje opravljanja zaključnega izpita.
III. IZPITNI ROKI IN RAZPOREDITEV IZPITOV
13. člen
(izpitni roki)
(1) Izpitni roki za opravljanje zaključnega izpita se določijo z letnim delovnim načrtom šole v skladu z izobraževalnim programom, šolskim koledarjem ter navodili ministra.
(2) Izpitni roki iz prvega odstavka tega člena se objavijo na oglasni deski v šoli.
(3) V dualni organizaciji določi izpitne roke za opravljanje praktičnega dela zaključnega izpita pristojna zbornica v dogovoru s šolo v skladu z izobraževalnim programom, pravilnikom o šolskem koledarju za gimnazije, poklicne, srednje tehniške in strokovne šole ter navodili ministra.
(4) Izpitni roki za praktični del zaključnega izpita v dualni organizaciji se objavijo enkrat letno v glasilu zbornice ter na oglasnih deskah območnih zbornic in šol najkasneje 60 dni pred rokom za začetek opravljanja zaključnega izpita.
14. člen
(objava razporeda)
(1) Šola objavi razpored teoretičnega in praktičnega dela zaključnega izpita (izpitno enoto, datum, uro, prostor, sestavo izpitnega odbora oziroma komisije ter seznam prijavljenih kandidatov) najpozneje zadnji dan pred začetkom izpitnega roka.
(2) Predsednik izpitnega odbora v dualni organizaciji kandidate pisno obvesti o datumu, času in kraju opravljanja praktičnega dela zaključnega izpita ter sestavi izpitnega odbora najkasneje sedem dni pred začetkom izpitnega roka.
(3) Izpiti so lahko tudi ob sobotah.
15. člen
(opravljanje delov zaključnega izpita v različnih rokih)
Kandidat lahko opravlja strokovno-teoretični del zaključnega izpita po zaključku teoretičnega izobraževanja, tudi če praktični del izobraževanja še poteka.
IV. ZAKLJUČNI IZPIT NA ŠOLI IN PRAKTIČNI DEL ZAKLJUČNEGA IZPITA V DUALNI ORGANIZACIJI
1. Zaključni izpit na šoli
16. člen
(izpitni red in izpitni odbor)
(1) Zaključni izpit na šoli poteka v skladu z izpitnim redom, ki ga določi minister.
(2) Zaključni izpit vodi izpitni odbor.
(3) Izpitni odbor sestavljajo: predsednik, namestnik in trije člani. Predsednik izpitnega odbora je ravnatelj.
(4) Namestnika in člane izpitnega odbora imenuje ravnatelj izmed strokovnih delavcev šole.
(5) Namestnik predsednika in člani izpitnega odbora so imenovani za eno šolsko leto.
(6) Administrativno – strokovna dela za izpitni odbor opravlja tajnik, ki ga imenuje ravnatelj izmed strokovnih delavcev šole.
17. člen
(naloge izpitnega odbora)
Izpitni odbor:
– imenuje izpitne komisije za posamezne izpitne enote strokovno-teoretičnega dela in za praktični del zaključnega izpita,
– določi vrstni red, čas in kraj opravljanja posameznih izpitov ter izbere teme oziroma naloge za posamezno izpitno enoto,
– določi obliko izpitne naloge v skladu z izpitnim katalogom,
– določi nadzorne učitelje pri pisnem delu izpita oziroma osebe, ki nadzorujejo kandidate pri opravljanju praktičnega dela zaključnega izpita,
– določi ocenjevalce in soocenjevalce za pisne izpite in izpitne enote praktičnega dela zaključnega izpita,
– v skladu z izpitnim katalogom dovoli uporabo pripomočkov pri posameznih izpitih,
– določi in objavi dan in uro opravljanja posameznega izpita ter razpored kandidatov po prostorih,
– izreka ukrepe v zvezi s kršitvami izpitnega reda,
– potrjuje ocene izpitnih komisij in določa splošni učni uspeh pri zaključnem izpitu,
– odloča o posebnostih opravljanja izpitov za dijake s posebnimi potrebami,
– določa navodila za izvedbo zaključnega izpita na šoli in
– sprejme letno poročilo o poteku in rezultatih zaključnega izpita na šoli.
18. člen
(izpitne komisije za izpitne enote strokovno-teoretičnega dela)
(1) Zaključni izpit pri posameznih izpitnih enotah strokovno-teoretičnega dela izvajajo izpitne komisije.
(2) Izpitno komisijo za posamezno izpitno enoto strokovno-teoretičnega dela sestavljajo: predsednik, izpraševalec pri ustnem izpitu oziroma ocenjevalec pri pisnem izpitu in član.
(3) Izpitne komisije imenuje izpitni odbor najkasneje petnajst dni pred začetkom izpitnega roka. Hkrati se imenujejo tudi nadomestni člani izpitne komisije.
(4) Predsednik skrbi za pravilen potek izpita in vodi zapisnik.
(5) Izpraševalec oziroma ocenjevalec je praviloma učitelj, ki je kandidata poučeval v zaključnem letniku. Če to ni mogoče, je izpraševalec oziroma ocenjevalec učitelj, ki izpolnjuje izobrazbene pogoje za učitelja tega predmeta.
19. člen
(izpitna komisija za praktični del zaključnega izpita)
(1) Izpitno komisijo za praktični del zaključnega izpita sestavljajo: predsednik, izpraševalec oziroma ocenjevalec, predstavnik strokovnih delavcev šole, predstavnik pristojne zbornice in predstavnik sindikatov. Izpitna komisija lahko odloča, če so prisotni predsednik, izpraševalec oziroma ocenjevalec in vsaj eden izmed preostalih treh članov.
(2) Izpitno komisijo za praktični del zaključnega izpita imenuje izpitni odbor najkasneje petnajst dni pred začetkom izpita. Izpitni odbor hkrati imenuje tudi nadomestne člane za vse člane izpitne komisije.
(3) Izpitni odbor imenuje predstavnika zbornic in predstavnika reprezentativnih sindikatov s seznama iz četrte alinee prvega odstavka 21. člena tega pravilnika.
(4) Predsednik izpitne komisije skrbi za pravilen potek izpita in vodi zapisnik.
(5) Izpraševalec je praviloma učitelj, ki je kandidata poučeval v zaključnem letniku. Če to ni mogoče, je izpraševalec učitelj, ki izpolnjuje izobrazbene pogoje za poučevanje praktičnega pouka ustreznega predmeta.
2. Praktični del zaključnega izpita v dualni organizaciji
20. člen
(Državna izpitna komisija za izvedbo praktičnega dela zaključnega izpita v dualni organizaciji)
(1) Za izvajanje praktičnega dela zaključnih izpitov v dualni organizaciji imenuje minister na predlog zbornic in reprezentativnih sindikatov za obdobje dveh let devetčlansko državno izpitno komisijo.
(2) Državna izpitna komisija ima sedež na Državnem izpitnem centru, ki zanjo opravlja tehnična in administrativna dela.
(3) Državna izpitna komisija ima devet članov, in sicer:
– štiri člane na predlog pristojnih zbornic (delodajalci),
– dva člana na predlog reprezentativnih sindikatov (delojemalci),
– enega člana na predlog ministrstva, pristojnega za šolstvo,
– enega člana na predlog ministrstva, pristojnega za delo,
– enega člana na predlog Centra Republike Slovenije za poklicno izobraževanje.
(4) Državna izpitna komisija izmed predstavnikov različnih zbornic izvoli predsednika in namestnika.
(5) Člani državne izpitne komisije so lahko ponovno imenovani.
21. člen
(naloge državne izpitne komisije)
(1) Državna izpitna komisija:
– sprejme poslovnik o delu,
– pripravi izpitni red za opravljanje praktičnega dela zaključnega izpita v dualni organizaciji ter ga predlaga ministru v sprejem,
– na predlog pristojnih zbornic določi najkasneje do 31. avgusta za naslednje šolsko leto število izpitnih odborov za izvedbo praktičnega dela zaključnega izpita za posamezen naziv poklicne izobrazbe, njihov sedež in območje pristojnosti ter imenuje predsednike in namestnike izpitnih odborov,
– na predlog zbornic, reprezentativnih sindikatov in šol za vsako šolsko leto določi seznam članov izpitnih odborov za izvedbo praktičnega dela zaključnega izpita v dualnem sistemu in v šoli,
– določi kriterije za ugotavljanje usposobljenosti članov izpitnih odborov,
– sprejema navodila za delo izpitnih odborov,
– usklajuje delo izpitnih odborov,
– usklajuje roke za izvedbo izpitov,
– sprejme letno poročilo o poteku in rezultatih praktičnega dela zaključnega izpita,
– imenuje predsednika in namestnika komisije za ugovore in
– opravlja druge naloge v okviru svojih pristojnosti.
(2) Državna izpitna komisija se sestane najmanj dvakrat letno. K obravnavi posameznih vprašanj lahko povabi predstavnike izpitnih odborov.
22. člen
(izpitni odbor)
(1) Zaključni izpit vodi izpitni odbor.
(2) Število izpitnih odborov za posamezen naziv poklicne izobrazbe določi za vsako šolsko leto posebej državna izpitna komisija na predlog pristojnih zbornic.
(3) Izpitni odbor sestavljajo: predsednik, namestnik ter trije člani.
(4) Predsednika in namestnika predsednika izpitnega odbora imenuje državna izpitna komisija na predlog pristojne zbornice.
(5) Člane izpitnega odbora imenuje predsednik izpitnega odbora s seznama iz četrte alinee prvega odstavka 21. člena, in sicer:
– enega člana izmed tistih, ki so jih predlagale pristojne zbornice,
– enega člana izmed tistih, ki so jih predlagali reprezentativni sindikati in
– enega člana izmed tistih, ki so jih predlagale šole, ki izvajajo izobraževalne programe v dualni organizaciji.
(6) Administrativno delo za izpitni odbor opravlja tajnik, ki ga imenuje predsednik izpitnega odbora izmed delavcev pristojne službe zbornice, na kateri ima izpitni odbor sedež.
23. člen
(člani izpitnih odborov)
Predsednik, namestnik in člani izpitnega odbora morajo imeti najmanj srednjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri, najmanj pet let ustreznih delovnih izkušenj in pedagoško-andragoška znanja ali opravljen mojstrski oziroma njemu ustrezen izpit in morajo izpolnjevati druge kriterije, ki jih določi državna izpitna komisija.
24. člen
(odločanje izpitnega odbora)
(1) Izpitni odbor odloča, če so prisotni najmanj predsednik in izpraševalec ter član iz tretje alinee petega odstavka 22. člena tega pravilnika.
(2) Izpraševalec je predstavnik zbornice, pri kateri ima kandidat registrirano učno pogodbo. Izpitni odbor odloča soglasno. Če do soglasja ne pride, odloči z večino glasov prisotnih članov. Če je pri glasovanju o predlogu ocene rezultat neodločen, odloči glas predsednika izpitnega odbora.
25. člen
(obveščanje članov)
(1) Predsednik izpitnega odbora imenuje člane izpitnega odbora najkasneje do 30. septembra za eno leto. Člane izpitnega odbora pisno obvesti o času in kraju opravljanja izpita najmanj petnajst dni pred začetkom izpita.
(2) Če član izpitnega odbora ne more sodelovati pri izpitu, mora o tem takoj obvestiti predsednika, ki imenuje drugega člana.
26. člen
(izločitev)
(1) V izpitni odbor ne more biti imenovan:
– kandidatov delodajalec,
– solastnik obratovalnice ali delavec obratovalnice, ki je neposredno sodeloval pri izobraževanju kandidata,
– kdor je s kandidatom v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, ali če je s kandidatom v zakonu ali v svaštvu do vštetega drugega kolena.
(2) Če predsednik izpitnega odbora ugotovi, da pri katerem od članov izpitnega odbora obstajajo izločitveni razlogi iz prejšnjega odstavka, je dolžan tega člana izločiti in na njegovo mesto imenovati novega člana v skladu z določbami o sestavi izpitnega odbora.
(3) Če obstajajo druge okoliščine, ki vzbujajo sum o nepristranosti člana izpitnega odbora, predsednik na lastno ali na kandidatovo pobudo odloči o izločitvi člana odbora. Kandidat pisno obvesti predsednika o razlogih za izločitev najkasneje v 24 urah po tem, ko je bil seznanjen s sestavo izpitnega odbora.
27. člen
(naloge izpitnega odbora)
(1) Izpitni odbor:
– določi obliko izpitne naloge v skladu z izpitnim katalogom,
– vodi dokumentacijo o poteku izpitov,
– določi kraj, čas in razpored opravljanja izpitov ter razvrstitve kandidatov,
– imenuje nadzornike za spremljanje izdelave izpitne naloge,
– odloča o potrebnem podaljšanju časa za opravljanje izpitne naloge,
– odloča o prilagoditvah izpita za kandidate s posebnimi potrebami v skladu s pravili iz drugega odstavka 3. člena tega pravilnika,
– oceni izpitno nalogo, na predlog izpraševalca oziroma ocenjevalca, in izda ustrezno listino o opravljenem izpitu,
– sodeluje z zbornicami, Centrom Republike Slovenije za poklicno izobraževanje in šolami pri pripravi in izvedbi izpita,
– pripravi zbirko nalog (izdelkov oziroma storitev) na svojem strokovnem področju,
– izreka ukrepe za kršitve izpitnega reda in
– opravlja druge naloge, ki so vezane na pripravo in izvedbo izpitov.
(2) Če je imenovanih več izpitnih odborov za isti naziv poklicne izobrazbe, odbori sodelujejo pri izvajanju nalog iz osme in devete alinee prejšnjega odstavka.
28. člen
(naloge predsednika izpitnega odbora)
(1) Predsednik izpitnega odbora poleg nalog, določenih s tem pravilnikom in drugimi predpisi, opravlja še naslednje naloge:
– sklicuje in vodi seje izpitnega odbora,
– ugotavlja, ali kandidat izpolnjuje pogoje za opravljanje izpita,
– obvešča člane izpitnega odbora o času in kraju opravljanja izpita,
– obvešča kandidate o uspehu pri izpitu,
– podpisuje dokumente oziroma listine, ki jih izdaja izpitni odbor.
(2) V odsotnosti predsednika izpitnega odbora opravlja njegove naloge namestnik.
29. člen
(naloge člana izpitnega odbora)
Naloge člana izpitnega odbora so:
– pripravlja izpitne naloge (tehnično in drugo dokumentacijo, materialne pogoje, gradiva, merila za ocenjevanje, navodila za varstvo pri delu ipd.),
– sodeluje na sejah izpitnega odbora,
– spremlja oziroma nadzoruje izdelavo izpitne naloge oziroma potek izpita,
– ocenjuje kandidatovo delo,
– vodi predpisano dokumentacijo.
V. OBLIKE IZPITNE NALOGE
30. člen
(oblike izpitne naloge)
Izpitni odbor v skladu z izpitnim katalogom za praktični del zaključnega izpita kot izpitno nalogo z zagovorom določi ali enotno izpitno delo s potrebno dokumentacijo ali, na predlog kandidata, individualno izpitno delo s potrebno dokumentacijo, lahko pa tudi delovne preizkuse.
31. člen
(enotno izpitno delo)
(1) Enotno izpitno delo je obsežnejše in zahtevnejše izpitno delo, ki ga v izpitnem roku opravljajo sočasno vsi kandidati za isti poklicni naziv. Enotno izpitno delo praviloma omogoča celovito preverjanje dosežene praktične poklicne usposobljenosti.
(2) Za posamezne oblike izpitne naloge pripravijo učitelji, ki poučujejo ustrezno praktično področje v zaključnem letniku, oziroma člani izpitnega odbora v dualni organizaciji seznam izdelkov, storitev in delovnih preizkusov in jih izročijo predsedniku izpitnega odbora v zapečatenih ovojnicah v šoli najkasneje sedem dni pred začetkom praktičnega dela izpita, v dualni organizaciji pa najkasneje 30 dni pred začekom opravljanja izpita. Ta jih do seje izpitnega odbora hrani kot izpitno tajnost.
(3) K izpitni nalogi mora biti priložena ustrezna dokumentacija, opredeljene zahteve nalog, ocenjevalni list z merili za ocenjevanje, seznam ustnih vprašanj za zagovor, potreben čas in pogoji za izdelavo.
(4) Izpitni odbor na svoji seji pred izpitom izbere izpitne naloge in z njimi seznani kandidate neposredno pred izpitom.
32. člen
(individualno izpitno delo)
(1) Individualno izpitno delo je obsežnejše izpitno delo, ki praviloma omogoča celovito preverjanje dosežene praktične poklicne usposobljenosti kandidata.
(2) Individualno izpitno delo določi izpitni odbor na predlog kandidata kot obliko izpitne naloge v skladu z izpitnim katalogom za praktični del zaključnega izpita.
(3) Izpitni odbor oceni predlog kandidata, in če je le-ta ustrezen, potrdi individualno izpitno delo s sklepom, v katerem določi vsebino individualnega izpitnega dela, pogoje za izvedbo, začetek in rok oddaje, kraj izdelave, kraj oddaje in nadzornika. V sklepu se navedejo tudi pravice in obveznosti kandidata.
(4) Sklep iz prejšnjega odstavka se izda najkasneje sedem dni po izteku roka za prijavo.
(5) Če individualno izpitno delo ni oddano v predpisanem roku, je kandidat pri praktičnem delu zaključnega izpita neocenjen.
(6) Nadzornik mora najkasneje tri dni po roku za oddajo individualnega izpitnega dela predsedniku izpitnega odbora predložiti pisno poročilo o poteku izdelave individualnega izpitnega dela.
(7) Kandidat mora izdelati individualno izpitno delo v skladu s sklepom iz prvega odstavka tega člena samostojno in na lastne stroške. Če je uporabil tujo pomoč, mora navesti njen obseg in vsebino.
(8) Individualno izpitno delo, ki je bilo predloženo izpitnemu odboru, se po pregledu in ocenitvi vrne kandidatu. V primeru ugovora se individualno izpitno delo vrne po končanem postopku.
33. člen
(delovni preizkusi)
(1) Če z individualnim izpitnim delom ali z enotnim izpitnim delom ni mogoče preveriti s katalogom določenega znanja, spretnosti oziroma veščin, lahko izpitni odbor določi tudi delovne preizkuse.
(2) Delovni preizkus je kratka, ožje usmerjena naloga, s katero se preverijo praktična znanja, ki se niso preverjala z individualnim ali enotnim izpitnim delom. Izpitni odbor lahko določi največ pet delovnih preizkusov, ki skupaj trajajo največ štiri ure.
VI. IZVAJANJE IZPITA
34. člen
(potek izpita)
(1) Zaključni izpit začne predsednik izpitnega odbora oziroma izpitne komisije s tem, da kandidate seznani z navodili, postopkom opravljanja zaključnega izpita, izpitnim redom in s posledicami kršitev izpitnega reda.
(2) Zaključni izpit se pri strokovno-teoretičnem delu začne praviloma s pisnim delom.
(3) Kandidat lahko opravlja isti dan največ en pisni izpit ali dva ustna izpita iz strokovno-teoretičnega dela zaključnega izpita oziroma le praktični del zaključnega izpita z zagovorom.
(4) Če izpitni odbor določi individualno izpitno delo, se začne praktični del zaključnega izpita v skladu s sklepom iz tretjega odstavka 33. člena tega pravilnika.
35. člen
(pisni izpit)
(1) Za pisni izpit pripravijo učitelji, ki poučujejo predmete v zaključnem letniku, po tri različne predloge tem oziroma skupine nalog in jih najpozneje 3 dni pred začetkom izpita izročijo predsedniku izpitnega odbora v zapečatenih ovojnicah. Ta jih do seje izpitnega odbora hrani kot izpitno tajnost na način, da so nedostopne nepooblaščenim osebam.
(2) Če isti predmet v zaključnem letniku poučujeta dva ali več učiteljev, izdelajo predloge tem za ta predmet skupno.
(3) Izpitni odbor na svoji seji pred pisnim izpitom izbere teme oziroma skupine nalog za ta del izpita. Z naslovi tem oziroma nalogami se kandidate seznani neposredno pred posameznim pisnim izpitom. Pisni izpit opravljajo kandidati sočasno, praviloma v dopoldanskem času pod nadzorstvom učitelja, ki ne sme biti učitelj predmeta, iz katerega se opravlja izpit. Nadzorni učitelj pred začetkom izpita preveri prisotnost kandidatov, in če jih ne pozna, ugotovi identiteto kandidatov na podlagi osebnega dokumenta.
(4) Pisni izpit traja najmanj 90 minut in največ 120 minut.
36. člen
(ustni izpit)
(1) Za ustni izpit pripravijo izpraševalci enoten seznam vprašanj za posamezno izpitno enoto in listke s tremi vprašanji s tega seznama. Za vsako izpitno komisijo mora biti pripravljenih najmanj 30 listkov oziroma 5 več, kot je kandidatov. Najmanj tri dni pred začetkom izpita izpraševalci oddajo v zapečatenih ovojnicah enoten seznam vprašanj in vprašanja na listkih predsedniku izpitnega odbora, ki jih ves čas izpita hrani kot izpitno tajnost.
(2) Ustni izpit opravlja kandidat pred izpitnim odborom oziroma njegovo komisijo. Izpit se prične, ko predsednik pozove kandidata, naj si izbere listek. Kandidat lahko po vpogledu enkrat zamenja listek, kar ne vpliva na oceno.
(3) Kandidat ima pravico, da se 20 minut pripravlja na odgovor. Kandidat odgovarja na vprašanja z listka. Izpraševalec lahko zastavlja kandidatu vprašanja, s katerimi se razčlenjujejo vprašanja z listka. Ustni izpit lahko traja največ 20 minut.
(4) Listki z vprašanji, na katera so kandidati že odgovorili, se izločijo. Med opravljanjem ustnega izpita enega kandidata se lahko pripravlja naslednji kandidat.
37. člen
(praktični del zaključnega izpita)
(1) Praktični del zaključnega izpita se začne tako, da predsednik izpitnega odbora oziroma komisije seznani kandidate z vsebino, postopkom, pogoji in trajanjem izpita.
(2) Praktični del zaključnega izpita skupaj z zagovorom traja najmanj 4 ure in največ 23 ur (po 60 minut), v enem dnevu največ 7 ur.
(3) Čas, ki je določen za izpitno nalogo, lahko izpitni odbor oziroma njegova komisija iz utemeljenih razlogov podaljša največ za 15% načrtovanega časa, vendar ne preko največjega obsega, ki je določen v prejšnjem odstavku; lahko pa odloči, da kandidat opravi le del izdelka.
38. člen
(nadzor pri praktičnem delu zaključnega izpita)
Izpitni odbor najkasneje tri dni pred začetkom praktičnega dela zaključnega izpita določi izpitne prostore. Če izpit ne poteka pred izpitnim odborom oziroma komisijo, določi tudi nadzornike, ki vodijo in nadzorujejo opravljanje izpita v skladu z določbami izpitnega reda.
VII. OCENJEVANJE IN DOLOČANJE UČNEGA USPEHA
39. člen
(merila za ocenjevanje)
(1) Z izpitnim katalogom se določijo merila, oblike in načini za ocenjevanje posamezne izpitne enote.
(2) Izpitni katalog lahko določi ocenjevanje v obliki točk, ki se nato spremenijo v ocene od ena do pet. Ocena nezadostno (1) je negativna, ostale pa so pozitivne. Z izpitnim katalogom se lahko določijo:
– vsebine, ki imajo večjo vrednost (ponder) pri določanju končne ocene izpita, ter
– vsebine, ki jih kandidat mora obvladati, da lahko uspešno opravi izpit.
40. člen
(ocenjevanje pri izpitu)
(1) Če je z izobraževalnim programom določeno, da posamezna izpitna enota obsega pisni in ustni izpit, se pri določanju ocene te izpitne enote upoštevata obe oceni. Če se oceni razlikujeta, se izračuna povprečje, zaokroženo navzgor.
(2) Pisni izpit iz posamezne izpitne enote teoretičnega dela zaključnega izpita ter izpitno nalogo z zagovorom pri praktičnem delu zaključnega izpita ocenjujeta dva ocenjevalca. Če se oceni razlikujeta, se izračuna povprečje, zaokroženo navzgor.
(3) Oceno ustnega dela izpita določi izpitna komisija na predlog izpraševalca. Če člani komisije s predlogom izpraševalca ne soglašajo, predsednik izvede usklajevanje. Če usklajevanje ni uspešno, člani komisije o predlogu ocene glasujejo. Če je pri glasovanju o predlogu ocene rezultat neodločen, odloči glas predsednika izpitne komisije.
41. člen
(določanje učnega uspeha)
(1) Oceno pri posameznih izpitnih enotah pri zaključnem izpitu določi izpitni odbor na predlog izpitnih komisij.
(2) Splošni učni uspeh pri zaključnem izpitu določi izpitni odbor na podlagi doseženega uspeha pri posameznih izpitnih enotah tako, da izračuna povprečje ocen posameznih izpitnih enot, zaokroženo navzgor.
42. člen
(razglasitev rezultatov)
(1) Rezultati posamezne izpitne enote (pisnega ali ustnega izpita) so do razglasitve rezultatov izpitna tajnost. Predsednik izpitnega odbora seznani kandidata o doseženem uspehu pri posameznem predmetu najkasneje v treh dneh po opravljenem zadnjem izpitu.
(2) Zaključni izpit se konča s slovesno razglasitvijo izpitnih rezultatov.
43. člen
(izboljšanje ocene)
(1) Kandidat, ki je uspešno opravil zaključni izpit in želi izboljšati oceno iz ene ali več izpitnih enot, ima pravico do enkratnega izboljševanja ocene v rokih, ki so določeni za zaključne izpite, vendar najkasneje v treh naslednjih zaporednih izpitnih rokih.
(2) Za splošni uspeh pri zaključnem izpitu se v primeru izboljševanja upošteva boljša ocena.
VIII. IZPITNA TAJNOST IN VARSTVO PRAVIC KANDIDATOV
44. člen
(izpitna tajnost)
(1) Člani izpitnih odborov, izpitnih komisij in druge osebe, ki imajo dostop do izpitnega gradiva (seznam izpitnih nalog za pisni in ustni izpit), so dolžni varovati izpitno tajnost.
(2) Osebe, ki ravnajo v nasprotju z določbo iz prejšnjega odstavka, so disciplinsko, odškodninsko in kazensko odgovorne v skladu z zakonom in drugimi predpisi.
(3) Izpitne naloge in kombinacije vprašanj so izpitna tajnost stopnje strogo zaupno.
45. člen
(postopek pri kršitvi izpitnega reda)
(1) Kandidatu, ki krši določila izpitnega reda, pristojni organ izreče naslednje ukrepe:
– opomin,
– prekinitev opravljanja praktičnega, pisnega ali ustnega dela izpita do konca tega dela izpita, če kljub izrečenemu opominu nadaljuje s kršitvijo ali ponovno krši izpitni red,
– prepoved opravljanja izpita oziroma nadaljevanja izpita, če uporabi nedovoljena sredstva in pripomočke pri izpitu.
(2) Predlog za uvedbo postopka podajo nadzorni učitelji, člani izpitnega odbora oziroma njegove komisije ali drugi kandidati, ki so navzoči pri dejanju.
(3) Opomin izreče nadzorni učitelj oziroma predsedujoči tako, da kandidata v primeru kršitve opomni in to zapiše v zapisnik o poteku izpita.
(4) Če kandidat po izrečenem opominu ponovno krši ali nadaljuje s kršitvijo izpitnega reda, tisti, ki je navzoč pri kršitvi, nemudoma obvesti predsednika izpitnega odbora, ki ugotovi dejansko stanje in v najmanj tričlanski sestavi izpitnega odbora odloči o ukrepu in z njim seznani kandidata.
(5) Če izpitni odbor izreče enega od ukrepov iz druge ali tretje alinee prvega odstavka tega člena, naloži kandidatu, da zapusti prostor, v katerem poteka izpit, tako da ne moti izvajanja izpita.
(6) Kandidatu, ki mu izpitni odbor izreče ukrep iz druge alinee prvega odstavka tega člena, se ne prizna dosežena ocena iz izpitne enote, pri kateri je storil kršitev, in je pri tej izpitni enoti neocenjen.
(7) Če kandidat, ki pri praktičnem delu zaključnega izpita v dualni organizaciji po izrečenem opominu ponovno krši izpitni red, nadzornik lahko prekine opravljanje izpita in o tem nemudoma obvesti predsednika izpitnega odbora.
(8) Kandidat, ki mu izpitni odbor oziroma nadzornik izreče ukrep iz tretje alinee prvega odstavka tega člena, je iz tega izpita neocenjen.
46. člen
(pravica do vpogleda)
(1) Kandidat ima pravico, da v treh dneh po tem, ko je bil seznanjen z rezultatom izpita, zahteva vpogled v izpitno dokumentacijo (zapisnik o poteku izpita, ocenjevalne liste oziroma ocenjene naloge).
(2) Predsednik izpitnega odbora omogoči kandidatu najkasneje v sedmih dneh po vročitvi zahtevka vpogled v izpitno dokumentacijo.
47. člen
(pravica do ugovora na šoli)
(1) Kandidat lahko vloži ugovor zaradi kršitve predpisanega postopka pri opravljanju izpita oziroma ugovor na oceno, če je prišlo do pisne oziroma računske napake pri pisnem delu izpita. Obrazložen ugovor v pisni obliki mora predložiti ravnatelju v treh dneh po seznanitvi z oceno. Kandidat, ki je zahteval vpogled v izpitno dokumentacijo, lahko vloži ugovor v treh dneh po opravljenem vpogledu.
(2) Ravnatelj mora v treh dneh s sklepom ugotoviti utemeljenost ugovora. Če ugotovi, da je ugovor utemeljen, imenuje komisijo, ki ponovno oceni znanje dijaka. Odločitev ravnatelja in ocena komisije sta dokončni.
48. člen
(pravica do ugovora pri zbornici)
(1) Kandidat lahko vloži ugovor zaradi kršitve predpisanega postopka pri opravljanju praktičnega dela zaključnega izpita oziroma ugovor na oceno, če je prišlo do pisne oziroma računske napake pri ocenjevanju. Obrazložen ugovor v pisni obliki mora predložiti komisiji za ugovore v treh dneh po končanem izpitu. Kandidat, ki je zahteval vpogled v izpitno dokumentacijo, lahko vloži ugovor v treh dneh po opravljenem vpogledu.
(2) Predsednik komisije za ugovore v treh dneh po prejemu ugovora imenuje tretjega člana komisije iz seznama članov izpitnih odborov, ki ni sodeloval pri ocenjevanju kandidata, ki ugovarja. Komisija odloči o ugovoru in o tem najkasneje v sedmih dneh obvesti kandidata in izpitni odbor ter državno izpitno komisijo. Odločitev komisije za ugovore je dokončna.
IX. SPRIČEVALO IN POROČILO O ZAKLJUČNIH IZPITIH
49. člen
(izdaja spričevala)
(1) Kandidatu, ki je uspešno opravil oba dela zaključnega izpita, izdata šola in pristojna zbornica spričevalo o zaključnem izpitu.
(2) Kandidatu, ki je pri vseh izpitnih enotah dosegel odlično oceno (5), se izda spričevalo o zaključnem izpitu s pohvalo.
(3) Kandidatu, ki ni opravil zaključnega izpita, izda šola oziroma zbornica obvestilo o uspehu z oceno izpitne enote oziroma dela, ki ga je uspešno opravil.
(4) Spričevalo in obvestilo iz prejšnjih odstavkov tega člena se izdajata v skladu z določbami pravilnika, ki ureja šolsko dokumentacijo.
50. člen
(poročilo o zaključnih izpitih)
(1) Predsednik izpitnega odbora pošlje poročilo o zaključnem izpitu najkasneje v petnajstih dneh po končanem izpitnem roku Državnemu izpitnemu centru. Poročilo vsebuje podatke in analize v skladu z metodologijo, ki jo določi Državni izpitni center.
(2) Državni izpitni center v sodelovanju s Centrom Republike Slovenije za poklicno izobraževanje vsako leto najkasneje do konca koledarskega leta izdela poročilo o zaključnih izpitih za preteklo šolsko leto in ga posreduje ministru, pristojnemu za šolstvo, ministru, pristojnemu za drobno gospodarstvo, ministru za delo, Strokovnemu svetu Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje, Strokovnemu svetu Republike Slovenije za splošno izobraževanje, pristojnim zbornicam ter državni izpitni komisiji.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
51. člen
(uveljavitev pravilnika)
(1) Z dnem uveljavitve tega pravilnika se za vajence in dijake nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja ter za dijake, ki bodo zaključili izobraževanje po programih, ki so bili sprejeti pred 15. marcem 1996 (dveletni programi poklicnega izobraževanja in triletni programi poklicnega izobraževanja), prenehajo uporabljati določbe o zaključnem izpitu pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 5/81, 29/85, 10/88, 6/90 in Uradni list RS, št. 81/94 in 20/95).
(2) Dijaki, ki se izobražujejo po programih, ki so bili sprejeti pred 15. marcem 1996 in bodo zaključili izobraževanje z odličnim uspehom v zaključnem letniku, so v celoti oproščeni opravljanja zaključnega izpita.
(3) Državna izpitna komisija določi seznam iz četrte alinee prvega odstavka 21. člena za šolsko leto 1999/2000 najkasneje do 20. januarja 2000 ter najkasneje do 31. januarja 2000 določi število izpitnih odborov za posamezen naziv poklicne izobrazbe in imenuje predsednike in namestnike le-teh.
52. člen
(pedagoško-andragoška znanja)
(1) Člani izpitnih odborov za izvedbo praktičnega dela zaključnega izpita v dualni organizaciji izpolnjujejo pogoje po tem pravilniku glede pedagoško andragoške izobrazbe, če so si jo pridobili z mojstrskim izpitom, ali po javno veljavnem izobraževalnem programu izpopolnjevanja za učitelje ali inštruktorje praktičnega pouka, ali so si pridobili certifikat Obrtne zbornice Slovenije kot udeleženci izobraževanja za multiplikatorje v okviru projekta uvajanja mojstrskih izpitov v Republiki Sloveniji, ali so opravili najmanj 32-urni program pedagoško-andragoškega izobraževanja za izvajanje praktičnega izobraževanja v izobraževalnih programih v dualnem sistemu oziroma v programih, prilagojenih za obrt in drobno gospodarstvo.
(2) V petih letih od uveljavitve tega pravilnika so lahko člani izpitnih odborov iz 22. člena tudi osebe, ki so končale ustrezno poklicno šolo in imajo pet let ustreznih delovnih izkušenj.
53. člen
(začetek veljavnosti pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 603-58/98
Ljubljana, dne 10. decembra 1999.
Minister
za šolstvo in šport
dr. Pavel Zgaga l. r.
