Na podlagi 58. in 61. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/48, 32/85 in 33/86), v zvezi z 56. členom zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), dogovora o usklajevanju meril za določanje območij, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in meril za določanje višine tega nadomestila (Uradni list SRS, št. 16/86), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85,47/87 in 5/90) ter 16. člena statuta Občine Dobrova–Polhov Gradec (Naš časopis, 252/99) je Občinski svet občine Dobrova–Polhov Gradec na 10. redni seji dne 7. 12. 1999 sprejel
O D L O K
o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa območja, na katerih se v Občini Dobrova–Polhov Gradec plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo), merila za določitev višine nadomestila neposrednim uporabnikom stavbnih zemljišč ter merila za popolno in delno oprostitev plačila nadomestila.
2. člen
Osnova za izračun nadomestila je površina zazidanega stavbnega zemljišča (funkcionalne enote), ki je lahko v zgradbi ali izven nje, ki se uporablja za stanovanjski, počitniški ali poslovni namen in nezazidano stavbno zemljišče:
1. v zgradbi je površina funkcionalne enote čista tlorisna površina vseh prostorov po etažah, ki so funkcionalno povezani (stanovanje, poslovni prostor, garaža...). Upoštevajo se samo zgradbe, ki so zgrajene najmanj do III. gradbene faze,
2. izven zgradbe je površina funkcionalne enote skupna površina funkcionalno povezanih zemljišč (parkirišča, nepokrita skladišča, delavnice na prostem, igrišča, kamnolomi...), ki so namenjena poslovni dejavnosti,
3. nezazidano stavbno zemljišče je zemljišče, ki je po prostorsko izvedbenem načrtu določeno za gradnjo, pri katerem se upošteva celotno površino stavbnega zemljišča.
3. člen
Višina nadomestila za funkcionalno enoto se določi tako, da se upošteva površina, skupno število točk po merilih iz tega odloka, vrednost točke, ki jo določi občinski svet in oprostitve, ki so določene na podlagi tega odloka.
4. člen
Zavezanec za nadomestilo je neposredni uporabnik funkcionalne enote (lastnik, imetnik pravice uporabe, najemnik...), ki je lahko fizična oseba, pravna oseba ali samostojni podjetnik oziroma fizična oseba, ki opravlja dejavnost in je vpisana v ustrezni register ali drugo predpisano evidenco.
5. člen
Za objekte ali dele objektov in za zemljišča ali dele zemljišč, ki imajo status kulturnega spomenika, sakralnega objekta, izobraževalnega zavoda ali športnega objekta in s katerimi upravljajo, jih imajo v najemu ali so lastnina organizacij, ki delujejo neprofitno in v javno korist, se nadomestilo odmerja ali oprosti plačila na podlagi sklepa občinskega sveta.
Nadomestilo se odmerja na način iz prvega odstavka tretjega člena, ki je predpisan za funkcionalne enote, ki se uporabljajo za:
– za potrebe obrambe,
– za potrebe verske skupnosti, ki jih uporabljajo za svojo versko dejavnost,
– za potrebe Rdečega križa, Karitasa in drugih podobnih organizacij,
– za potrebe kmetijske dejavnosti v zasebnem kmetijstvu (gospodarska poslopja ipd.).
6. člen
Osnova za pripravo podatkov za odmero nadomestila je evidenca, ki vsebuje ustrezne podatke za odmero nadomestila o zgradbah in funkcionalnih enotah na območju občine.
Evidenco vodi pristojni občinski organ Občine Dobrova–Polhov Gradec.
Na podlagi podatkov iz te evidence odmeri nadomestilo in izda odločbo pristojni davčni organ.
II. OBMOČJA, KJER SE PLAČUJE NADOMESTILO
7. člen
Območja, kjer se plačuje nadomestilo:
I. območje: Dobrova, Polhov Gradec, Podsmreka, Selo, Draževnik, Komanija, Razori, Šujica – strnjeni del, Gabrje – strnjeni del, Hruševo – strnjeni del.
II. območje: Briše, Srednja vas pri Polhovem Gradcu, Dvor pri Polhovem Gradcu, Dolenja vas pri Polhovem Gradcu, Belica, Brezje pri Dobrovi, Šujica – ostalo, Gabrje – ostalo, Hruševo – ostalo, Stranska vas, Hrastenice, Pristava pri Polhovem Gradcu, Šentjošt nad Horjulom – strnjeni del.
III. območje: Babna Gora, Log pri Polhovem Gradcu, Šentjošt nad Horjulom – ostalo, Podreber, Pod kotom, Črni Vrh – strnjeni del, Osredek pri Dobrovi – strnjeni del, Smolnik – strnjeni del,
IV. območje: Osredek pri Dobrovi – ostalo, Praproče, Butajnova, Utik, Črni Vrh – ostalo, Selo nad Polhovim Gradcem, Setnik, Setnica, Rovt, Smolnik – ostalo, Srednji vrh, Planina nad Horjulom.
8. člen
Stavbna zemljišča izven navedenih naselij, ki imajo možnost priključitve na javno vodovodno in električno omrežje se razporedijo v isto območje kot najbližje naselje.
Pristojni občinski organ lahko na podlagi opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti razporedi del naselja v drugo območje, kot je za naselje določeno v 7. členu.
III. MERILA ZA DOLOČITEV TOČK
9. člen
Za določitev števila točk se upoštevajo naslednja merila:
1. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti ter napravami ter dejanska možnost priključitve na te objekte in naprave,
2. namembnost uporabe stavbnega zemljišča,
3. nenamenska uporaba stavbnega zemljišča,
4. smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča,
5. izjemne možnosti za pridobivanje dohodka v pridobitni dejavnosti,
6. možnost intenzivnejše rabe komunalnih in drugih objektov in naprav, ki lahko znižujejo stroške proizvodov in storitev.
Za nezazidana stavbna zemljišča se uporablja merilo za določitev točk iz 2. točke tega člena.
10. člen
1. Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami individualne rabe se ovrednoti z naslednjimi točkami:
Število točk
a) vodovod 20
b) električno omrežje 20
c) javna kanalizacija 40
d) telefonsko omrežje 20
e) kabelsko omrežje 10
2. Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe se ovrednoti z naslednjimi točkami:
Število točk
a) makadamska cesta 20
b) asfaltna cesta 30
c) javna razsvetljava 40
11. člen
Namembnost uporabe stavbnega zemljišča:
– za stanovanjski namen uporabe stavbnega zemljišča se smatrajo objekti ali deli objektov namenjeni za stalno bivanje,
– za počitniški namen uporabe stavbnega zemljišča se smatrajo objekti ali deli objektov namenjeni za počitniško uporabo in bivalni prostori v zidanicah,
– za pridobitni poslovni namen uporabe stavbnega zemljišča se smatrajo objekti ali deli objektov namenjeni za poslovno dejavnost ter nepokrite površine namenjene poslovni dejavnosti,
– za javni poslovni namen uporabe stavbnega zemljišča se smatrajo objekti ali deli objektov, namenjeni za nepridobitno poslovno dejavnost.
Namembnost se ovrednoti z naslednjimi točkami:
-------------------------------------------------------------------------------------
I. II. III. IV.
Namembnost območje območje območje območje
-------------------------------------------------------------------------------------
Stanovanjski namen 40 30 20 10
Počitniški namen 80 80 80 80
Poslovni namen – javni 100 75 50 25
Poslovni namen – pridobitni 100 75 50 25
Nezazidano stavbno zemljišče 70 60 40 30
-------------------------------------------------------------------------------------
12. člen
Nenamenska uporaba stavbnega zemljišča glede na prostorski izvedbeni načrt, ki ovira realizacijo izgradnje infrastrukturnih objektov, se vrednoti z naslednjimi točkami:
------------------------------------------------------------------------------------
Območje Število točk
------------------------------------------------------------------------------------
I. območje 1000
II. območje 800
III.območje 700
IV. območje 600
------------------------------------------------------------------------------------
13. člen
Smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča se meri s faktorjem izkoriščenosti zemljišča in se točkuje z naslednjimi točkami:
-------------------------------------------------------------------------------------
I. II. III. IV.
Namembnost območje območje območje območje
-------------------------------------------------------------------------------------
do 0,2 50 30 20 10
od 0,3 do 0,4 40 25 15 5
od 0,5 do 0, 6 30 20 10 5
od 0,7 do 0,8 20 10 10 5
nad 0,8 – – – –
-------------------------------------------------------------------------------------
Faktor izkoriščenosti se izračuna tako, da se deli površina funkcionalnega zemljišča s površino celotnega zemljišča.
14. člen
Izjemne možnosti za pridobivanje dohodka v pridobitni dejavnosti
Glede na možnost ustvarjanja dohodka v zvezi z namenom uporabe, se posamezne funkcionalne enote razvrsti, glede na dejansko uporabo, v tri kategorije, ki se ovrednotijo z naslednjimi točkami:
-------------------------------------------------------------------------------------
I. II. III. IV.
Namembnost območje območje območje območje
-------------------------------------------------------------------------------------
1. kategorija 200 100 50 25
2. kategorija 125 75 25 20
3. kategorija 50 25 20 10
-------------------------------------------------------------------------------------
15. člen
Izjemne možnosti intenzivnejše rabe komunalnih in drugih objektov in naprav, ki lahko znižujejo stroške proizvodov in storitev v pridobitni dejavnosti se upoštevajo tako, da se posamezne funkcionalne enote razvrsti glede na dejansko uporabo v tri kategorije, ki se ovrednotijo z naslednjimi točkami:
-------------------------------------------------------------------------------------
I. II. III. IV.
Namembnost območje območje območje območje
-------------------------------------------------------------------------------------
1. kategorija 200 100 50 25
2. kategorija 125 75 25 20
3. kategorija 50 25 20 10
-------------------------------------------------------------------------------------
16. člen
Letna višina nadomestila po merilih tega odloka se določi tako, da se skupno število točk pomnoži s površino stanovanjske in poslovne površine ali površino nezazidanega stavbnega zemljišča, določene v 2. členu tega odloka in z vrednostjo točke za izračun nadomestila.
17. člen
Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Dobrova–Polhov Gradec za vsako leto določi do konca leta za naslednje leto občinski svet s sklepom, na predlog župana občine.
18. člen
Nadomestilo se plačuje za tekoče odmerno leto v dveh do štirih obrokih v skladu z določili zakona o davčnem postopku.
Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu pristojni davčni organ, ki vodi tudi postopke v zvezi z odmero, evidentiranjem plačil, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti obračuna in plačila obresti v skladu z zakonom o davčnem postopku.
19. člen
Zavezanci so dolžni na zahtevo Občine Dobrova–Polhov Gradec posredovati vse potrebne podatke za izračun nadomestila oziroma sodelovati pri nastavitvi evidence, ki jo izvaja Občina Dobrova–Polhov Gradec, pri čemer za njihovo pravilnost odgovarjajo.
Zavezanci morajo prijaviti Občinski upravi občine Dobrova-Polhov Gradec nastanek obveznosti za plačilo nadomestila po tem odloku in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v 30 dneh po nastanku.
Če nastane obveznost za plačilo nadomestila po tem odloku ali sprememba med letom, se le-ta upošteva od prvega naslednjega meseca, v katerem je bila sprememba sporočena.
IV. OPROSTITVE
20. člen
Občina Dobrova–Polhov Gradec lahko v nekaterih primerih (elementarne in druge nezgode, bolezen v družini, invalidnost itd.) skladno s predpisi o davkih občanov zavezance oprosti plačevanja nadomestila, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezanca in njegove družine.
O oprostitvi plačila nadomestila odloča na podlagi pisnega zahtevka zavezanca Občinski svet občine Dobrova–Polhov Gradec na predlog župana.
Na podlagi pisnega zahtevka so plačila nadomestila za dobo osmih let od dneva pravnomočnosti gradbenega dovoljenja, odločbe o priglasitvi del ali sklenjenega pravnega posla, oproščeni zavezanci, ki so kupili oziroma zgradili nova stanovanja ali stanovanjske hiše, dozidali ali nadzidali družinske stanovanjske hiše in plačali sorazmerne stroške za urejanje stavbnega zemljišča.
V. KAZENSKE DOLOČBE
21. člen
Pravna oseba ali podjetnik posameznik, ki ne vloži prijave za nadomestilo ali ne prijavi pravilnih površin oziroma sprememb, se kaznuje z denarno kaznijo od 60.000 SIT do 360.000 SIT.
Z denarno kaznijo od 20.000 do 60.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo od 20.000 SIT do 60.000 SIT se kaznuje občan, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Nadzor nad izvajanjem določil iz prejšnjih odstavkov tega člena opravlja strokovna služba Občine Dobrova–Polhov Gradec.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
22. člen
Osnova za prvo nastavitev evidence za nadomestilo po tem odloku so obstoječe uradne evidence. Podatki, ki so osnova za nadomestilo po tem odloku, se ocenijo in se vsem zavezancem pošljejo v preverjanje in potrditev. Če podatki niso pravilni, so jih zavezanci dolžni v določenem roku popraviti in posredovati občinski upravi. Kolikor zavezanci ne posredujejo popravljenih podatkov, se poslani podatki smatrajo za pravilne in se uporabijo za odmero.
Odmera za nezazidana stavbna zemljišča se prične izvajati s 1. 1. 2002.
23. člen
Z dnem pričetka uporabe tega odloka preneha veljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč Mesta Ljubljana (Uradni list SRS, št. 32/86, 46/88 in 39/89).
24. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2000 dalje.
Št. 422-08-2997/99
Dobrova, dne 7. decembra 1999.
Župan
Občine Dobrova–Polhov Gradec
Janez Oven l. r.
