Na podlagi 34. in 43. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89), 1. in 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) ter na podlagi 18. in 26. člena statuta Občine Jesenice (Uradni list, št. 38/95) je Občinski svet občine Jesenice na 10. seji dne 30. 9. 1999 sprejel
O D L O K
o urbanistični zasnovi mesta Jesenice
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejme urbanistična zasnova mesta Jesenice, ki jo je izdelal Urbanistični inštitut Republike Slovenije.
2. člen
S sprejetjem urbanistične zasnove mesta Jesenice se spremenijo in dopolnijo prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Jesenice za obdobje 1986–1995/2000 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 20/86, 2/88 in 2/90) ter spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Jesenice za Občino Jesenice (Uradni list RS, št 51/98 in 41/99), ki se nanašajo na urbanistično zasnovo mesta Jesenice.
3. člen
Urbanistična zasnova je sestavina dolgoročnega plana občine za območje mesta Jesenice in določa usmeritve za dolgoročni prostorski razvoj Jesenic. Urbanistična zasnova določa planske usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru in za njihovo prostorsko organizacijo ter določa podrobnejšo zasnovo namenske rabe prostora.
4. člen
Razlog za novo urbanistično zasnovo je določitev novih razvojnih usmeritev po spremenjenih družbenih in ekonomskih razmerah, uskladitev s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin republiškega plana, uskladitev s prestrukturiranjem železarne in novelacija območij urejanja ter namenske rabe v mestu Jesenice, novelacija načinov urejanja posameznih območij in uveljavljavitev predlogov občanov in drugih predlagateljev za spremembo namembnosti zemljišč.
5. člen
Pri planiranju in urejanju posegov v prostor je potrebno upoštevati tudi sestavine republiškega plana, ki se nanašajo na gospodarjene z vodami ter varstvom naravne in kulturne dediščine. Glede navedenih sestavin se smiselno uporabljajo grafični prikazi in evidence iz sestavin plana RS (Uradni list RS, št. 11/99).
6. člen
Urbanistična zasnova mesta Jesenice vsebuje:
– besedilo odloka o urbanistični zasnovi mesta Jesenice,
– grafične prikaze v merilu 1:70.000, 1:50.000, 1:30.000, 1:15.000 in v merilu 1:5.000, ki so sestavni del odloka,
– obrazložitev usmeritev iz urbanistične zasnove,
– soglasja organov in organizacij.
Urbanistična zasnova je izdelana tudi v digitalni obliki (zajem na podlogi PKN5) in je prav tako sestavina odloka.
7. člen
Urbanistična zasnova določa usmeritve po sestavinah:
1. Splošne določbe
2. Območje urbanistične zasnove
3. Usmeritve za razvoj dejavnosti
4. Skupni interesi in cilji dolgoročnega razvoja
5. Zasnova namenske rabe prostora
5.5. Funkcijska območja naselij
5.6. Namembnosti območij in površin
5.7. Območja za poselitev
5.8. Površine, ki niso namenjene poselitvi
5.9. Območja urejanja
6. Zasnova dolgoročnega razvoja
6.5. Podrobnejše usmeritve za razvoj dejavnosti
6.6. Usmeritve za proizvodne dejavnosti
6.7. Usmeritve za območja mešane rabe
6.8. Usmeritve za centralne dejavnosti, oskrbo in storitve
6.9. Usmeritve za poslovne dejavnosti
6.10. Usmeritve za stanovanja
6.11. Usmeritve za kvartarne dejavnosti
6.12. Usmeritve za šport in rekreacijo
6.13. Usmeritve za eksploatacijo mineralnih surovin
6.14. Varstvo okolja
6.15. Varovanje in izkoriščanje vodnih virov
6.16. Varovanje in razvoj naravnih in ustvarjenih vrednot okolja
6.17. Usmeritve za razvoj infrastrukturnih omrežij
7. Opredelitve za uresničevanje urbanistične zasnove
7.5. Geoinformacijska podpora za odločanje
7.6. Območja predvidenih prostorskih izvedbenih načrtov
7.7. Območja veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov
7.8. Območja, ki se bodo urejala s prostorskimi ureditvenimi pogoji
7.9. Organizacijske naloge
8. Prehodne in končne določbe.
2. OBMOČJE URBANISTIČNE ZASNOVE
8. člen
(1) Urbanistična zasnova obravnava naselja Jesenice, Hrušica, Slovenski Javornik, Koroška Bela, Podmežakla, Kočna, Lipce, Blejska Dobrava. Poleg naselij, urbanistična zasnova vključuje še ravninski del pri Blejski Dobravi do pregrade Moste, severna pobočja Mežakle ter južna pobočja Karavank.
(2) Na severu poteka meja urbanistične zasnove nad strnjenim delom naselij Hrušica, Jesenice, Slovenski Javornik in Koroška Bela, na vzhodu poteka po vzhodnem robu naselja Koroška Bela, po meji k.o. Potoki in po sredini akumulacije proti vzhodu do pregrade Moste in do občinske meje z Občino Žirovnica. Na jugu poteka meja urbanistične zasnove po meji z Občino Bled po Radovni in grebenu Mežakle, na zahodu pri karavanškem predoru pa do meje z Občino Kranjska Gora.
3. USMERITVE ZA RAZVOJ DEJAVNOSTI
9. člen
Prednostne usmeritve za razvoj dejavnosti so:
1. regeneracija opuščenih zemljišč železarne z ustvarjanjem pogojev:
– za širitev mestnih-urbanih funkcij in zagotovitev pogojev za razvoj poslovnega, upravnega in oskrbnega središča širšega prostora (regionalnega središča),
– za sodobne, strukturno razvite industrije, nove storitvene in proizvodne dejavnosti, za mala in srednje velika podjetja (tehnološki park, regionalno obrtno območje),
2. spodbujanje razvoja za transportne (transportno-logistično središče) in proizvodne dejavnosti na že opremljenih stavbnih zemljiščih,
3. spodbujanje razvoja oskrbnih in storitvenih dejavnosti na lokalni ravni (lokalna oskrbna središča),
4. spodbujanje razvoja upravnih funkcij širšega (regionalnega pomena),
5. spodbujanje športno-rekreacijskih dejavnosti v središče regionalnega in mednarodnega pomena,
6. spodbujanje turizma, ki ima možnosti razvoja na prezentaciji zgodovinskih začetkov železarstva, pohodništvu v bližnjih Karavankah in Triglavskem narodnem parku.
4. SKUPNI INTERESI IN CILJI DOLGOROČNEGA RAZVOJA
10. člen
Skupni interesi in cilji nadaljnjega razvoja mesta Jesenice so:
1. Prestrukturiranje opuščenih površin železarne in ustvarjanje pogojev za nov gospodarski razvoj:
– sanacija opuščenih zemljišč železarne,
– usposobitev opuščenih industrijskih površin za nove namene,
– razvoj mesta v prečni smeri,
– ureditev novega (javnega) komunikacijskega omrežja na opuščenih zemljiščih,
– prenova območij z ohranjenimi objekti železarne za nove uporabnike,
– povečanje javnih odprtih in zelenih površin mesta.
2. Ustvarjanje pogojev za gospodarske dejavnosti na stavbnih zemljiščih izven območja nekdanje železarne.
3. Izboljšanje bivalnih in delovnih pogojev:
– prečne povezave v mestu ter izboljšanje prometne povezanosti mestnih območij,
– okrepitev lokalnih oskrbnih centrov,
– prenova in izboljšanje bivalnega okolja v območjih z visoko gostoto, prenova pod standardnih stanovanjskih območij,
– vzpostavitev sistema mestnih zelenih površin,
– izboljšanje pogojev za rekreacijo,
– omejitev negativnih vplivov industrije in prometa na stanovanjska območja,
– prenova mestne podobe.
5. ZASNOVA NAMENSKE RABE PROSTORA
11. člen
5.1. Funkcijska območja naselij
(1) Jesenice se bodo še naprej razvijale kot občinsko središče z nekaterimi upravnimi funkcijami medobčinskega pomena. Naselja Hrušica, Lipce, Kočna in Blejska Dobrava, ki so prostorsko in funkcijsko samostojna naselja, se bodo nadalje razvijala kot samostojna zaokrožena naselja. Naselja Murova, Stara Sava, Slovenski Javornik in Koroška Bela se bodo zaradi svoje zraščenosti z Jesenicami oblikovala kot del urbane celote mesta Jesenice. Prvotna naselbinska – vaška jedra Hrušica, Murova, Stara Sava, Koroška Bela in Blejska Dobrava se bodo nadalje razvijala z ohranjanjem nekdanje vloge specifičnega-tradicionalnega lokalnega oskrbnega središča.
(2) Območje mesta Jesenice je členjeno na planske celote, ki sovpadajo s funkcijskimi območji naselij:
J1 območje Hrušice,
J2 območje Jesenic in Slovenskega Javornika,
J3 območje Koroške Bele,
J4 območje Blejske Dobrave.
12. člen
5.2. Namembnosti območij in površin
(1) Usmeritve za razvoj dejavnosti so določene za:
– območja za poselitev,
– površine, ki niso namenjene poselitvi in
– območja urejanja.
(2) Območja urejanja in površine so določene glede na planirano pretežno namembnost površin in objektov.
13. člen
5.3. Območja za poselitev
(1) Območja, ki so namenjena za poselitev so:
– območja za stanovanja (S),
– območja za centralne dejavnosti (C),
– območja za inštitute, bolnice, šolstvo in muzeje (I),
– območja mešane rabe (M),
– območja za proizvodnjo (P),
– območja za transportne dejavnosti in večje prometne površine (T),
– območja za stanovanja in kmetije (SK),
– območja za oskrbne sisteme (O),
– območja za rekreacijo (R),
– območja za mestno parkovno zelenje, pokopališče (Z),
– površina razpršene gradnje – zazidana stavbna zemljišča (z).
(2) V območja za stanovanja (S) se bodo usmerjala stanovanja in spremljajoče dejavnosti za potrebe stanovanjskih območij, kot so: trgovina, gostinstvo in storitvene dejavnosti, ki ne motijo okolice ter kvartarne dejavnosti.
(3) V območja za centralne dejavnosti (C) se bodo usmerjale terciarne in kvartarne dejavnosti ter stanovanja.
(4) V območja mešane rabe (M) se bodo usmerjale manjše proizvodne dejavnosti (manjši obseg, manjši vplivi), oskrbne in storitvene dejavnosti, prav tako poslovni prostori drugih dejavnosti.
(5) V območja za inštitute, bolnice, šolstvo in muzeje (I) se bodo usmerjali inštituti, znanstveno raziskovalne organizacije, zdravstvo in socialno varstvo, vzgoja in izobraževanje, muzejske dejavnosti ter druge sorodne terciarne in kvartarne dejavnosti, stanovanja v minimalnem obsegu, gostinstvo in trgovina za potrebe dejavnosti v območju urejanja.
(6) V območja mešane rabe (M) se bodo usmerjale manjše proizvodne dejavnosti (manjši obseg, manjši vplivi), oskrbne in storitvene dejavnosti, prav tako poslovni prostori drugih dejavnosti
(7) V območja za proizvodnjo (P) se bo usmerjala proizvodnja, poslovne dejavnosti, trgovina za občasno oskrbo, storitvene dejavnosti. Šport in rekreacija se dopušča kot sprememba namembnosti v območjih za proizvodnjo, ki se jim lahko postopno spreminja namembnost.
(8) V območja za transportne dejavnosti in večje prometne površine (T) se bodo usmerjale prometna dejavnosti, proizvodnja in storitve, povezane s prometom, poslovne dejavnosti, trgovina in gostinstvo za potrebe območja urejanja oziroma za občasno oskrbo.
(9) V območja za oskrbne sisteme (O) se bodo usmerjale dejavnosti za komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo ter sistemi zvez.
(10) V območja za stanovanja in kmetije (SK) se bodo usmerjala stanovanja in kmetije, spremljajoče dejavnosti za potrebe stanovanj in kmetij, ki so trgovina lokalne oskrbe, gostinstvo in turizem, storitvene dejavnosti, kvartarne dejavnosti, proizvodne dejavnosti, ki ne motijo okolice.
(11) V območja za rekreacijo (R) se bodo usmerjale športne in rekreacijske dejavnosti ter dejavnosti prostega časa, gostinstvo in trgovina za potrebe dejavnosti v območju urejanja.
(12) V območja mestno parkovno zelenje, pokopališče (Z) se bodo usmerjale dejavnosti prostega časa. Pokopališča so namenjena za pokopavanje. Ob pokopališčih se bodo dopuščale spremljajoče in dopolnilne oskrbne in storitvene dejavnosti k pokopališču.
(13) Na površinah razpršene gradnje (zazidana stavbna zemljišča izven območij za poselitev) se bo dopuščalo ohranjanje in delno dopolnjevanje obstoječih objektov in dejavnosti.
14. člen
5.4. Površine, ki niso namenjene poselitvi
(1) Površine, ki niso namenjena za poselitev, so:
– površine, trajno namenjene kmetijski proizvodnji – prvo območje kmetijskih zemljišč (1),
– kmetijske površine – drugo območje kmetijskih zemljišč (2),
– gozdne površine (G),
– varovalni gozd (Gv),
– gozd posebnega namena (Gn),
– sanacija zemljišča v gozdne površine (Gs),
– naravne površine, nerodovitno zemljišče, skalovje, melišča (N),
– vodne površine (V).
(2) Na površinah, ki niso namenjena poselitvi, so kot prekrivajoča raba določena še območja za rekreacijo. Območja prekrivajoče rabe so razvidna iz namenske rabe površin.
15. člen
5.5. Območja urejanja
(1) V območju mesta Jesenice se bodo dejavnosti usmerjale skladno z določeno namensko rabo površin. Območja urejanja so razvidna v tabeli 1. Raba površin je grafično določena na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000, v digitalni obliki pa na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000.
Tabela 1: Območja urejanja v mestu Jesenice
--------------------------------------------------------------------------------------------------------
Naziv območja urejanja Planska celota 5. Oznaka območja urejanja
--------------------------------------------------------------------------------------------------------
Hrušica
Hrušica–Belo polje J1 S1
Dobrčnik–sever J1 S2
Republika J1 S3/1
Republika J1 S3/2
Republika J1 S3/3
Dobrčnik–jug J1 S4/1
Dobrčnik–jug J1 S4/2
Hrušica vzhod J1 S5
Hrušica–center J1 C1/1
Hrušica–cerkev J1 C1/2
Plavški travnik II–Vrbje J1 M1
transportni plato J1 T1/1
transportni plato J1 T1/2
Hrušica vas J1 SK1
Jesenice
Zgornji Plavž J2 S1
Na Pejcah J2 S2
Staneta Bokala J2 S3
Murova J2 S4
Spodnji Plavž J2 S5
Plavž J2 S6
--------------------------------------------------------------------------------------------------------
Naziv območja urejanja Planska celota 5. Oznaka območja urejanja
--------------------------------------------------------------------------------------------------------
Razgledna pot J2 S7
Pod Gozdom J2 S8
Hermanov most J2 S9
Kurja vas J2 S10/1
Kurja vas J2 S10/2
Pod Krajam J2 S11/1
Pod Krajam J2 S11/2
Nad štreko (Tomšičeva) J2 S12/1
Nad štreko (Tomšičeva) J2 S12/2
Nad štreko–Straža J2 S12/3
Trebež J2 S13/1
Slovenski Javornik vzhod J2 S13/2
Cesta železarjev J2 S14/1
Cesta železarjev–gasilski dom J2 S14/2
Borovlje J2 S15/1
Borovlje J2 S15/2
Podmežakla J2 S16
Podkočna J2 S17/1
Podkočna J2 S17/2
Plavž center J2 C1
Center–Pošta/Korotan J2 C2/1
Center–Integral J2 C2/2
Center Jesenice J2 C3
Gledališče J2 C4
Hrenovica J2 C5
Center Stara Sava J2 C6
Partizan J2 C7
Kazina J2 C8
Uprava železarne J2 C9
Slovenski Javornik center J2 C10
Odlagališče komunalnih odpadkov J2 O1
RTP Plavž J2 O2
Toplarna J2 O3
Hermanov jez J2 O4
Bolnišnica J2 I1/1
Bolnišnica–vzhod J2 I1/2
OŠ Plavž J2 I2
Gimnazija J2 I3
Stara Sava J2 I4
Jeklarna–zahod J2 M1
Jeklarna–vzhod J2 M2
Plavški travnik I. J2 P1
Plavški travnik II. J2 P2/1
Plavški travnik–klavnica J2 P2/2
Plavški travnik–vzhod J2 P2/3
Ob Savi J2 P3
HVŽ J2 P4
Kisikarna J2 P5
Žebljarna J2 P6
Kolodvor J2 P7
Halda–zahod J2 P8
Slovenski Javornik J2 P9/1
Slovenski Javornik J2 P9/2
Železniška postaja Slovenski Javornik J2 T1
Športno rekreacijski park Podmežakla J2 R1
Smučišče (prekrivajoča raba) J2 R2
Kamnolom J2 R3
Kopališče J2 R4
Straža J2 R5
Halda–vzhod J2 R6
Spominski park Plavž J2 Z1
Mestni park Murova J2 Z2
Mestni postajni park J2 Z3
Park Stara Sava J2 Z4
--------------------------------------------------------------------------------------------------------
Naziv območja urejanja Planska celota 5. Oznaka območja urejanja
--------------------------------------------------------------------------------------------------------
Podmežakla J2 Z5
Koroška Bela
Koroška Bela J3 S1/1
Koroška Bela J3 S1/2
Bela J3 S2/1
Bela J3 S2/2
Javorniško nabrežje J3 S3
Čistilna naprava Bela J3 O1
Šola J3 I1
Bela J3 P1
Kres J3 R1
Igrišče J3 Z1
Spominski park J3 Z2
Koroška Bela J3 SK1
Blejska Dobrava
Kočna J4 S1
Lipce J4 S2
Na Saplah J4 S3
Blejska Dobrava J4 S4
Črna vas J4 P1
Cesta Jesenice–Bled, odsek Podkočna J4 T1/1
Cesta Jesenice–Bled, odsek Kočna J4 T1/2
Kočna–smučišče (prekrivajoča raba) J4 R1
Regatni center J4 R2
Igrišče Lipce (prekrivajoča raba) J4 R3
Pokopališče Blejska Dobrava J4 Z1/1
Pokopališče Blejska Dobrava J4 Z1/2
Blejska Dobrava J4 SK1
Melioracija Blejska Dobrava – 1 J4 K1/1
Melioracija Blejska Dobrava – 2 J4 K1/2
Melioracija Blejska Dobrava – 3 J4 K1/3
Druga območja in površine
Avtocesta–mejni plato T1/1
Avtocesta T1/2
Bencinski servis Belo polje – sever T1/3
Bencinski servis Belo polje – jug T1/4
magistralna cesta Jesenice–Rateče, odsek Hrušica T2/1
magistralna cesta Jesenice–Rateče, odsek Jesenice zahod T2/2
magistralna cesta Jesenice–Rateče, odsek Koroška Bela T2/3
železnica Jesenice–Avstrija T3/1
železniška postaja Jesenice T3/2
železnica Jesenice–Ljubljana T3/3
železnica Slovenski Javornik–Žirovnica T3/4
železnica Jesenice–Bohinj, odsek Hrenovica T4/1
železnica Jesenice–Bohinj, odsek Podmežakla T4/2
železnica Jesenice–Bohinj, odsek Blejska Dobrava T4/3
železnica Jesenice–Bohinj, odsek Vintgar T4/4
6. ZASNOVA DOLGOROČNEGA RAZVOJA
16. člen
6.1. Podrobnejše usmeritve za razvoj dejavnosti
(1) Strategija razvoja in rabe zemljišč naj zagotavlja:
– prednost posegom razvojnih projektov, ki prispevajo k oživljanju gospodarstva in ustvarjanju novih delovnih mest in pri tem ne ogrožajo drugih, v nadaljevanju navedenih ciljev,
– enakomernejšo razporeditev dejavnosti na območju mesta z omejevanjem posegov, ki poslabšujejo razmere in pospeševanjem posegov, ki spodbujajo razvoj in kvalitetno prispevajo k izboljšanju urbane celote,
– prednost tistim rabam zemljišč, ki omogočajo širše družbene interese in potrebe pred ozkimi komercialnimi posegi, ki so v nasprotju z usmeritvami zasnove,
– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov in za odločanje o posegih v prostor.
(2) Občina bo spodbujala razmere za naložbe in zaposlovanje (gospodarski razvoj), in sicer:
– pomagala podjetjem, ki imajo prostorske težave,
– podpirala urejanje območij s poslovnimi prostori za zadruge in druge oblike “lokalnega” podjetništva,
– podpirala urejanje območij za tehnološko intenzivno industrijo,
– usmerjala zasebne naložbe skladno s prostorskimi in gospodarskimi cilji zasnove,
– oblikovala programe pridobivanja in urejanja stavbnih zemljišč,
– sodelovala z drugimi občinami in zbornicami pri prenovi opuščenih industrijskih in drugih degradiranih območij,
– podpirala opremljanje stavbnih zemljišč za poslovne dejavnosti, oskrbo in storitve,
– podpirala opremljanje stavbnih zemljišč za razvoj lokalnega podjetništva.
17. člen
6.2. Usmeritve za proizvodne dejavnosti
(1) Usmeritve v podporo razvoju obstoječih proizvodnih dejavnosti:
– izvedbeni akti naj preprečujejo ogrožanje obstoječih proizvodnih dejavnosti zaradi sprememb v rabi zemljišč tako, da določajo ohranjanje dosedanjih območij za proizvodne dejavnosti in zgradb v industrijski rabi, če to ne ogroža bivalnih pogojev v sosedstvu,
– prednost ohranjanju in posodobitvi industrije na obstoječih lokacijah bo občina zagotavljala na Beli in Slovenskem Javorniku. V teh območjih niso zaželene spremembe namembnosti za druge dejavnosti.
(2) Usmeritve za razvoj novih proizvodnih dejavnosti na opuščenih zemljiščih:
– na območjih ali objektih, ki jih obstoječa industrija opušča, naj ima prednost nova industrija in obrt posebej:
– v zasnovi določenih območjih za proizvodne dejavnosti,
– v območjih z dobrim dostopom do prometne in druge infrastrukture.
– Na območju žebljarne in strojnih delavnic se podpira prenovo (posodobitev ali nadomestitev) industrijskih zgradb za industrijske in storitvene potrebe. Celovito posodabljanje izbranih starejših industrijskih območij se podpira z obnovo obstoječih objektov, zagotovitvijo varnosti, izboljšanjem funkcionalne dostopnosti in s celovito ureditvijo prometa. Posegi in dejavnosti pred celovito načrtno ureditvijo območja niso sprejemljivi.
(3) Usmeritve za razvoj posebnih vrst industrije
– Tehnološko intenzivne dejavnosti z manjšim vplivom na okolje naj se locirajo v opuščenih območjih železarne. Prednost bodo imele takšne vrste proizvodnih dejavnosti, ki omogočajo in pospešujejo razvoj in razširitev tehnološko intenzivnih industrij. V primerih industrije z nizko gostoto delovnih mest priporočamo lokacije na obrobju.
– Predlogi za industrijske objekte ali dejavnosti, ki lahko pomembneje vplivajo na okolje, morajo biti v skladu s predpisi o varstvu okolja in bodo sprejeti samo ob predhodni celoviti oceni vplivov na okolje.
– Prednost pri urejanju pred zahodnim delom Plavškega travnika naj imajo po možnosti opuščene površine železarne in druga območja za proizvodnjo.
– Večja skladišča naj se usmerjajo v območja za proizvodne in transportne dejavnosti. Najprimernejše lokacije so na območjih s prostimi zemljišči, na zemljiščih s slabšo nosilnostjo, v bližini cestnega in železniškega omrežja. Skladišča so praviloma dopustna kot del ureditve z različnimi dejavnostmi vključno s predelovalno industrijo, da bi dosegli širok razpon zaposlitvenih možnosti na teh območjih.
– Regionalna skladišča in skladišča za najem, ki zasedajo velike površine in povzročajo velik blagovni promet, naj se locirajo v območja, ki imajo dobro povezavo tudi z avtocesto.
– Predlogi za nove industrijske in skladiščne dejavnosti naj:
– upoštevajo obstoječe zmogljivosti, objekte v realizaciji in opremljenost posameznih območij urejanja,
– ustreznost povezav z obstoječimi ali novimi storitvami in ugodnostmi, ki jih potrebujejo zaposleni,
– zagotavljajo visoko raven varstva okolja, ureditev okolice objektov z ustreznim dostopom, parkirnimi prostori in zunanjo ureditvijo,
– zagotavljajo minimalne negativne vplive na okoliški bivalni prostor in ustrezajo drugim okoljskim usmeritvam v zasnovi.
18. člen
6.3. Usmeritve za območja mešane rabe
V območja mešane rabe naj se usmerjajo proizvodne, oskrbne in storitvene dejavnosti manjšega obsega – mala in srednje velika podjetja. Dejavnosti naj bodo povezane s potrebami mestnih območij in ožje regije.
19. člen
6.4. Usmeritve za centralne dejavnosti, oskrbo in storitve
(1) Hierarhijo in razporeditev oskrbnih centrov je potrebno izboljšati z dopolnitvijo obstoječih centrov ter z novimi lokalnimi oskrbnimi središči.
(2) Hrenovica naj se v bodoče razvija v primarno poslovno, upravno in oskrbno središče širšega prostora (regionalno središče).
(3) Obstoječa primarna centra Jesenice (železniška postaja) in Center II naj se pretežno – v okviru obstoječe grajene strukture dopolnita v kakovostnem pogledu in z dejavnostmi, širšega oskrbnega središča.
(4) Mrežo lokalnih oskrbnih središč je potrebno zgostiti, obstoječa oskrbna središča pa izboljšati in dopolniti s kakovostno ponudbo dnevne oskrbe. V zasnovi so predlagane lokacije lokalnih oskrbnih središč, kjer bo občina spodbujala njihov razvoj. Te lokacije so: Hrušica–Republika, Jesenice Plavž, Spodnji Plavž, Kurja vas–Kovin, Podmežakla, Ukova, Tomšičeva, Pod Stražo, Gasilski dom, Borovlje, Slovenski Javornik, Koroška Bela, Lipce, Kočna, Blejska Dobrava.
(5) Stara naselbinska središča Hrušica, Murova, Stara Sava in Koroška Bela se opredelijo kot stara naselbinska in vaška jedra z vlogo lokalnega oskrbnega središča z ohranjanjem nekdanje vloge specifičnega–tradicionalnega lokalnega oskrbnega središča.
(6) Posebno vlogo lokalnega oskrbnega središča s specifično ponudbo naj prevzame lokacija Kurja vas – Kovin, kamor naj se usmerjajo oskrba in storitve povezane s športnimi in rekreacijskimi dejavnostmi.
(7) Z izvedbenimi akti je potrebno zagotoviti lokacije in ureditev lokalnih oskrbnih centrov glede na lokalne razmere in potrebe različnih skupin prebivalcev.
(8) Urejanje lokalnih oskrbnih centrov:
– mora biti dobro načrtovano/oblikovano in integrirano z rabami v soseščini,
– mora pozitivno prispevati k razvoju lokalnega območja,
– ne sme ogrožati drugih lokalnih oskrbnih središč,
– ne sme ogrožati zelenega sistema,
– mora zadovoljivo rešiti parkiranje, pešpoti, kolesarski promet in dostop funkcionalno oviranih ljudi.
20. člen
6.5. Usmeritve za poslovne dejavnosti
(1) Razvoj poslovnih dejavnosti bo usmerjen predvsem v nova razvojna območja, povezano z urejanjem lokalnih oskrbnih središč: Plavž, Integral, Hrenovica, Center Stara Sava, Center železarna in v območja mešane rabe.
(2) Projekti poslovnih kompleksov morajo zagotavljati:
– da ne izločajo obstoječih bivalnih, proizvodnih in drugih površin za skupne potrebe,
– da dosegajo visok oblikovni standard,
– da zagotavljajo potrebne parkirne površine,
– da so dostopni z javnim transportom,
– da so dobro povezani s cestnim omrežjem,
– da ne posegajo v sistem mestnih zelenih površin,
– da so skladni z usmeritvami zasnove in izvedbenih aktov.
(3) Poslovne dejavnosti za lokalne namene (npr. svobodni poklici, nepremičninski agenti, stanovanjske zadruge, poklicne svetovalnice, enote lokalne uprave) se lahko locirajo tudi v stanovanjska in druga območja mešane rabe.
(4) Projekti poslovnih kompleksov morajo prispevati k izboljšanju razmer v območju, tako da:
– izboljšujejo sistem javnega prometa,
– kvalitetno dopolnjujejo obstoječo zazidavo z novimi dopolnilnimi objekti, odprtimi prostori, peš dostopi in prehodi, ki sicer ne bi bili zagotovljeni v primeru tržnih projektov,
– s prenavljanjem prispevajo k ohranjanju zgradb in območij zgodovinskega pomena.
21. člen
6.6. Usmeritve za stanovanja
(1) Urejanje stanovanjskih območij bo potekalo predvsem kot:
– dopolnjevanje obstoječe grajene strukture v območjih s srednjimi in nizkimi gostotami,
– prenova, izboljšava obstoječega stavbnega fonda in stanovanjskega okolja ter
– v manjši meri novogradnja na večjih prostih zemljiščih.
(2) Na območju Jesenic se bodo upoštevale naslednje maksimalne gostote za nova naselitvena območja:
– 200 preb/ha za večstanovanjske enote,
– 80 preb/ha za območja enodružinske zazidave.
(3) V območjih z visoko gostoto naselitve bo občina podpirala prenovo stanovanjskih objektov z naslednjimi cilji: povečanje standarda skupnih prostorov, povečanje bivalnega standarda z združevanjem stanovanjskih enot in povečanjem standarda v sanitarnih prostorih stanovanj, izboljšanje izolacije, instalacij in stabilnosti objekta. V teh območjih bo cilj zniževanje gostote naselitve ali vsaj ne povečevanje števila stanovanjskih enot. Občina bo spodbujala tudi urejanje stanovanjske okolice v teh območjih, vključno s sanacijo parkirnih razmer.
(4) Občina bo podpirala prenovo stanovanjskih objektov z nizkim bivalnim standardom in slabo gradbeno kvaliteto. Spodbujala bo prenovo območij in stanovanj, kjer je tak pristop ustreznejši od rušenja ali novogradnje.
(5) Samski domovi naj se postopno preurejajo v stanovanja s stalnim bivanjem in temu primerno preurejajo.
(6) Spremembe namembnosti garaž v druge namene v območjih s primanjkljajem parkirnih površin in garaž niso dopustne.
(7) V območjih vasi, ki so pretežno že pozidana, naj se dopušča dopolnitev na stavbnih zemljiščih, pri tem je treba zagotoviti kvalitetno prometno omrežje ter zadostne površine za parkiranje.
(8) Za funkcionalno ovirane ljudi in za stare bo občina podpirala urejanje stanovanj v okviru programa neprofitne stanovanjske gradnje.
(9) Občina bo spremljala povpraševanje in ponudbo po stanovanjih, zgradbah in zemljiščih, spremljala stanovanjske probleme ter na podlagi teh pripravljala program stanovanjske gradnje.
22. člen
6.7. Usmeritve za kvartarne dejavnosti
(1) Razvoj kvartarnih dejavnosti bo usmerjen v obstoječa območja, namenjena tem dejavnostim, v nova razvojna območja (Hrenovica, Plavž, Center železarna) in v druga območja urejanja, kjer kvartarne dejavnosti dopolnjujejo osnovno namembnost območja.
(2) Projekti za kvartarne dejavnosti morajo zagotavljati:
– da dosegajo visok oblikovni standard,
– da zagotavljajo potrebne parkirne površine,
– da so dostopni z javnim transportom,
– da so dobro povezani s cestnim omrežjem.
(3) Kvartarne dejavnosti za lokalne potrebe (npr. otroško varstvo, varstvo starih in funkcionalno oviranih, svobodni poklici, enote lokalne uprave) naj se locirajo tudi v stanovanjska in druga območja mešane rabe.
(4) Projekti za kvartarne dejavnosti morajo prispevati k izboljšanju razmer v območju, tako da:
– kvalitetno dopolnjujejo obstoječo zazidavo z novimi dopolnilnimi objekti, ureditvami odprtih – javnih prostorov, peš dostopi in prehodi,
– s prenavljanjem prispevajo k ohranjanju zgradb in območij zgodovinskega ali krajevnega pomena.
(5) Kulturne dejavnosti naj se usmerjajo v območje gledališča, Stare Save in novo razvojno območje Hrenovice.
(6) V območju urejanja gledališča se dopuščajo le kulturne dejavnosti, kot dopolnilne dejavnosti k osnovni namembnosti območja naj se dopuščajo le trgovina in gostinstvo.
(7) Dejavnosti izobraževanja ostajajo v obstoječih območjih, namenjenih za te dejavnosti; usmeritve zanje so zlasti izboljševanje standarda opremljenosti in urejenosti območja. V primerih možne razširitve funkcionalnega zemljišča si bo občina prizadevala za uveljavitev prednostne pravice za pridobitev dodatnih zemljišč. V novih razvojnih območjih naj bi z uveljavljanjem Jesenic kot regionalnega središča planirali tudi dodatne površine za izobraževanje.
(8) Za zdravstveno varstvo so planirane dodatne površine za širitev bolnice na vzhod. Za ureditev zdravstvenega doma v obstoječi stavbi naj se zagotovi preselitev uprave na novo lokacijo, ki bo združevala več upravnih funkcij na skupni lokaciji.
(9) Za varstvo starih in funkcionalno oviranih bo občina spodbujala urejanje varovanih stanovanj in njih oskrbo.
23. člen
6.8. Usmeritve za šport in rekreacijo
(1) Šport in rekreacija naj se usmerja v obstoječa rekreacijska območja. Pomembna je vzpostavitev povezovalnih komunikacij med posameznimi rekreacijskimi območji in dostopov od stanovanjskih območij.
(2) Športno rekreacijski park Podmežakla naj se nadalje razvija tudi za potrebe športnih prireditev. Območje naj se uredi v funkcionalno zaokroženo in kvalitetno urejeno celoto. Dosedanja pomanjkljivost slabega dostopa in neurejenost parkiranja naj bo prednostna naloga pri izboljšavi ureditve športno-rekreacijskega parka. Na sosednji lokaciji Kovin naj se uredijo spremljajoče in dopolnilne dejavnosti k športno-rekreacijskemu parku.
(3) V okviru prestrukturiranja opuščenih površin železarne je planirana ureditev večjega rekreacijskega območja na vzhodnem delu Halde na meji s stanovanjskim območjem Borovlje. Z ureditvijo parka na tem območju naj bi dosegli členitev med območjem za proizvodnjo in stanovanjskim območjem, povezavo mestne ceste B. Kidriča z obvodnim prostorom in na ta način prispevali k izboljšanju mestne podobe.
24. člen
6.9. Usmeritve za eksploatacijo mineralnih surovin
(1) Pridobivanje mineralov naj se na obstoječih kamnolomih in peskokopih omeji. Opuščena območja pridobivanja mineralov naj se sanirajo, pri tem se v ta območja lahko deponirajo ruševine objektov železarne in drugi gradbeni odpadki. Del površin naj bo namenjen rekreaciji.
(2) Rečne agregate bo možno izkoriščati skladno s programi čiščenja vodotokov in prodnih zadrževalnikov.
25. člen
6.10. Varstvo okolja
(1) Prednostne naloge na področju varstva okolja so:
– sanacija opuščenih zemljišč železarne,
– sanacija razmer v delujočem delu železarne (zlasti odpadki in emisije) in drugih proizvodnih obratih,
– sanacija drugih degradiranih območij z njihovim vključevanjem v mestni razvoj,
– sanacija struge Save in njenih pritokov,
– sanacija območij ob prometnih koridorjih, ki so prekomerno obremenjena s hrupom.
(2) Pri obravnavanju posegov bo občina dosledno upoštevala kriterije za varstvo okolja. Na varovanih območjih niso dovoljeni posegi, ki bi zmanjševali dostopnost in prehodnost ob vodotokih. Energetski in komunalni vodi na obrežjih vodotokov naj se postopno prestavijo in izvedejo v podzemnih kinetah. Obnovitve na sedanjih lokacijah ali novogradnje vodov niso priporočljive.
26. člen
6.11. Varovanje in izkoriščanje vodnih virov
(1) Vodni viri v Občini Jesenice so zavarovani z občinskim odlokom, njihova varstvena območja le v manjšem delu segajo na območje urbanistične zasnove.
(2) Drugi vodni viri v območju mesta naj se varujejo kot sekundarni vodni viri. Posegi in dejavnosti v njihovi bližini ne smejo onemogočati dostopnosti in kasnejše ureditev vodnih virov, v vplivnem območju vodnih virov pa dejavnosti in posegi ne smejo ogroziti kvalitete vodnega vira.
27. člen
6.12. Varovanje in razvoj naravnih in ustvarjenih vrednot okolja
Občina se bo v bodoče še vedno zavzemala za varovanje naravne in kulturne dediščine ter drugih vrednot naravnega in ustvarjenega okolja. Poleg območij, ki so varovana kot dediščina ali spomeniki se bo občina zavzemala za obnavljanje starih naselitvenih jeder, za sanacijo in renaturacijo celotnega prostora vodotoka Save ter njenih pritokov, za ohranjanje zelenih pobočij Mežakle in pobočij Karavank nad mestom Jesenice, kot neločljivih sestavin krajinske podobe Jesenic.
28. člen
6.13. Usmeritve za razvoj infrastrukturnih omrežij
(1) Infrastrukturna omrežja naj se razvijajo v skladu s potrebami prostorskega in gospodarskega razvoja mesta. Dosedanja dobra infrastrukturna opremljenost, ki pretežno izhaja iz nekdanjih potreb železarne, naj bo v bodoče v večji meri namenjena izboljševanju bivalnega in delovnega standarda mesta, zlasti to velja za območja z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo.
(2) Na območjih stavbnih zemljišč, ki so planirana za bodoče novo opremljanje ali preurejanje, je potrebna predhodna celovita ureditev prometne, komunalne, energetske infrastrukture in zvez.
(3) Na območjih oziroma odsekih urejanja (novogradnje ali obnovitve) prometne ali druge infrastrukture, naj se istočasno uredijo (obnovijo ali na novo zgradijo) vsi obstoječi ali potrebni vodi in naprave infrastrukture za posamezen urejen odsek ali območje.
(4) Na območju opuščenih zemljišč železarne je potrebno pred novim urejanjem zemljišč preveriti ustreznost obstoječe komunalne in energetske infrastrukture in v okviru novih ureditev predvideti obnovitve ali novogradnje infrastrukturnega omrežja in naprav.
(5) Za obstoječe in planirane infrastrukturne vode in naprave je potrebno dosledno upoštevati v tej zasnovi določene varstvene pasove in pogoje upravljalcev naprav.
29. člen
6.13.1. Usmeritve za prometno urejanje
(1) Osnovni cilji bodočega prometnega urejanja so:
– izboljšanje prečnih prometnih povezav mesta,
– zagotovitev dodatne vzdolžne prometne povezave skozi Jesenice ter usposobitev obstoječe servisne ceste po desnem bregu Save od Podmežakle do Plavškega travnika za javno rabo,
– umirjanje prometa v stanovanjskih okoljih,
– izboljšanje javnega potniškega prometa,
– zagotovitev višjega standarda za pešce in ureditev peš površin ob prometnicah,
– ureditev daljinske kolesarske povezave skozi Jesenice,
– ureditev mestnih kolesarskih stez.
(2) Nove prečne cestne in peš povezave mestnih predelov naj se zagotovijo na tistih lokacijah, kjer so nekdaj že bile prometne povezave in na novih lokacija, s čimer bi dosegli boljšo prometno povezanost mestnih območij. Na lokacijah, kjer niso možne cestne povezave, ali bodo te izvedene kasneje, naj se zagotovijo peš povezave (brvi, peš mostovi).
(3) Prometno povezanost je potrebno izboljšati tudi v vzdolžni smeri doline; planirana je izboljšava obstoječe servisne ceste na desnem bregu Save od Podmežakle do Plavškega travnika in druga povezava, ki naj poteka od Podmežakle preko Save proti klavnici (nov most na zahodnem delu Kurje vasi).
(4) Pri prenavljanju ali novogradnjah prometnic v mestnem območju naj se zagotovijo vsaj minimalne površine za pešce – pločniki. V središču mesta in tistih delih z veliko gostoto pešcev naj bo minimalna širina pločnikov 3 m. Dejavnosti ob ulici ne smejo segati na površine za pešce, če ovirajo ali zmanjšujejo prehodnost pločnikov oziroma površin za pešce.
(5) Ob primarni mestni cesti naj se zagotovi prostor in uredi kolesarska steza, ki bo omogočila alternativne oblike vožnje na delo ter zagotovila varnost za otroke in mladino. Prav tako naj se uredijo kolesarske steze v mestnem območju ob primarnih prečnih povezavah, s katerimi bi povezali primarno mestno kolesarsko stezo z daljinsko kolesarsko povezavo v zelenem pasu ob Savi.
(6) Prednostna usmeritev naj bo ureditev daljinske kolesarske povezave (republiškega pomena) v zelenem pasu ob Savi, ki bo povezala Dolino z Deželo.
(7) Pri urejanju železniške postaje Jesenice naj se omeji širitev železniške postaje na jug, saj so se potrebe po tovornih tirih zaradi prestrukturiranja železarne zmanjšale. Ob trasi železniške proge Ljubljana–Jesenice se varuje prostor za izgradnjo drugega tira. Od Jesenic proti Kranjski Gori se varuje trasa nekdanje železnice za ureditev primestne železnice. Z izvedbenimi akti je potrebno zavarovati površine za dolgoročno ureditev sistema “parkiraj in pelji” pri obstoječih železniških postajah.
(8) Prometnice je potrebno urejati tako, da bo možna uvedba razvitega in učinkovitega javnega potniškega prometa. Pri železniških postajah je potrebno zagotoviti zadostne površine za prestopanje iz enega na drug sistem javnega potniškega prometa.
(9) Pri urejanju večjih, še nezazidanih stavbnih zemljišč, je potrebno pred posamičnimi posegi v ta območja določiti celovito prometno ureditev/dostopnost območja.
30. člen
16.13.2. Usmeritve za komunalno opremljanje
(1) Odpadne vode naj se še naprej odvaja po kanalizaciji do čistilne naprave. Območja, ki še niso priključena na kolektor je potrebno prednostno povezati na primarni sistem za odvajanje odpadnih vod.
(2) Odpadne vode za območje Kočne in Pejce naj se odvajajo na lokalne čistilne naprave. Za območje Blejske Dobrave se lahko začasno uredi lokalna čistilna naprava, kolikor bi bila izvedba povezovalnega kanala na centralno čistilno napravo časovno preveč odmaknjena.
(3) Komunalno infrastrukturo je potrebno dograditi na območjih, kjer ta še ni urejena ali je potrebna njena obnova.
31. člen
6.13.3. Usmeritve za opremljanje z energijo
(1) Oskrbo z električno energijo je potrebno postopno urejati podzemno (v kabelski kanalizaciji).
(2) Lokacija nove hidroelektrarne na Savi je možna v območju kisikarne ali dolvodno od stare jeklarne na desnem bregu Save (Podkočna). S tem bodo energetsko in prostorsko izkoriščene možnosti Save.
(3) Na vodotoku Javornik in Jesenice se dopusti energetska izraba vodotoka, pod pogojem, da se zagotovi ekološko sprejemljiv pretok in da se preprečijo negativni vplivi strojnice na sosednje objekte (hrup, vibracije...). Dopustijo se tudi energetski objekti na drugih cevovodih že zajete vode s pridobljenimi vodnimi pravicami (npr. tehnološka voda...).
(4) Občina bo podpirala daljinsko ogrevanje na območjih, kjer je vročevod že urejen in je možna njegova dograditev, v območjih z visoko nastanitveno gostoto in v območjih, ki so blizu toplotni centrali. V drugih območjih naj se za ogrevanje uporablja plin.
(5) Oskrba s plinom za ogrevanje naj se zagotavlja na vseh območjih mesta, razen v območjih, ki so oskrbovana s toplovodom.
32. člen
6.13.4. Usmeritve za opremljanje s sistemi zvez
Sisteme za zveze je potrebno pospešeno razvijati in z njimi opremljati območja prenove in nova območja za poselitev, da bi na ta način omogočili ponudbo z visokim standardom opremljenosti stavbnih zemljišč za nove dejavnosti na Jesenicah.
33. člen
6.13.5. Usmeritve za odstranjevanje odpadkov in za sekundarne surovine
(1) Občina bo načrtovanje in odstranjevanje odpadkov usklajevala s sosednjimi občinami.
(2) Osnovni cilj je zmanjšanje količin trajnih odpadkov in ločitev posebnih od komunalnih odpadkov. Občina si bo prizadevala za zmanjšanje količin trajnih odpadkov in pospeševala reciklažo materialov ter proizvodnjo sekundarnih surovin iz odpadkov. Podpirala bo ločevanje odpadkov in pridobivanje sekundarnih surovin na viru odpadkov. Za predelavo gospodinjskih in drugih organskih odpadkov bo občina uredila kompostirnico.
(3) Deponiranje gradbenih odpadkov se lahko izvaja v okviru sanacij opuščenih kamnolomov, pri čemer je potreben nadzor nad vrstami odpadkov, ki se odlagajo na teh območjih.
(4) Za posebne odpadke iz industrije naj se preučijo možnosti novih deponij, bodisi kot sanacija nekaterih kamnolomov ali kot nove deponije. Način in obseg deponiranja talilniških odpadkov na Beli morata uskladiti železarna in MOP ter Savske elektrarne. Pri tem bo občina:
– terjala ostrejše pogoje pri izdaji dovoljenj, ki bodo upoštevali najnovejša spoznanja glede sanacije in
– terjala uveljavljanje novih pristopov sanacije degradiranih zemljišč,
– odklanjala lokacije deponij znotraj mestnega območja v bližini stanovanjskih območij, ne na površinah, ki so primerne za razvoj osrednjih dejavnosti ali drugih površin primernih za razvoj skupnih javnih potreb.
(5) Občina bo v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi preprečevala nastajanje nelegalnih odlagališč. V sodelovanju s komunalnim podjetjem bo zagotavljala naglo odstranjevanje nelegalnih odlagališč.
6.13.6. Usmeritve za pokopališča
Pokopališče na Blejski Dobravi ostaja še naprej osrednje pokopališče za Jesenice. Bodoče urejanje bo posvečeno izboljšanju dostopnosti, urejanju parkirnih površin in spremljajočemu programu.
7. OPREDELITVE ZA URESNIČEVANJE URBANISTIČNE ZASNOVE
34. člen
7.1. Geoinformacijska podpora za odločanje
(1) Občina bo:
– zagotavljala informacijske osnove o stanju in razmerah v prostoru,
– zagotavljala informacijske osnove o razvojnih težnjah – interesih, ki bodo omogočale ocenjevanje učinkovitosti usmeritev in določil iz planskih in izvedbenih dokumentov,
– zagotovila spremljanje uresničevanja v zasnovi določenih usmeritev,
– ugotavljala uresničevanje potreb in usmeritev ter objavljala rezultate spremljanja.
(2) Na podlagi spremenjenih okoliščin in potreb, ki se bodo ugotovile s spremljanjem uresničevanja zasnove bo občina predlagala dopolnitve usmeritev iz zasnove.
35. člen
7.2. Območja predvidenih prostorskih izvedbenih načrtov
Urbanistična zasnova določa izdelavo prostorskih izvedbenih načrtov za tista območja urejanja, kjer je predvideno/pričakovano zahtevnejše urejanje in je za določitev vrste in oblikovanja posegov potreben načrtovalski proces ter participacija javnosti. Za nekatera območja urejanja je zahtevana izdelava variantnih rešitev, s katerimi naj bi predhodno preučili različne možnosti izrabe, dejavnosti in oblikovanja za posamezna območja.
Tabela 2: Predvideni prostorski izvedbeni načrti v mestu Jesenice
----------------------------------------------------------------------------------------------
Naziv območja urejanja Planska Oznaka območja Način Variantne
celota urejanja urejanja rešitve
----------------------------------------------------------------------------------------------
Hrušica
Republika J1 S3/2 ZN
Republika J1 S3/3 UN x
Hrušica vzhod J1 S5 ZN
Hrušica–cerkev J1 C1/2 ZN
----------------------------------------------------------------------------------------------
Jesenice
----------------------------------------------------------------------------------------------
Razgledna pot J2 S7 ZN
Pod Krajam J2 S11/1 ZN
Nad štreko–Straža J2 S12/3 ZN x
Cesta železarjev–gasilski dom J2 S14/2 ZN x
Center Jesenice J2 C3 ZN
Gledališče J2 C4 ZN x
Hrenovica J2 C5 ZN x
Center Stara Sava J2 C6 ZN x
Partizan J2 C7 ZN
Uprava železarne J2 C9 ZN x
Bolnišnica vzhod J2 I1/2 ZN
Jeklarna–zahod J2 M1 ZN
Ob Savi J2 P3 ZN
Žebljarna J2 P6 ZN
Halda–zahod J2 P8 ZN
Športno rekreacijski park Podmežakla J2 R1 UN x
Halda–vzhod J2 R6 UN x
Mestni postajni park J2 Z3 UN
Park Stara Sava J2 Z4 UN
----------------------------------------------------------------------------------------------
Blejska Dobrava
----------------------------------------------------------------------------------------------
Črna vas J4 P1 UN
----------------------------------------------------------------------------------------------
druga območja in površine
----------------------------------------------------------------------------------------------
Železnica Slovenski Javornik–Žirovnica T3/4 LN
----------------------------------------------------------------------------------------------
ZN – zazidalni načrt
UN – ureditveni načrt
LN – lokacijski načrt
36. člen
7.3. Območja veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov
V območju mesta Jesenice bodo še naprej ostali v veljavi v tabeli 3 navedeni prostorski izvedbeni načrti.
Tabela 3: Veljavni prostorski izvedbeni načrti (PIN) v mestu Jesenice:
– zazidalni načrt Plavški travnik II – Vrbje – za ureditvena območja J4/P1, J4/P3, J4/P4 in J4/T2, UL RS 40/92; (novo območje urejanja J1/M1, J1/T1/1, J1/T1/2, J2/P2/1, J2/P2/2, J2/P2/3),
– ureditveni načrt za območje Stare Save na Jesenicah – del ureditvenega območja J4/P7, UL RS, 40/92; (novo območje urejanja J2/I4, J2/O4, J2/Z4 – del),
– zazidalni načrt Blejska Dobrava – pokopališče Jesenice, J4/Z1 del, UL RS, 30/94; (novo območje urejanja J4/Z1/2),
– ureditveni načrt za območje strelišča J4/R3 na Lipcah, UL RS, 19/92; (novo območje urejanja J4/R2),
– ureditveni načrt za melioracijo Blejska Dobrava, za J4/K1, UL RS, 18/91; (novo območje urejanja J4/K1/1, J4/K1/2, J4/K1/3),
– zazidalni načrt rekonstrukcija železniške postaje, J4/T4, UVG, 21/77; (novo območje urejanja T3/2),
– lokacijski načrt za izgradnjo drugega (vzporednega) tira proge Ljubljana–Jesenice, na odseku od postaje Slovenski Javornik do uvoza na postajo Jesenice, z rekonstrukcijo tirnih naprav na železniški postaji Slovenski Javornik ter postaji Žirovnica; Uradni list RS, št. 23/91; (novo območje urejanja T3/3)
– lokacijski načrt za avtocesto predor Karavanke–Bregana, odsek Hrušica–Vrba, Uradni list SRS, št. 20/89.
37. člen
7.4. Območja, ki se bodo urejala s prostorskimi ureditvenimi pogoji
S prostorskimi ureditvenimi pogoji naj se ureja celotno območje urbanistične zasnove, razen tistih območij za katera še veljajo že sprejeti prostorski izvedbeni načrti. S PUP se bodo začasno urejala tudi območja, za katera so predvideni prostorski izvedbeni načrti.
38. člen
7.5. Organizacijske naloge
Organizacijske naloge se opredelijo z namenom, da se določene sestavine urejanja v nadaljevanju podrobneje preučijo ter na podlagi teh preučitev po potrebi dopolnijo prostorski dokumenti. V tej urbanistični zasnovi so opredeljene naslednje organizacijske naloge:
– preučitev priključevanja naselij Lipce, Blejska Dobrava in povezava pokopališča na Blejski Dobravi: preučitev zahteva projektno preveritev možnosti priključevanja, pri kateri morajo sodelovati projektant AC in projektant LN za HE Moste,
– preučitev deponij trajnih (posebnih) odpadkov industrije.
8. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
39. člen
S sprejetjem te urbanistične zasnove za mesto Jesenice prenehajo veljati sestavine v točki 4.1 Urbanistična zasnova mesta Jesenice (karte 10-1, 10-2, 10-3) v dolgoročnem planu občine Jesenice za obdobje 1986–1995/2000 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 20/86) ter sestavine v točki 4.1 v spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana Občine Jesenice za obdobje 1986–1995/2000 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 2/90).
40. člen
Urbanistična zasnova za mesto Jesenice je na vpogled na Občini Jesenice, upravni enoti Jesenice ter krajevnih skupnostih Hrušica, Sava, Podmežakla, Slovenski Javornik-Koroška Bela, Blejska Dobrava, Mirka Roglja–Petka, Staneta Bokala in Cirila Tavčarja.
41. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-13/97
Jesenice, dne 30. septembra 1999.
Župan
Občine Jesenice
Boris Bregant, univ. dipl. inž. str. l. r.
Prijavite se s svojim e-poštnim naslovom in prejmite kodo za 10 % popust.