Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud Matjaža Gerlanca iz Velenja, Slovenskih krščanskih demokratov iz Ljubljane, Janeza Lampreta iz Celja, Keros, d.o.o., Rogaška Slatina, Pavline Kunič iz Črnomlja ter Združenja kabelskih operaterjev Slovenije, Gospodarskega interesnega združenja, iz Maribora, Kabelskega razdelilnega sistema, d.d., Maribor, in Kabelskega razdelilnega sistema, d.d., Velenje, ki jih zastopa Ivan Gorjup, odvetnik v Mariboru, na seji dne 9. 12. 1999

1. Pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti prve alinee prvega odstavka 14. člena, četrtega odstavka 15. člena ter 15.c, 15.d, 15.e, 15.f, 15.g, 15.h in 15.i člena zakona o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 18/94, 73/94 – odl. US in 88/99) se sprejmejo.
2. Do končne odločitve se zadrži izvrševanje:
– drugega stavka prvega odstavka 15.e člena, kolikor se nanaša na kabelske distributerje in druge osebe, ki opravljajo dejavnosti kabelske distribucije,
– druge, tretje, četrte in pete alinee prvega odstavka ter druge in tretje alinee drugega odstavka 15.g člena in
– 15.h člena zakona o Radioteleviziji Slovenija.

1. Pobudniki izpodbijajo zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 88/99 – ZRTVS-B). Ker gre za določbe, ki so ob uveljavitvi ZRTVS-B nadomestile prej veljavne določbe, izrek in nadaljevanje obrazložitve govori o ustreznih določbah zakona o Radioteleviziji Slovenija (v nadaljevanju: ZRTVS).
2. Pobudnik Matjaž Gerlanc izpodbija prvo alineo prvega odstavka 14. člena, ki med viri financiranja RTVS določa prispevek za programe Radiotelevizije Slovenija (v nadaljevanju: prispevek), četrti odstavek 15. člena, češ da obveznost plačila prispevka veže na odjem električne energije, in 15.e člen ZRTVS v delu, ki omogoča zbiranje podatkov od distributerjev električne energije. Prvi dve določbi naj bi bili v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom (14. člen ustave), zadnja pa v nasprotju z zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 59/99 – v nadaljevanju: ZVOP).
3. Pobudniki Slovenski krščanski demokrati, Janez Lampret in družba Keros, izpodbijajo domnevo, določeno v četrtem odstavku 15. člena, in 15.c do 15.h člen ZRTVS. Prva določba naj bi bila v nasprotju z načeli pravne države (2. člen ustave) in z jamstvom zasebne lastnine (33. člen ustave). Način zbiranja osebnih podatkov, določen v členih 15.c do 15.i ZRTVS, pa naj bi bil v nasprotju z varstvom osebnih podatkov (38. člen ustave). Pobudniki predlagajo začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb.
4. Pobudnica Pavlina Kunič izpodbija četrti odstavek 15. člena in 15.č, 15.g in 15.h člen ZRTVS. Domneva, ki imetništvo radijskega oziroma televizijskega sprejemnika veže na odjemalca električne energije, naj bi bila nedopustna. Druge izpodbijane določbe naj bi bile v neskladju z varstvom osebnih podatkov (38. člen ustave).
5. Pobudniki Združenje kabelskih operaterjev Slovenije, Gospodarsko interesno združenje, Maribor, Kabelsko razdelilni sistem Rotovž in Kabelsko razdelilni sistem Velenje izpodbijajo 15.e člen ZRTVS v delu, ki jim nalaga posredovanje določenih osebnih podatkov. Izpodbijana določba naj bi bila v nasprotju z 38. členom ustave. Pobudniki predlagajo začasno zadržanje izpodbijane določbe, ker naj bi jim zaradi sporne zakonske obveznosti lahko nastala težko popravljiva škoda.
6. Državni zbor in vlada se v danem roku o predlogu pobudnikov iz 3. točke obrazložitve za začasno zadržanje ZRTVS nista izjavila.

7. Ker družbe, ki so kabelski operaterji, izkazujejo pravni interes za vložitev pobude, ustavno sodišče ni posebej presojalo, ali ima pravni interes tudi Združenje kabelskih operaterjev Slovenije kot gospodarsko interesno združenje.
8. Ustavno sodišče je pobude glede vseh izpodbijanih določb sprejelo in jih bo presojalo v okviru navedb pobudnikov. Predlogu za začasno zadržanje izpodbijanih zakonskih določb je deloma ugodilo.
9. Ustavno sodišče sme do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev izpodbijanega akta, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice (39. člen ZUstS). Na eni strani je treba presoditi, kakšne posledice bi nastale, če izvrševanja spornega predpisa ne bi zadržalo, pa bi kasneje ugotovilo njegovo neskladnost z ustavo oziroma z zakonom; na drugi strani je treba upoštevati težo posledic, ki bi nastale, če bi izvrševanje spornega predpisa zadržalo, pa bi se izkazalo, da izpodbijanemu predpisu ni mogoče očitati neskladnosti z ustavo oziroma z zakonom.
10. Zakonske določbe, glede katerih je predlagano začasno zadržanje izvrševanja, omogočajo pobiranje prispevka. Predstavljajo podlago tako za ugotovitev, kdo je zavezanec, kot tudi za vzpostavitev evidenc s podatki, potrebnimi za obračun in izterjavo prispevka. Ugoditev predlogu pobudnikov bi zato dejansko onemogočila financiranje javnega zavoda iz tega vira. V primeru, če bi se kasneje izkazalo, da so izpodbijane zakonske določbe v skladu z ustavo, pa teh sredstev ne bi bilo mogoče nadomestiti.
11. Na drugi strani samega dejstva, da so imetniki radijskih oziroma televizijskih sprejemnikov dolžni plačevati določeno dajatev, pobudniki iz 3. in 5. točke obrazložitve ne izpodbijajo. V zakonu določeno domnevo, da ima radijski oziroma televizijski sprejemnik vsak odjemalec električne energije, lahko vsak domnevni zavezanec izpodbija. Ni torej verjetno, da bi bil zaradi izpodbijanega četrtega odstavka 15. člena dolžan plačevati prispevek nekdo, ki sprejemnika nima. Predlog za zadržanje izvrševanja četrtega odstavka 15. člena je zato ustavno sodišče zavrnilo.
12. Težko popravljive posledice pa lahko nastanejo zaradi zbiranja, posredovanja in uporabe podatkov, če bi se kasneje izkazalo, da so v nasprotju z ustavo. Morebitna naknadna razveljavitev zakonskih določb bi namreč preprečila le nadaljnji obstoj evidenc in s tem uporabo podatkov, zbranih na podlagi izpodbijanih določb, škodljivih posledic, nastalih do razveljavitve, pa ne bi odpravila. Da bi v največji možni meri zmanjšalo verjetnost nastanka takšnih posledic, je ustavno sodišče začasno zadržalo izvrševanje tistih zakonskih določb, ki niso nujno potrebne za obračun in izterjavo prispevka. Ugotovitev zavezancev in obračun prispevka sta mogoča že s pridobitvijo podatkov o imenu in priimku ter naslovu fizičnih oseb in o nazivu pravnih oseb oziroma samostojnih podjetnikov posameznikov ter njihovem naslovu od distributerjev električne energije.

13. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 26. člena in 39. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč-Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Lojze Ude, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam-Lukić. Točko 1 sklepa je sprejelo soglasno, 2. točko pa s petimi glasovi proti štirim. Proti so glasovali sodnice in sodniki Fišer, Geč-Korošec, Janko in Modrijan.
Št. U-I-238/99
Ljubljana, dne 9. decembra 1999.