Občinski svet občine Dobrna je na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 52/93, 56/93, 71/93, 29/95 in 44/97) in na podlagi 6. člena statuta Občine Dobrna na seji dne 2. 12. 1999 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za kmetijski prostor Občine Dobrna (v nadaljnjem besedilu: PUP), ki jih je pod številko 183/99-01 izdelala Vizura d.o.o. Celje. PUP je v skladu z odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Vojnik – prostorski plan Občine Vojnik in za območje Občine Dobrna – prostorski plan Občine Dobrna, dopolnjen v letu 1999 (Uradni list RS, št. 99/99).

S prostorskimi ureditvenimi pogoji se ureja s planskimi akti opredeljeno območje izven ureditvenih območij, ki so pokriti z že veljavnimi in predvidenimi prostorsko izvedbenimi akti. PUP pokriva pretežno kmetijski prostor in zajema del območja Občine Dobrna.

V planskih aktih občine opredeljeno območje, ki ga pokriva območje PUP, vključuje:
– kmetijska zemljišča (trajno namenjena kmetijski proizvodnji in druga kmetijska zemljišča),
– območja gozdov (lesnoproizvodne, varovalne in gozdove s posebnim pomenom),
– območja vodnogospodarskih ureditev in varovana območja vodnih virov,
– območja naravne in kulturne dediščine,
– ter območja za poselitev.

Prostorski ureditveni pogoji upoštevajo razvrstitev kmetijskih zemljišč (prvo območje trajnovarovanih kmetijskih zemljišč in druga kmetijska zemljišča) skladno s sprejetimi planskimi akti Občine Dobrna.
Kmetijska zemljišča se bodo urejala na podlagi agrokarte občine, ki bo opredelila vrste in namembnosti kmetijskih dejavnosti na posameznih območjih.
Kot izjemni posegi na kmetijskih zemljiščih so dovoljeni posegi, ki jih dopušča 8. člen zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96), ki se glasi:
»Najboljša kmetijska zemljišča, se lahko izjemoma, če ni mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko proizvodnjo, oziroma gozdov, v planskih aktih Republike Slovenije namenijo za nekmetijsko rabo, če gre za:
– izkoriščanje rudnin, pomembnih za Republiko Slovenijo;
– gradnjo infrastrukturnih objektov in naprav, ki so določeni v dolgoročnem planskem aktu Republike Slovenije ali občine in jih zaradi tehničnih elementov ali drugih vzrokov ni mogoče postaviti na manj vrednih kmetijskih ali gozdnih zemljiščih;
– gradnjo objektov za urejanje vodnega režima z namenom, da se zagotovijo obramba pred poplavami in erozijo, varstvo vodnih količin in zalog, varstvo kakovosti voda in vzdrževanje naravnih vodotokov;
– dodatno opremljanje z dejavnostmi, ki so nujno potrebne za zadovoljevanje funkcij, ki jih ima naselje, če za to ni na razpolago ustreznih stavbnih zemljišč ali manj vrednih kmetijskih in gozdnih zemljišč;
– nujne funkcionalne zaokrožitve komunalno opremljenih območij kompleksne graditve.
Ne glede na prvi odstavek tega člena se v planskem aktu lokalne skupnosti izjemoma lahko določi, da se najboljša kmetijska zemljišča namenijo za nekmetijsko rabo, če ni mogoče uporabiti drugih kmetijskih zemljišč ali gozdov in če gre za:
– gradnjo objektov, ki neposredno služijo primarni kmetijski proizvodnji (hlevi, silosi, hmeljske sušilnice, vinske kleti, strojne lope, rastlinjaki ipd.), če izpolnjujejo predpisane pogoje glede nujnosti gradnje na tem območju, površine in namena objekta ter obsega kmetijske proizvodnje, s katero je objekt povezan, in stanovanjskih objektov, če izpolnjujejo predpisane pogoje glede nujnosti gradnje na tem območju, površine in namena objekta;
– gradnjo objektov za zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah;
– širitev pokopališč.«

V območjih gozdov so dovoljeni le posegi za namen trasnih koridorjev infrastrukture, kjer niso mogoče drugačne izpeljave tras ter posegi, ki so nujni za izkoriščanje gozdov in so v soglasju s pristojno službo za gozdove in za potrebe širitve objektov, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji.

V širših in ožjih vodovarstvenih območjih so mogoči le posegi, ki ne poslabšujejo kvaliteto in količino vodnih virov.
Na poplavnih območjih so mogoči le posegi, ki so v skladu s pogoji pristojne vodnogospodarske službe ter izvedba ustreznih protipoplavnih ukrepov.

Naravna dediščina
Zaradi ohranitve celovitosti naravne dediščine za prostor, ki ga opredeljuje ta odlok, so izdelane Naravovarstvene smernice za PUP za kmetijski prostor na območju Občine Dobrna, ki ga je izdelal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Celju (št. 02-3030/12-99, z dne 30. 11. 1999.)
Te smernice je potrebno upoštevati pri vseh posegih, ki zadevajo naslednja območja in naravne vrednote:
1. Krajinski park Huda luknja – Paški Kozjak (geomorfološka površinska, hidrološka, botanična in zoološka naravna vrednota);
2. Drenovški graben (geomorfološka površinska, hidrološka naravna vrednota);
3. Hudičev graben (geomorfološka površinska, hidrološka naravna vrednota);
4. Potok Kačnik (geomorfološka površinska, hidrološka naravna vrednota);
5. Šumečnikov potok (geomorfološka površinska, hidrološka naravna vrednota);
6. Šumečnikov slap nad Dobrno (geomorfološka površinska, hidrološka naravna vrednota);
7. Mrčičev potok (geomorfološka površinska, hidrološka naravna vrednota);
8. Zvonica (geomorfološka podzemeljska naravna vrednota);
9. Skalni možje v Hudičevem grabnu (geomorfološka površinska, naravna vrednota);
10. Slap na Kačniku (geomorfološka površinska, hidrološka naravna vrednota);
11. Potok Potok (geomorfološka površinska, hidrološka naravna vrednota);
12. Temnjaški vrelec (hidrološka naravna vrednota);
13. Skalni možje v Strmcu (geomorfološka površinska naravna vrednota);
14. Koška ura (geomorfološka površinska naravna vrednota);
15. Žebljarjeva peč (geomorfološka površinska naravna vrednota);
16. Skalni mož nad Kačnikom (geomorfološka površinska naravna vrednota);
17. Soteska Hudičev graben (geomorfološka površinska, hidrološka naravna vrednota);
18. Potok Čreškovica (geomorfološka površinska, hidrološka naravna vrednota);
19. Mrčičev slap (geomorfološka površinska, hidrološka naravna vrednota);
20. Skalni stolp z votlino (geomorfološka površinska, geomorfološka podzemeljska naravna vrednota);
21. Lipi pri Ernajcu (drevesna naravna vrednota);
22. Beli topol v zdraviliškem parku Dobrna (drevesna naravna vrednota);
23. Skalne pečine Štenge (geomorfološka površinska naravna vrednota).

Kulturna dediščina
Osnovno izhodišče za obravnavo kulturne dediščine (oznaka K0) v območju navedenega PUP je zahteva po varovanju. Poleg objekta kulturne dediščine se varuje tudi ožje območje – to je območje omejene rabe ter širše območje – to je vplivno območje. Znotraj teh območij je mogoča sanacija in rekonstrukcija objekta kulturne dediščine, kolikor pa ta območja zajemajo tudi obstoječe zaselke ali stavbišča, veljajo zanje pogoji 9. člena v soglasju z zahtevami in pogoji spomeniško varstvene službe.
V območjih arheološke dediščine je za vsak poseg v prostor potrebno predhodno soglasje spomeniško varstvene službe (oznaka K2).
Pri objektih stavbne dediščine (profana, sakralna, sakralno profana in etnološka) ter objektih memorialne dediščine se varuje objekt (objekti z oznakami K3, K4, K5) s funkcionalnim zemljiščem ter širši vizualni prostor, ki zagotavlja integriteto varovane stavbne dediščine v prostoru. Pri posameznih objektih profane dediščine (dvorci, vile) se varujejo tudi parkovni in vrtni kompleksi.
V teh območjih so mogoče sanacije in rekonstrukcije stavbne in memorialne dediščine pod pogoji spomeniško varstvene službe. Kolikor so v območju objektov stavbne dediščine tudi drugi objekti, veljajo zanje pogoji 9. člena v soglasju z zahtevami spomeniškovarstvene službe.
Prenova in razvoj naselij v območjih naselbinske dediščine (oznaka K1.03) morata upoštevati obstoječo grajeno strukturo in kontinuiteto načina pozidave. V okviru grajene strukture so možne adaptacije in prenove posameznih objektov dediščine kot tudi drugih objektov. Novogradnje so izjemoma mogoče kot nujna funkcionalna dopolnitev obstoječe strukture naselja, vendar tako, da se samo naselje ne širi v prostor, pač pa ostaja v mejah obstoječih funkcionalnih zemljišč objektov in zaselkov.
Kulturna krajina je širše območje varovanja naravne in kulturne dediščine s prevladujočimi elementi kulturne dediščine. V Občini Dobrna je to širše območje, ki se razteza od meje z Občino Vojnik ter dalje po dolini Dobrnice do vznožja Paškega Kozjaka. V teh območjih se varuje historična poselitvena struktura, krajevno značilni arhitektonski tip gradnje, čemur morajo biti podrejene vse novogradnje, adaptacije ter nadomestni objekti, ki jih dopušča 9. člen tega odloka. Vse posege je potrebno načrtovati ob upoštevanju tradicionalnih gabaritov in stavbnih sestavin.
Pri načrtovanju posegov v prostor je potrebno obvezno upoštevati strokovne podlage, ki jih je izdelal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje (julij 1999 št. NC 469-99).

Stanovanjske, poslovne ter kmetijske in druge dejavnosti
Ob upoštevanju vseh že navedenih pogojev tega odloka so na celotnem obravnavanem območju PUP v obstoječih zaselkih in posameznih stavbiščih z opredeljenimi mejami dovoljene nadomestne gradnje, adaptacije, dozidave in rekonstrukcije obstoječih objektov ter novogradnje stanovanjskih, poslovnih in kmetijskih objektov v okviru opredeljenih meja PUP-a in gradnje pomožnih objektov v skladu z veljavnim odlokom občine.
Enako velja tudi za razpršene domačije ali posamezne stanovanjske in poslovne objekte brez definirane oznake v okviru meja njihovih funkcionalnih zemljišč oziroma kategoriziranih dvorišč objektov.
Kot poslovne in kmetijske dejavnosti so mogoče tiste, ki so ekološko in po svojih gabaritih sprejemljive glede na osnovne značilnosti posameznih zaselkov in naravne ter krajinske danosti prostora.
Nadomestne gradnje objektov so mogoče le v primeru, da so obstoječi objekti zgrajeni z ustreznim dovoljenjem, dotrajani in nefunkcionalni. Namembnost objekta mora ostati nespremenjena. Lokacija nadomestnega objekta mora biti na mestu starega objekta ali na funkcionalnem zemljišču le-tega. Izjemoma se lahko gradi nadomestni objekt izven funkcionalnega zemljišča starega, le v primeru geološko neugodnega terena oziroma zaradi pogojev Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine ali pogojev komunalne infrastrukture.
Izjeme so le posamezni samostojno stoječi kozolci ter leseni ali zidani gospodarski objekti, kjer so mogoči le nadomestni objekti enake namembnosti, oziroma adaptacije ter tekoča vzdrževalna dela le-teh.
Novogradnje stanovanjskih in kmetijskih objektov na zemljiščih izven meja poselitvenih območij na kmetijskih zemljiščih so mogoče za potrebe novonastalega kmečkega gospodarstva ob pogoju 5 ha intenzivno obdelanih zemljišč ali na manjših površinah, kjer je intenzivna obdelava in je kmetijstvo osnovna dejavnost ter predhodno izdelanim usmeritvenim programom kmetijske proizvodnje ter soglasjem pristojnega organa za kmetijstvo.
Na zemljiščih izven meja poselitvenih območij so mogoči tudi objekti za potrebe kmetijske dejavnosti že obstoječih kmetij, kolikor ima domačija status kmetije, oziroma ji je kmetijstvo primarna dejavnost.
Gabariti in lege posameznih objektov niso definirani, prilagoditi pa se morajo tipologiji zaselkov in sosednjih objektov ter značilnostim krajine.
Velikosti novih funkcionalnih zemljišč je potrebno določiti smiselno glede na velikost in namembnost objektov z upoštevanjem in varovanjem okoliških kmetijskih zemljišč.
Velikost funkcionalnega zemljišča individualne stanovanjske hiše pa naj načelno ne bo manjša od 500 m2.
Zidanice
V območjih, ki so opredeljena za gradnjo zidanic, so mogoče novogradnje ter adaptacije in tekoča vzdrževalna dela le-teh. Spremembe namembnosti zidanic niso mogoče.
Druge objekte, ki imajo svoj status v conah zidanic že od prej, je mogoče dozidati, adaptirati ali zgraditi nadomestne objekte enakih namembnosti ter nove objekte za potrebe kmečkih gospodarstev.
Tlorisni gabariti zidanic v za to opredeljenih območjih ne smejo presegati 35 m2, višinski gabarit pa je lahko maksimalno: klet, pritličje in mansarda. Dovoljena je delno vkopana klet, pritličje in mansarda z minimalnimi kolenčnimi zidovi.
Velikost funkcionalnega zemljišča zidanice mora biti ca. 250 m2.
Gospodarsko bivalni objekti
Izven meja poselitvenih območij in v conah zidanic so mogoče gradnje gospodarsko bivalnih objektov ob pogoju, da je investitor lastnik vsaj 3000 m2 zemljišča, nadmorska višina zemljišča 300 m, naklon pretežnega dela zemljišča nad 25% in da gre za območja, ki so slabo obdelana.
Tlorisni gabariti gospodarsko bivalnega objekta ne smejo presegati 50 m2, višinski gabarit pa je lahko maksimalno: klet, pritličje in mansarda z minimalnimi kolenčnimi zidovi, streha pa mora biti simetrična dvokapnica z naklonom od 35° do 45°. Klet mora biti delno vkopana, sleme strehe pa mora biti prilagojeno terenskim in krajinskim pogojem. Velikost funkcionalnega zemljišča gospodarsko bivalnega objekta mora biti ca. 300 m2. Oblikovanje objekta pa je potrebno prilagoditi tipologiji zaselkov in sosednjih objektov ter značilnostim krajine.

Ribniki, ribogojnice, male hidroelektrarne, objekti za šport in rekreacijo
Gradnja ribnikov in ribogojnic je mogoča ob pogoju predhodno strokovno izdelanih elaboratov in ob pridobitvi pogojev ustreznih vodnogospodarskih služb, pristojne službe za kmetijstvo, pogojev varstva narave in na podlagi pridobljenih koncesij.
Gradnja malih hidroelektrarn je mogoča ob pogoju predhodno izdelanih elaboratov in ob pridobitvi pogojev ustreznih vodnogospodarskih, elektroenergetskih služb, pogojev varstva narave in na podlagi pridobljenih koncesij.
Objekti za šport in rekreacijo ter ureditve igrišč so mogoče znotraj meja poselitvenih območij ob pogoju, da so dejavnosti za svojo okolico sprejemljive in ne poslabšujejo življenjskih pogojev sosedov. Izven meja poselitvenih območij so mogoče le tiste dejavnosti, ki ne spreminjajo osnovne rabe zemljišč in bistveno ne spreminjajo konfiguracije terena oziroma se vklapljajo v krajino in ob predhodnih pogojih pristojne službe za kmetijstvo.

Komunalna, energetska in prometna infrastruktura
Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječo oziroma novozgrajeno komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo, ki mora biti izvedena v skladu s predpisi za posamezna področja.
Ceste
Vsak novozgrajeni objekt mora imeti zagotovljen dostop na kategorizirano javno cesto. Odmiki objektov od cest in poti morajo biti določeni v skladu z veljavnimi predpisi in v predhodnem soglasju pristojnega organa občine. Pri poslovnih objektih je potrebno zagotoviti ustrezno število parkirišč.
Pri gradnji in rekonstrukciji novih javnih poti in cest ter kolesarskih poti je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo iz področja cestno prometnih predpisov.
Vodooskrba
V naseljih, v katerih obstaja javni vodovod, morajo biti vsi objekti namenjeni za bivanje in poslovni objekti priključeni nanj v skladu s soglasjem upravljavca. V primeru, da vodovodno omrežje ni zgrajeno, si morajo investitorji zgraditi v skladu s sanitarno tehničnimi pogoji lastno zajetje vode. Za potrebo naselij je na podlagi idejnih projektov mogoča gradnja vodooskrbnih sistemov.
Odvajanje odpadnih vod
Za območje PUP je predvidena izgradnja kanalizacijskih zbiralnikov odpadnih vod in gradnja čistilne naprave oziroma gradnja črpališča v naselju Vrba in rekonstrukcija obstoječe čistilne naprave Dobrna. Do izgradnje čistilne naprave Vrba oziroma črpališča morajo imeti vsi objekti zgrajene v skladu s predpisi in zahtevami soglasjedajalcev vodonepropustne greznice na čiščenje oziroma lastne manjše čistilne naprave v skladu z veljavno zakonodajo, kar velja tudi za ves odprti prostor, ki ni pokrit s čistilnimi napravami. Za potrebe odvoda komunalnih odpadnih vod je na podlagi idejnih projektov mogoča gradnja kanalizacijskih sistemov za odvod komunalnih odpadnih vod.
Oskrba z elektriko in telefonom
Novozgrajeni stanovanjski, poslovni in drugi objekti morajo imeti možnost priključka na elektro in telefonsko omrežje, upravljavca obeh komunalnih vodov pa morata zagotoviti možnosti izgradnje osnovnih vodov in zagotoviti investitorjem možnost priključkov nanje in hkrati zagotoviti tudi sisteme oziroma objekte za telekomunikacijske zveze.
Oskrba s plinom in ogrevanje
Občina še nima projektov za oskrbo s plinovodnim omrežjem, kar bo potrebno še urediti in zagotoviti prebivalcem občine oskrbo s plinom.
Do takrat je potrebno za ogrevanje poiskati takšne energetske vire, ki bodo omogočili za okolje najprimernejši način ogrevanja.
Soglasja in pogoji
Pri izdelavi prostorskega plana občine, katerega sestavni del je tudi PUP, so sodelovali s svojimi strokovnimi podlagami in pogoji vsi nosilci planiranja v prostoru. PUP je prevzel iz posameznih strokovnih podlag vse vrise obstoječih in predvidenih komunalnih vodov. Za priključke k novim objektom pa si morajo investitorji pridobiti vsa potrebna soglasja upravljavcev komunalnih vodov.

Nadzorstvo nad tem odlokom izvajajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.