Na podlagi 2. člena zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 1-I/91) in 169. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 17. 12. 1999 sprejel

V prizadevanju, da si Republika Slovenija utrdi svoj mednarodni položaj in ugled kot demokratična, stabilna in uspešna srednjeevropska država ter da čim uspešneje uresničuje svoje temeljne zunanje-politične interese in cilje, je potrebno opredeliti in uskladiti najpomembnejše usmeritve njenega zunanje-političnega delovanja, ki temeljijo na širokem političnem soglasju strank Državnega zbora kot nosilca zunanje politike Republike Slovenije in na širokem soglasju dejavnikov civilne družbe, ki delujejo na področju mednarodnih odnosov.
Pri določanju zunanjepolitičnih prioritet Republika Slovenija upošteva sedanje stanje in možen razvoj mednarodne politične, gospodarske in varnostne situacije v Evropi in svetu ter izhaja iz tistih vrednot, interesov in ciljev, ki so temeljni za razvoj slovenskega naroda in slovenske države. Republika Slovenija se pri tem zaveda, da je ta razvoj zagotovljen le v pogojih trajnega miru in stabilnosti v Evropi in svetu.
Zunanja politika Slovenije mora zagotavljati dve temeljni vrednoti: varnost in blaginjo države in njenih državljanov. Slovenska zunanja politika temelji na ohranjanju slovenske nacionalne identitete in hkratni odprtosti v svet. Uspešna zunanja politika mora biti učinkovit instrument razvoja slovenskega gospodarstva in promocije Slovenije v svetu.
Republika Slovenija svojo zunanjo politiko gradi izhajajoč iz temeljnih načel ustavne ureditve države in splošno veljavnih načel mednarodnega prava. Prizadeva si za utrditev slovenske državnosti, ki temelji na narodni, kulturni in jezikovni samobitnosti slovenskega naroda in priznanih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti. Republika Slovenija spremlja položaj pripadnikov slovenske manjšine v sosednjih državah in podpira njihova prizadevanja, da države, v katerih živijo, spoštuje mednarodne obveznosti o njihovi zaščiti. Pomagala bo pri krepitvi povezav izseljencev in zdomcev s Slovenijo in podpirala njihova prizadevanja za ohranjanje slovenske identitete.
V mednarodnih odnosih se Republika Slovenija zavzema za mirno reševanje sporov in zavrača uporabo sile. Podpira nadzor oboroževanja, razoroževanja in neširjenja orožij za množično uničevanje.
Republika Slovenija spoštuje in podpira pravico narodov do samoodločbe.
Republika Slovenija se zavzema za krepitev sodelovanja in zaupanja ter za celovito spoštovanje človekovih pravic, kot jih določajo mednarodne pogodbe in drugi mednarodni akti oziroma običajno mednarodno pravo. Posebno pozornost posveča kontrolnim mehanizmom ter ureditvi človekovih pravic v Evropi.
Republika Slovenija si prizadeva za ureditev nasledstvenih vprašanj v skladu z mednarodnim pravom, upoštevaje razpad nekdanje države, enakopravno obravnavo vseh novih držav naslednic in sorazmeren prevzem nasledstvenih pravic in dolžnosti.
Na področju globalnih in regionalnih mednarodnih ekonomskih odnosov se Republika Slovenija zavzema za rešitve, ki zagotavljajo polno zaposlitev, višjo kvaliteto življenja in pogoje za gospodarski ter družbeni napredek in razvoj.
Republika Slovenija podpira boj proti terorizmu, trgovini z mamili in vsem drugim oblikam mednarodnega kriminala v skladu z ustavo in mednarodnim pravom.
Glede na vse tesnejše gospodarsko in varnostno-obrambno povezovanje evropskih držav, je strateški razvojni in varnostni interes Republike Slovenije vključitev v Evropsko unijo, Zahodnoevropsko unijo in v NATO. Zaradi pospeševanja gospodarskega razvoja ter krepitve mednarodne vloge, si Republika Slovenija prizadeva za aktivno in enakopravno sodelovanje v pomembnejših mednarodnih organizacijah in ustanovah.
Med temeljnimi smernicami zunanjepolitične dejavnosti je, ob zagotavljanju nacionalne neodvisnosti, slovenske nacionalne identitete in varnosti ter zaščite interesov slovenske države in njenih državljanov, tako tistih doma kot tudi v zamejstvu in po svetu, primarna zunanjepolitična naloga Republike Slovenije ureditev odnosov s sosednjimi državami, ki temeljijo na medsebojnem zaupanju in spoštovanju ter dobremu sodelovanju na gospodarskem in drugih področjih. Položaj narodnih manjšin bo Republika Slovenija urejala v skladu s svojo ustavo, Listino OZN in konvencijami Sveta Evrope.

Prednostna naloga slovenske zunanje politike je polnopravno članstvo Republike Slovenije v Evropski uniji. Usmeritev Slovenije za vključitev v Evropsko unijo izhaja iz slovenske kulturne in civilizacijske umeščenosti v evropski prostor, ki ga EU zajema in ki je dobil izraz tudi v tesnem političnem, gospodarskem in kulturnem sodelovanju z Evropsko unijo in njenimi institucijami ter državami članicami.
Republika Slovenija sledi istim ciljem in temeljnim načelom kot Evropska unija, med katerimi je bistveno načelo polne enakopravnosti vseh držav članic in spoštovanje tega načela pri vključevanju novih držav v EU. Slovenija usklajuje svojo zakonodajo z zakonodajo EU z namenom, da vzpostavi pogoje za prost pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi. Republika Slovenija se želi vključiti v EU na sedanji stopnji dosežene ekonomske in politične integracije. Hkrati želi sodelovati v procesu širjenja in poglabljanja integracije v skladu s cilji Pogodbe o Evropski uniji. Pravno osnovo za sodelovanje med Republiko Slovenijo in EU predstavlja Evropski sporazum. Republika Slovenija je že vložila prošnjo za sprejem v članstvo in začela pogajanja o polnopravnem članstvu. V skladu z deklaracijo Državnega zbora Republike Slovenije, sprejeto leta 1996 bodo državljani Slovenije o vključitvi v EU odločali z referendumom.
Izvajanje Evropskega sporazuma, pogajanja in izvajanje predpristopne strategije predstavljajo tri med seboj tesno povezane dele procesa vključevanja Slovenije v EU. Državni program sprejemanja evropske zakonodaje predvideva, da bo Slovenija ob koncu leta 2002 izpolnila pogoje za polnopravno članstvo.
Predpristopna strategija in pogajanja so postali neločljivi sestavni deli procesa vključevanja v EU. Partnerstvo za pristop in Državni program sprejemanja evropskega pravnega reda predstavljata skupaj z okrepljeno predpristopno pomočjo nov element v odnosih med Slovenijo in EU, ki mora biti temelj dolgoročnemu razvoju Republike Slovenije in sodelovanju z EU in njenimi članicami. Njihovo izvajanje je prednostna naloga, ki bo Slovenijo usposobila za polnopravno članstvo v EU.
Republika Slovenija podpira skupno zunanjo in varnostno politiko EU, se zavzema za njeno nadaljnjo krepitev in v svojem zunanjepolitičnem ravnanju v vse večji meri že pred polnopravnim članstvom upošteva načela EU in njene odločitve.

Med temeljnimi vrednotami, ki naj jih zagotavlja zunanja politika Republika Slovenija, je vsekakor varen položaj v mednarodni skupnosti. Slovenija sicer ni izpostavljena neposrednim varnostnim izzivom, hkrati pa so možni nepredvidljivi varnostni izzivi v prihodnjem stoletju. Dejstvo je, da se Republika Slovenija nahaja na obrobju nestabilnega območja Balkana in JVE; tudi njena sredozemska lega ji nalaga, da z izjemno pozornostjo dolgoročno utrjuje varnostni položaj.
Kot relativno mlada država, ki razpolaga z omejeno lastno močjo, si Republika Slovenija more zagotoviti dolgoročno varnost predvsem z urejenimi odnosi s sosedi, z vključitvijo v zanesljiva zavezništva in z aktivnim sodelovanjem v sistemih kolektivne varnosti.
V sedanjih mednarodnih razmerah in tudi v perspektivi nekaj prihodnjih desetletij je takšno zavezništvo NATO. Vključitev vanj je zato eden temeljnih strateških nacionalnih interesov Slovenije in njene zunanje politike. Uresničevanje tega nacionalnega interesa, ki je potrjen tudi s sklepi Državnega zbora, zahteva, da Republika Slovenija kot partnerica aktivno sodeluje z NATO že sedaj in se integrira v njegove dejavnosti in strukture, vključno s Partnerstvom za mir.
V obdobjih mednarodne stabilnosti varnost majhnih držav ni vprašljiva. Vendar pa, kot potrjuje zgodovina našega stoletja, so v obdobjih mednarodnih kriz prav majhne države izpostavljene nevarnim varnostnim izzivom, če niso čvrsto zakoreninjene v močnih in zanesljivih zavezništvih. Z graditvijo lastne oborožene sile, še zlasti pa z ustreznimi zunanjepolitičnimi odločitvami, si Slovenija utrjuje svoj položaj bodoče članice NATO. To predpostavlja, da Slovenija naše partnerstvo z NATO potrjuje s konkretnimi zunanjepolitičnimi stališči, ukrepi in aktivnostmi. Za graditev našega partnerstva z NATO je še posebej pomembna aktivna vloga in sodelovanje Republike Slovenije z NATO pri prizadevanjih za odpravo kriznih žarišč na Balkanu.
V procesu graditve nove evropske oziroma transatlantske varnostne arhitekture dobivata vse pomembnejšo vlogo tudi ZEU in OVSE. Včlanitev Republike Slovenije v ZEU, ki postaja ob NATO (in v sodelovanju z njim) pomemben dejavnik evropske varnosti, je prav tako strateški cilj zunanje in varnostne politike, katerega uresničevanje bo potekalo vzporedno z vključevanjem v EU.
V OVSE bo Slovenija delovala in uveljavljala svoje interese v partnerstvu z EU in NATO ter si aktivno prizadevala za doseganje soglasnih in učinkovitih rešitev, zlasti glede varnostnih problemov JVE. Ob tem bo Slovenija vztrajala pri vključevanju v OVSE vseh demokratičnih držav, nastalih na območju bivše SFRJ kot novih držav.

Slovenski strateški interes in ključni element varnosti so urejeni odnosi s sosednjimi državami, ki temeljijo na medsebojnem zaupanju in intenzivnem vsestranskem sodelovanju. Tako zasnovan interes Republike Slovenije je naravnan k varovanju ozemeljske nedotakljivosti in nespremenljivosti mednarodno priznanih državnih meja, varstvu pravic narodnih manjšin in njihovega vsestranskega razvoja, krepitvi gospodarskih vezi in višjih oblik gospodarskega, informacijskega in kulturnega ter vsestranskega sodelovanja lokalnih skupnosti in regij, gradnji sodobnih cestnih, železniških in drugih komunikacij ter krepitvi trilateralnih in podobnih povezav, ki so pomemben dejavnik in element bodoče evropske, politične, ekonomske in varnostne strukture. Odnose s sosednjimi državami Slovenija gradi na strpnosti, medsebojnem spoštovanju in iskanju obojestransko sprejemljivih rešitev.

Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško povezuje najdaljši del slovenske meje ter mnoge gospodarske, kulturne in druge vezi. Zato si Republika Slovenija še posebej prizadeva za krepitev in razvoj dobrososedskega sodelovanja. Sodelovanje s Hrvaško je razvejano in intenzivno ter na številnih področjih zgledno. Državi uspešno sodelujeta zlasti na multilateralnem področju. Bilateralno sodelovanje med njima je, med drugim, zaznamovano z reševanjem nekaterih odprtih vprašanj, ki so posledica razpada SFRJ, med katerimi je za Slovenijo eno najpomembnejših ureditev premoženjsko-pravnih zadev. Republika Slovenija bo varovala svoje vitalne interese v zvezi z odprtimi vprašanji meje v Istri z vsemi pravnimi in političnimi sredstvi, ki jih ima na voljo kot članica mednarodne skupnosti. Bližina balkanskega kriznega žarišča narekuje Sloveniji dodatno skrb za urejene odnose s sosednjo Hrvaško, saj stabilnost Hrvaške pomembno vpliva na stabilnost regije. Hrvaška ostaja v dolgoročni perspektivi eden pomembnejših gospodarskih partnerjev Slovenije. Slovenija je strateško zainteresirana za približevanje Hrvaške evroatlantskim integracijam, saj lahko le taka usmeritev hrvaške zunanje politike bistveno prispeva k krepitvi varnosti in stabilnosti v širši regiji ter k splošnemu ugodnemu razvoju dvostranskih odnosov med državama. Slovenija si bo prizadevala za vse oblike regionalnega in maloobmejnega sodelovanja s Hrvaško, ki lahko bistveno izboljša razmere obmejnega prebivalstva. Ravno tako bo Slovenija sodelovala z organizacijami na Hrvaškem živečih Slovencev ter si prizadevala za ponovno priznanje njihovega manjšinskega statusa.

Italija je kot ena od ustanovnih članic EU in zveze NATO ter sosednja država na političnem in gospodarskem področju med najpomembnejšimi gospodarskimi partnerji. S postopnim preseganjem in reševanjem odprtih dvostranskih vprašanj na temelju spoštovanja veljavnih mednarodnih pogodb sta državi v zadnjem obdobju vzpostavili intenziven partnerski odnos. Slednje bistveno krepi regionalno sodelovanje ter skupna prizadevanja pri zagotavljanju stabilnosti in varnosti v regiji, kjer tako Slovenija kot Italija enakopravno uveljavljata lastne dolgoročne interese. Med zahodnimi zaveznicami je italijanska podpora našemu vključevanju v evroatlantske integracije najbolj izrazita, saj izhaja tudi iz neposrednih regionalnih interesov Italije. Pomemben dejavnik v bilateralnih odnosih ostajata narodni manjšini. Ob dejstvu, da je italijanska vlada pripravila in v parlamentarni postopek predložila osnutek zakona o globalni zaščiti Slovencev, ki prvič predvideva tudi priznanje pravic Slovencev v Videmski pokrajini, je nesporno tudi dejstvo, da zakon še ni sprejet. Omenjeno odprto vprašanje bremeni, sicer dobre, dvostranske odnose med državama. Slovenija bo vztrajala, usklajeno z organizacijami slovenske skupnosti v Italiji, pri sprejemu take zakonske zaščite, ki bo ustrezala potrebam slovenske skupnosti v Italiji in bo po kvaliteti in obsegu pravic primerljiva z zakonsko zaščito italijanske manjšine v Sloveniji.

Odnosi med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo so intenzivni in kooperativni tako na bilateralnem, kakor tudi na multilateralnem področju. Kvaliteta le-teh ter prizadevanja za njihovo nadaljnje izboljšanje, za kar obstaja obojestranski interes, predstavlja pomemben argument podpore te države pri našem vključevanju v EU. Avstrija ostaja eden najpomembnejših slovenskih zunanjetrgovinskih partnerjev. Slovenija pričakuje, da bo Avstrija na zvezni in tudi na deželnih ravneh naredila dodatne napore za celovito uresničevanje še neizpolnjenih obveznosti do slovenske manjšine na Koroškem in Štajerskem, ki izhajajo iz Avstrijske državne pogodbe. Slovenija kot ena izmed naslednic SFRJ je upravičena do nasledstva Avstrijske državne pogodbe, ki Avstrijo zavezuje k izpolnitvi njenih mednarodnopravnih obvez glede zaščite slovenske manjšine.

Odnosi med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko so na večini področij zelo dobri. Slovenija si v skladu s podpisanim sporazumom prizadeva za nadaljnjo krepitev položaja slovenske manjšine v Porabju in za izboljšanje gospodarskega sodelovanja med državama, zlasti na obmejnem območju. Z Madžarsko, polnopravno članico NATO, deli Slovenija skupen strateški cilj - polnopravno članstvo v EU, kar narekuje vse bolj intenziven partnerski odnos med državama ter poglobljeno sodelovanje na vseh področjih, še posebej pri zagotavljanju miru in stabilnosti v JVE.

Slovenija bo s sosednjimi državami sodelovala pri nadaljnji krepitvi regionalnih pobud. V tem okviru bo še naprej posebno pozornost posvetila trilateralnemu sodelovanju z Italijo in Madžarsko s posebnim poudarkom na strateško-varnostnem področju ter približevanju EU in NATO. V okviru svojih zmožnosti se bo tudi udeleževala pobud za trilateralno sodelovanje sosedskih regij v mejnem trikotniku Slovenija - Avstrija - Madžarska in v mejnem trikotniku Slovenija - Avstrija - Italija. Zaradi krepitve gospodarsko prometne osi vzdolž evropskega koridorja št. 5 bo sodelovala z vsemi državami, ki jih ta os zajema.

Republiki Sloveniji je vključevanje v politične, gospodarske in varnostne tokove in integracije v Evropi prioritetni cilj, ki se z uravnoteženim pristopom odraža v zagotavljanju dobrih in stabilnih odnosov ter sodelovanju z evropskimi državami, zlasti s članicami EU. Z vidika ekonomskih in političnih interesov imajo odnosi med Republiko Slovenijo in Nemčijo, Francijo in Veliko Britanijo, poleg Italije in Avstrije, posebno težo. Posebnega pomena so tudi odnosi med Republiko Slovenijo in državami kandidatkami za članstvo v EU.

Republika Slovenija je srednjeevropska država, povezana tudi z evropskim delom Sredozemlja. Ker je s tem prostorom povezan daleč največji del njene zgodovine, gradi na svoji srednjeevropski identiteti svojo razpoznavnost, vendar z odprtostjo do evropskega prostora kot celote.
Sodelovanje in povezovanje z državami Srednje Evrope, ki zajema zlasti gospodarsko in kulturno področje, je zato za Slovenijo posebno pomemben del njene zunanjepolitične aktivnosti, tako bilateralno kot v multilateralnih povezavah (CEFTA, SEP, DS Alpe Jadran), kot obmorska država pa sodeluje tudi v multilateralnih povezavah, ki zajemajo sredozemski prostor. Z vrsto srednjeevropskih držav jo povezujejo tudi priprave na sprejem v polnopravno članstvo EU.
V gospodarskem pogledu uveljavlja Republika Slovenija svoj geopolitični položaj na stičišču osi, ki povezujejo zahodno Sredozemlje z Ukrajino in Baltik z Jadranom.

Spremenjene mednarodne razmere po padcu berlinskega zidu so vlogo ZDA kot največje svetovne sile še okrepile, kar je seveda zelo važno tudi za zunanjo politiko Republike Slovenije. Med vprašanji, kjer je stališče ZDA posebno pomembno tudi za našo državo, velja zlasti omeniti evropsko varnost, naše odnose z mednarodnimi finančnimi organizacijami in vstopanje v zvezo NATO. Znotraj te zveze imajo ZDA vodilno vlogo, zato uspešno sodelovanje in poglobljeni bilateralni odnosi povečujejo naše možnosti pri vključevanju v severnoatlantsko zavezništvo. Aktivno prizadevanje ZDA za stabilnost v Jugovzhodni Evropi, ki je tudi v interesu Slovenije, je dodaten razlog, da se zavezništvo z ZDA poglablja in utrjuje. Za Republiko Slovenijo je tako nadaljnje razvijanje in poglabljanje dobrih bilateralnih odnosov izrednega pomena. Poleg političnih meddržavnih stikov je potrebno širiti sodelovanje tudi na gospodarskem, znanstvenoraziskovalnem, tehničnem in kulturnem področju.
Na osnovi sodelovanja z ZDA kot partnerja strateškega pomena je potrebno okrepiti ameriško prisotnost v Sloveniji s pritegnitvijo novih investicij.

Interes Slovenije je nadaljnje razvijanje dobrih odnosov z Rusko federacijo, posebej na gospodarskem področju. Slovenija je dolgoročno zainteresirana za gospodarsko in politično stabilizacijo razmer v Ruski federaciji.

Republika Slovenija se je s svojim uspešnim razvojem in z zunanjo politiko uveljavila kot srednjeevropska država. S tem so nastali potrebni pogoji, pa tudi pričakovanja mednarodne skupnosti, za njeno aktivno angažiranje v kriznem območju jugovzhodno od nje.

Na podlagi plebiscitne odločitve za osamosvojitev in z odporom zoper agresijo se je v procesu razpadanja SFRJ Slovenija po letu 1991 uveljavila kot nova uspešna država, ena od enakopravnih naslednic bivše države. Na tej ustavni in mednarodni pravni predpostavki, da gre za pet enakopravnih naslednic, novih držav, je Republika Slovenija vstopila v OZN in v druge mednarodne organizacije, uredila svoje odnose z mednarodnimi finančnimi ustanovami ter uveljavlja svoje interese v okviru nasledstvenih pogajanj. To izhodišče, utemeljeno na mnenju Badinterjeve komisije, Slovenija dosledno uveljavlja in zagovarja v svoji zunanji politiki.

Stabilnost Jugovzhodne Evrope je v življenjskem interesu Slovenije in prav ta prostor je tisti del Evrope, kjer se Slovenija skupaj s svojimi strateškimi partnerji mora uveljavljati kot pomemben mednarodni dejavnik. Aktivna vloga Slovenije v tem prostoru, zlasti v Bosni in Hercegovini, Črni Gori in pri reševanju t.i. kosovskega vprašanja, je Slovenijo uveljavila kot pomembnega partnerja NATO, EU in ZDA ter jo, skupaj z njeno dejavnostjo v VS OZN potrdila kot verodostojnega partnerja pri urejanju razmer v tem delu Evrope.
Politični, varnostni, gospodarski ter drugi interesi in razlogi zahtevajo, da je Slovenija aktivno prisotna v Jugovzhodni Evropi in zato podpira napore in pobude mednarodne skupnosti za stabilizacijo in razvoj tega področja. V Paktu stabilnosti za JV Evropo sodeluje Republika Slovenija skupaj z EU, ZDA, RF in drugimi udeleženkami Pakta s posebnim poudarkom na gospodarskih projektih, vprašanjih varstva človekovih pravic in manjšin in na humanitarnem področju pri odpravljanju posledic vojne. V njenem interesu je, da razvija odnose z obema entitetama Bosne in Hercegovine (Federacija in Republika Srbska) ob hkratni čvrsti podpori uresničevanju Daytonskega sporazuma, in da nadaljuje z razvojem odnosov z Makedonijo, Albanijo in drugimi državami regije. Slovenija se z aktivno vlogo in podporo demokratičnim procesom v tem prostoru uveljavlja kot pomemben in verodostojen partner mednarodne skupnosti pri urejanju razmer v tem delu Evrope.
V interesu Slovenije je razvoj gospodarskega, kulturnega in drugega sodelovanja s partnerji v Srbiji, podobno kot že uspešno poteka s partnerji iz Črne Gore. Slovenija si bo, ob ustreznem zavarovanju interesov Republike Slovenije, prizadevala normalizirati odnose z ZRJ, vključno z vzpostavitvijo diplomatskih odnosov takoj, ko bo tudi v Srbiji vzpostavljen demokratičen sistem.

Republika Slovenija bo še naprej utrjevala vsestransko sodelovanje z izvenevropskimi državami. Kot dejaven član mednarodne skupnosti bo nadaljevala dialog z najpomembnejšimi državami in regionalnimi integracijami v tem delu sveta. Slovenija bo še naprej gradila svojo prisotnost zlasti na posamezno skrbno izbranih točkah, kjer so potrebe in možnosti za razmah predvsem gospodarskega sodelovanja največje. Glede na vse bolj strateško odpiranje Evropske unije do izvenevropskih držav v okviru globalizacije svetovnega gospodarstva bo Republika Slovenija temu posvečala posebno pozornost v posameznih svetovnih regijah in izvenevropskih državah.
Posebej se izpostavlja sodelovanje z Ljudsko republiko Kitajsko kot stalno članico Varnostnega sveta OZN in sodelovanje s tistimi državami, v katerih prebivajo večje skupine slovenskih izseljencev.

S članstvom v OZN in drugih pomembnejših mednarodnih organizacijah Slovenija uresničuje svoje temeljne zunanjepolitične cilje in interese. To je hkrati temeljni okvir uresničevanja njene globalne politike, ki je v funkciji krepitve mednarodnega položaja Slovenije in uveljavljanja nacionalnih interesov. S članstvom v VS OZN je Republika Slovenija dobila priložnost za dolgoročno krepitev njenega mednarodnega položaja in ugleda ter za uveljavljanje njenih interesov v odnosih s posameznimi državami. Globalna politika Slovenije temelji na selektivnosti, kot načinu maksimalne izrabe omejenih nacionalnih virov ter kriteriju definiranja in uresničevanja zunanjepolitičnih interesov. Evropska in evroatlantska dimenzija globalne politike je za Slovenijo najpomembnejša. S sodelovanjem v EU, NATO, OVSE in Svetu Evrope Slovenija uresničuje svoje vitalne politične, ekonomske in varnostne interese. Te interese bo v polni meri uresničila s članstvom v EU, NATO, ZEU, OECD in ILO.

Regionalna politika Slovenije je pomemben element njene evropske in evroatlantske politike ter odnosov s sosedi. Regionalna politika Slovenije prioritetno zajema območje v njeni neposredni soseščini, v Srednji in Jugovzhodni Evropi. Z aktivnim delovanjem v raznih oblikah regionalnega sodelovanja ima Slovenija možnost uveljavitve v regiji in krepitve pozicije znotraj širše evroatlantske politike. Na takšnih izhodiščih bo Slovenija tudi v prihodnje aktivno delovala v raznih oblikah trilateralnega povezovanja s sosednjimi državami, SEP, CEFTA, SECI, Royaumont pobudi, DS Alpe-Jadran kakor tudi v nastajajoči Jadranski pobudi. V tej funkciji je tudi krepitev sodelovanja s srednjeevropskimi državami.
Republika Slovenija sodeluje tudi preko neposredne soseščine z regijami v posameznih državah zlasti zaradi pospeševanja gospodarskih vezi, pa tudi na drugih področjih (Bavarska, Katalonija, Baden-Wuerttemberg, Lombardija).

Izhajajoč iz temeljnih vrednot in dolgoročnih interesov, so prioritetni cilji zunanje politike Republike Slovenije utrjevanje mednarodnega položaja in ugleda naše države, stabilni in dobri sosedski odnosi z vsemi državami, ki nas neposredno obkrožajo, polnopravno članstvo v EU, polnopravno članstvo v NATO in ZEU, članstvo v OECD, aktivna vloga v OZN, OVSE, WTO, CEFTA in v odnosih z EFTA, tesnejše sodelovanje z državami Srednje Evrope v okviru SEP, v okviru trilaterale (Italija, Slovenija, Madžarska) in drugih podobnih povezav, aktivno sodelovanje Slovenije pri stabilizaciji področja Jugovzhodne Evrope in krepitev gospodarskega sodelovanja.
Na podlagi geografskih, političnih, gospodarskih, kulturnih in zgodovinskih danosti, lahko Republika Slovenija pri izvajanju svoje zunanje politike uporablja predvsem držo privrženosti temeljnim mednarodnopravnim načelom, izkazuje prizadevnost za spoštovanje temeljnih človekovih pravic doma in v svetu ter ponuja svoje dobre usluge pri reševanju zapletenih razmer, tako v svoji soseščini kot drugod. Republika Slovenija lahko zato svoje nacionalne interese uveljavlja le z močjo argumentov, pri čemer lahko na uravnotežen način uporablja zavezništva držav, zvez in mednarodnih ustanov. Temeljne vrednote, po katerih se pri tem ravna, so mir, varnost, blaginja, ozemeljska celovitost in zaščita ter razvijanje nacionalne identitete. Okvir delovanja Republike Slovenije v mednarodnih odnosih bodo vedno demokracija, spoštovanje človekovih pravic in vladavina prava.