Na podlagi 99. in 102. člena zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 7/99) ter 20. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-1) izdaja Svet Banke Slovenije

1. Nadzor bank in hranilnic na konsolidirani osnovi (v nadaljevanju: konsolidirani nadzor bank) omogoča nadzor nad finančnim položajem in tveganji, ki so jim izpostavljene banke zaradi povezav z drugimi osebami v bančni skupini.
Dejstvo, da je banka v bančni skupini predmet konsolidiranega nadzora, ne izključuje njene posamične obveznosti izpolnjevanja določil zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 7/99) ter na njegovi podlagi sprejetih predpisov, ki veljajo za banke.
2. Sklep o nadzoru bank in hranilnic na konsolidirani osnovi (v nadaljevanju: sklep):
– natančneje opredeljuje obseg konsolidiranega nadzora oziroma določa osebe, ki sestavljajo bančno skupino in na katere se konsolidirani nadzor nanaša;
– določa način konsolidacije finančnega stanja in rezultatov poslovanja bančne skupine oziroma način priprave konsolidiranih računovodskih izkazov bančne skupine;
– opredeljuje zahteve glede izpolnjevanja pravil o obvladovanju tveganj na ravni bančne skupine kot celote;
– predpisuje podrobnejša pravila o vsebini in rokih za poročanje dejstev in okoliščin, ki so pomembne za presojo, ali in v kakšnem obsegu je bančna skupina predmet konsolidiranega nadzora ter vsebino in roke za druga poročila iz tega sklepa.

3. Za namen tega sklepa veljajo naslednje opredelitve pojmov:
– Obvladovanje pomeni upravljalsko, kapitalsko ali drugo povezavo med nadrejeno banko, finančnim holdingom oziroma drugo osebo (obvladujočo družbo) na eni strani in odvisnimi osebami na drugi strani, ki daje obvladujoči družbi možnost neposredno ali posredno usmerjati odvisne osebe ali nanje izvrševati prevladujoč vpliv, to je bistveno vplivati nanje pri odločanju o financiranju in poslovanju.
Šteje se, da obvladujoča družba obvladuje odvisno osebo, kadar:
(a) je v odvisni osebi večinsko posredno ali neposredno udeležena,
(b) ima posredno ali neposredno večino glasovalnih pravic odvisne osebe,
(c) ima pravico imenovati večino članov uprave ali nadzornega sveta odvisne osebe,
(d) ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na odvisno osebo,
(e) dejansko izvršuje prevladujoč vpliv na odvisno osebo,
(f) ima na podlagi pogodbe z enim ali več drugimi delničarji oziroma družbeniki odvisne osebe pravico izvrševati njihove glasovalne pravice, tako da ima skupaj z lastnimi glasovalnimi pravicami večino, potrebno za imenovanje večine članov uprave oziroma nadzornega sveta,
(g) v drugih primerih, kadar Banka Slovenije ugotovi, da ima obvladujoča družba prevladujoč vpliv na odvisno osebo.
– Obvladujoča družba je družba, ki neposredno ali posredno obvladuje odvisno družbo v smislu prve alinee te točke.
– Odvisna družba/oseba je pravno samostojna družba, ki jo neposredno ali posredno obvladuje obvladujoča družba v smislu prve alinee te točke.
Če imajo odvisne osebe svoje odvisne osebe, se le-te upoštevajo kot odvisne osebe obvladujoče družbe.
– Udeležba pomeni upravljalsko ali kapitalsko povezavo med nadrejeno banko in drugimi osebami, katere rezultat je neposredna ali posredna pridobitev najmanj 20% deleža kapitala oziroma glasovalnih pravic teh oseb.
– Pomemben vpliv pomeni moč sodelovati pri odločitvah o finančni in poslovni politiki kakega gospodarskega delovanja, ne pa obvladovati tako politiko.
Šteje se, da nadrejena banka izvaja pomemben vpliv nad podrejeno osebo, kadar:
(a) sta nadrejena banka in podrejena oseba povezani s skupnim oziroma enotnim vodstvom,
(b) so v organih nadrejene banke in podrejene osebe zastopane iste osebe,
(c) v drugih primerih, kadar Banka Slovenije ugotovi, da ima nadrejena oseba pomemben vpliv nad podrejeno osebo.
– Nadrejena družba je družba, ki obvladuje podrejene osebe ali je udeležena v podrejenih osebah.
– Druga finančna organizacija je pravna oseba, ki kot izključno ali pretežno dejavnost opravlja druge finančne storitve na podlagi zakonov, ki urejajo bančništvo, zavarovalništvo, trg vrednostnih papirjev, investicijske sklade in družbe za upravljanje ter na podlagi drugih zakonov, ki urejajo finančne storitve.
Ne glede na prvi odstavek te alinee se med druge finančne organizacije za namen tega sklepa ne štejejo investicijski skladi in pooblaščene investicijske družbe po zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje.
– Finančni holding je pravna oseba, ki ni banka in katere glavna dejavnost je pridobivanje oziroma imetništvo kvalificiranih deležev oziroma opravljanje drugih finančnih storitev. Finančni holding obvladuje izključno oziroma pretežno banke ali druge finančne organizacije; za namen tega sklepa mora biti vsaj eno od odvisnih podjetij banka.
– Mešani holding je pravna oseba, ki ni banka ali finančni holding in katerega odvisna podjetja vključujejo vsaj eno banko.
– Družba za pomožne bančne storitve je pravna oseba, katere dejavnost je neposredno povezana z opravljanjem bančnih storitev oziroma katere dejavnost obsega upravljanje z nepremičninami, upravljanje ali vodenje sistema za obdelavo podatkov oziroma opravljanje podobnih poslov, in ima naravo pomožne dejavnosti v razmerju do glavne dejavnosti ene ali večih bank.
Za namen tega sklepa se za upravljanje z nepremičninami šteje poslovanje z lastnimi nepremičninami, dajanje lastnih nepremičnin v najem in poslovanje z nepremičninami za plačilo ali po pogodbi.
– Pristojni nadzorni organ je nadzorni organ posamezne države, z zakonom pooblaščen za opravljanje nadzora nad banko oziroma drugo finančno organizacijo, ki je v tej državi pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih oziroma drugih finančnih storitev.
– Manjšinski delež je tisti del kapitala oziroma čistega dobička (ali izgube) odvisne družbe, ki je v lasti oseb zunaj bančne skupine in se nanaša na manjšinske lastnike.

4. Bančno skupino sestavljajo banke, finančni holdingi, druge finančne organizacije in družbe za pomožne bančne storitve s sedežem v Republiki Sloveniji ali izven nje v smislu 95. in 96. člena zakona o bančništvu.
5. Banka Slovenije je pristojna za opravljanje konsolidiranega nadzora nad banko v bančni skupini v primerih, določenih v tem poglavju sklepa.
Banka Slovenije se ne glede na prvi odstavek te točke lahko dogovori z nadzornimi organi držav članic, pristojnimi za nadzor posameznih podrejenih oseb v bančni skupini, za porazdelitev nalog v zvezi z nadzorom finančnega položaja bančne skupine.
III.1. Bančna skupina z nadrejeno banko na vrhu
6. Vsaka banka s sedežem v Republiki Sloveniji, ki obvladuje eno ali več drugih bank oziroma drugih finančnih organizacij ali družb za pomožne bančne storitve oziroma ki je udeležena v teh osebah, je predmet nadzora na osnovi njenega konsolidiranega finančnega položaja. Med osebe, podrejene banki iz prvega stavka tega odstavka, štejejo osebe, ki imajo svoj sedež v Republiki Sloveniji ali izven nje.
7. Banka iz šeste točke sklepa je nadrejena banka, če ni hkrati odvisna od druge banke s sedežem v Republiki Sloveniji.
III.2. Bančna skupina, ki jo obvladuje finančni holding
8. Banka s sedežem v Republiki Sloveniji, ki jo obvladuje finančni holding s sedežem v Republiki Sloveniji, je predmet nadzora na osnovi konsolidiranega finančnega položaja finančnega holdinga. Med druge osebe, ki so podrejene finančnemu holdingu iz prvega stavka tega odstavka, štejejo osebe, ki imajo svoj sedež v Republiki Sloveniji ali izven nje.
Za nadrejeni finančni holding se ne glede na določbo prvega odstavka te točke ne šteje finančni holding s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je hkrati odvisen od banke oziroma drugega finančnega holdinga s sedežem v Republiki Sloveniji ter finančni holding s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je hkrati odvisen od banke, ki ima v drugi državi članici pravico opravljati bančne storitve.
9. Banka s sedežem v Republiki Sloveniji je predmet konsolidiranega nadzora po tem sklepu tudi v primeru, če jo obvladuje finančni holding s sedežem v državi članici pod pogojem, da finančni holding ne obvladuje nobene banke, ki ima pravico opravljati bančne storitve v državi članici, in ki ima sedež v državi sedeža finančnega holdinga.
Če finančni holding s sedežem v državi članici obvladuje poleg banke s sedežem v Republiki Sloveniji banko ali banke, ki imajo pravico opravljati bančne storitve v drugi ali drugih državah članicah, je banka s sedežem v Republiki Sloveniji predmet konsolidiranega nadzora po tem sklepu, če ima višjo bilančno vsoto od vseh drugih odvisnih bank. Če so bilančne vsote odvisnih bank relativno izenačene, je banka s sedežem v Republiki Sloveniji predmet konsolidiranega nadzora po tem sklepu, če je prej pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih storitev.
10. Banka s sedežem v Republiki Sloveniji iz 8. in 9. točke sklepa, ki hkrati ni odvisna od druge banke s sedežem v Republiki Sloveniji, se za namen tega sklepa šteje za nadrejeno banko v bančni skupini, ki jo sicer obvladuje finančni holding.
V primeru, ko finančni holding s sedežem v Republiki Sloveniji ali državi članici obvladuje dve ali več bank s sedežem v Republiki Sloveniji, ki nista medsebojno povezani v smislu obvladovanja ali udeležbe, se za nadrejeno banko v bančni skupini praviloma šteje banka z višjo bilančno vsoto.
III.3. Možne izjeme
11. Druga finančna organizacija in družba za pomožne bančne storitve, ki je podrejena banki ali finančnemu holdingu, ni vključena v konsolidirani nadzor v naslednjih primerih:
– kadar ima sedež v tretji državi, v kateri obstajajo pravne ovire za prenos za konsolidirani nadzor potrebnih informacij nadrejeni družbi;
– kadar je zanemarljivega pomena za ugotavljanje finančnega položaja bančne skupine in v vseh primerih, ko njena bilančna vsota ne presega 1% vrednosti bilančne vsote nadrejene banke. Če več oseb izpolnjuje navedeni pogoj za izključitev iz konsolidiranega nadzora, morajo biti vanj vseeno vključene v primeru, ko skupinsko gledano njihov pomeni ni zanemarljiv;
– kadar bi njena vključitev v konsolidirani nadzor povzročila neprimerne ali zavajajoče rezultate glede na cilje konsolidiranega nadzora.
Nevključitev oseb, navedenih v prvem odstavku te točke, v konsolidirani nadzor ne izključuje njihove obveznosti posredovanja informacij nadrejeni banki, ki so pomembne za izvajanje konsolidiranega nadzora.
12. Nadrejena banka v bančni skupini mora Banki Slovenije posredovati obvestilo z navedbo oseb, ki jih namerava izključiti iz konsolidacije, skupaj z razlogi za njihovo izključitev, vsaj 30 dni pred datumom, za katerega je dolžna sestaviti konsolidirane računovodske izkaze bančne skupine po tem sklepu.
Izključitev določene osebe iz konsolidacije mora odobriti Banka Slovenije, ki na podlagi navedbe izključitvenih razlogov presodi, ali predlagani obseg konsolidiranega nadzora zagotavlja popoln in pravilen prikaz finančnega stanja oziroma rezultatov poslovanja bančne skupine.

13. Nadrejena banka v bančni skupini je zadolžena za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov bančne skupine, ki morajo biti sestavljeni v skladu z veljavnimi računovodskimi predpisi.
Za namen konsolidiranega nadzora se ne glede na določilo prvega odstavka te točke konsolidirana bilanca stanja in izkaz uspeha bančne skupine pripravita v obsegu iz tretjega poglavja sklepa ter na način oziroma z uporabo metod iz 14. do 19. točke tega poglavja.
14. Izbira metode konsolidacije je odvisna od deleža banke ali finančnega holdinga na vrhu skupine v kapitalu ali glasovalnih pravicah drugih oseb v skupini oziroma od drugega načina povezanosti banke ali finančnega holdinga z drugimi osebami v skupini.
Pri izračunu skupnega deleža kapitala oziroma glasovalnih pravic nadrejene banke ali finančnega holdinga v podrejenih osebah se seštevata delež kapitala oziroma glasovalnih pravic v podrejenih osebah, s katerimi nadrejena banka ali finančni holding neposredno razpolaga, in delež kapitala oziroma glasovalnih pravic v podrejenih osebah, ki so v imetništvu od nadrejene banke ali finančnega holdinga odvisnih oseb.
15. Konsolidirani računovodski izkazi bančne skupine se praviloma pripravijo po metodi popolne konsolidacije na osnovi računovodskih izkazov obvladujoče banke ali finančnega holdinga in njunih odvisnih družb, ki jih banka ali finančni holding obvladuje.
Ne glede na prejšnji odstavek v konsolidirane računovodske izkaze po metodi popolne konsolidacije po tem sklepu niso vključene odvisne osebe, ki kot izključno ali pretežno dejavnost opravljajo druge finančne storitve na podlagi zakona, ki ureja zavarovalništvo (v nadaljevanju: zavarovalnice).
Nadrejena banka v bančni skupini je dolžna poskrbeti, da vse osebe, ki so vključene v popolno konsolidacijo, uporabljajo enotna načela vrednotenja postavk in predstavljanja le teh v samostojnih računovodskih izkazih. V primeru, da to ni mogoče, odvisna podjetja sestavijo posebne prirejene računovodske izkaze za potrebe konsolidiranega nadzora, ki se razlikujejo od uradno predstavljenih računovodskih izkazov.
16. Vse druge podrejene osebe, v katerih je udeležena banka, in odvisne zavarovalnice se praviloma vključijo v konsolidirane računovodske izkaze bančne skupine tako, da se naložbe vanje obračunavajo po kapitalski metodi.
17. Ne glede na določbe 15. in 16. točke se lahko pri pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov bančne skupine uporabi metoda sorazmerne konsolidacije, vendar le v primerih, ko so obveznosti sodelujoče banke ali finančnega holdinga v skupnem obvladovanju natančno opredeljene in omejene z njihovimi deleži.
18. Ne glede na določbe 15., 16. in 17. točke Banka Slovenije določi, ali in kako se izvede konsolidacija, kadar banka izvaja pomemben vpliv na eno ali več bank ali drugih finančnih organizacij ali družb za pomožne bančne storitve, ne da bi bila kapitalsko ali upravljalsko udeležena v teh organizacijah.
19. Zaradi popolnega ali pravilnega prikaza finančnega stanja oziroma rezultatov poslovanja bančne skupine kot celote oziroma posamezne banke v bančni skupini lahko Banka Slovenije zahteva konsolidacijo posameznih postavk oziroma posameznih poslov ali skupine poslov znotraj bančne skupine.

20. Bančna skupina kot celota mora ravnati v skladu s pravili o obvladovanju tveganj, določenih z zakonom o bančništvu.
Bančna skupina kot celota mora izračunavati konsolidirano stanje kapitala in kapitalske ustreznosti, izpostavljenosti, naložb v kapital nefinančnih organizacij in neizravnanih postavk ter izpolnjevati omejitve v zvezi z njimi, kot jih določa ta sklep in drugi predpisi, izdani na podlagi zakona o bančništvu.
21. Nadrejena banka v bančni skupini je odgovorna za izpolnjevanje obveznosti bančne skupine v zvezi z obvladovanjem tveganj.
V.1. Kapital bančne skupine
22. Kapital bančne skupine mora vedno dosegati najmanj znesek, ki je enak vsoti kapitalskih zahtev za kreditno tveganje in druga tveganja ter kapitalskih zahtev za prekoračena stanja udeležbe v kapitalu nefinančnih organizacij.
Kapital bančne skupine ne sme biti nikoli manjši od minimalnega zneska osnovnega kapitala, predpisanega za banke.
23. Kapital bančne skupine se izračuna na osnovi podatkov iz konsolidiranih računovodskih izkazov bančne skupine iz drugega odstavka 13. točke tega sklepa.
24. Za izračun kapitala bančne skupine se uporabljajo določila veljavnega sklepa o izračunu kapitala in kapitalskih zahtev.
V izračunu temeljnega oziroma dodatnega kapitala se posebej izkažejo manjšinski deleži, ki se nanašajo na temeljni in dodatni kapital.
Za izračun kapitala bančne skupine se od seštevka temeljnega in dodatnega kapitala bančne skupine najprej odštejejo naložbe v kapital:
– odvisnih drugih finančnih organizacij in družb za pomožne bančne storitve, ki niso zajete v popolno konsolidacijo (zavarovalnice in izjeme),
– drugih podrejenih družb v bančni skupini (udeležbe).
Nato se odštejejo ostale odbitne postavke iz veljavnega sklepa o izračunu kapitala in kapitalskih zahtev, ki niso zajete v odštevanje po alineah iz prejšnjega odstavka te točke.
V.2. Kapitalska ustreznost bančne skupine
25. Izračunani količnik kapitalske ustreznosti bančne skupine mora vedno znašati najmanj 8%.
26. Pri izračunu tveganju prilagojene aktive in drugim tveganjem prilagojenih postavk bančne skupine se izhaja iz konsolidiranih računovodskih izkazov bančne skupine iz drugega odstavka 13. točke tega sklepa in se uporabi določila veljavnega sklepa o izračunu kapitala, kapitalskih zahtev in kapitalske ustreznosti.
V.3. Izpostavljenost bančne skupine
27. Izpostavljenost bančne skupine do posamezne osebe ali skupine povezanih oseb se izračuna na podlagi bilančnih in zunajbilančnih postavk konsolidirane bilance stanja bančne skupine iz drugega odstavka 13. točke tega sklepa, ki ustrezajo definiciji izpostavljenosti iz veljavnega sklepa o veliki izpostavljenosti in se nanašajo na posamezno osebo ali skupino povezanih oseb.
28. Velika izpostavljenost bančne skupine je izpostavljenost bančne skupine do posamezne osebe ali skupine povezanih oseb, izračunana v skladu z veljavnim sklepom o veliki izpostavljenosti, ki dosega ali presega 10% kapitala bančne skupine.
29. Izpostavljenost bančne skupine do posamezne osebe ali skupine povezanih oseb ne sme presegati 25% kapitala bančne skupine.
Ne glede na prejšnji odstavek te točke izpostavljenost bančne skupine do osebe, ki je članica bančne skupine, a ni vključena v konsolidirane računovodske izkaze bančne skupine po metodi popolne konsolidacije, ne sme presegati 20% kapitala bančne skupine.
Vsota vseh velikih izpostavljenosti bančne skupine ne sme presegati 800% kapitala bančne skupine.
V.4. Naložbe bančne skupine v kapital nefinančnih organizacij
30. Vrednost naložb bančne skupine iz naslova udeležbe v kapitalu nefinančnih organizacij skupno ne sme presegati 60% višine kapitala bančne skupine.
Vrednost naložb bančne skupine iz naslova udeležbe v kapitalu posamezne nefinančne organizacije ne sme presegati 15% višine kapitala bančne skupine.
Za naložbe iz prvega in drugega odstavka te točke se ne štejejo naložbe v družbe za pomožne bančne storitve, ki so nefinančne organizacije in predstavljajo odbitno postavko v izračunu kapitala bančne skupine.
31. Izračun vrednosti naložb bančne skupine v kapital posamezne ali vseh nefinančnih organizacij se opravi na podlagi konsolidiranih računovodskih izkazov bančne skupine iz drugega odstavka 13. točke tega sklepa v skladu z veljavnim sklepom o ugotavljanju vrednosti naložb v kapital nefinančnih organizacij in opredmetena osnovna sredstva.
32. Bančna skupina mora z zadostnim obsegom svojega kapitala zagotavljati pokrivanje kapitalskih zahtev za prekoračena stanja v kapitalu nefinančnih organizacij.
V.5. Obvladovanje drugih tveganj v bančni skupini
33. Bančna skupina mora biti organizirana tako, da je nadrejeni banki v bančni skupini omogočeno spremljanje tveganj iz naslova stanj neizravnanih postavk in vseh drugih tveganj, ki jim je izpostavljena bančna skupina, ter izvrševanje ukrepov za obvladovanje teh tveganj.

VI.1. Poročilo o sestavi bančne skupine
34. Nadrejena banka v bančni skupini je dolžna pripraviti in Banki Slovenije posredovati poročilo o sestavi bančne skupine zaradi presoje, ali in v kakšnem obsegu je bančna skupina predmet konsolidiranega nadzora.
35. Poročilo o sestavi bančne skupine iz 34. točke mora vsebovati navedbo posameznih oseb, ki sestavljajo bančno skupino ter opis povezav med osebami v bančni skupini.
Podatki o osebah v bančni skupini morajo obsegati najmanj naziv, matično številko, vrsto dejavnosti, bilančno vsoto in osnovni kapital oseb v skupini, delež v kapitalu in/ali glasovalnih pravicah, ki pripada posameznim drugim osebam v skupini ter člane organov oseb v skupini.
Kapitalske povezave med osebami v bančni skupini banka prikaže v obliki organigrama oziroma shematskega prikaza, iz katerega morajo biti razvidne neposredne in posredne kapitalske povezave med osebami v bančni skupini.
36. Nadrejena banka je dolžna Banki Slovenije predložiti pisno poročilo o sestavi bančne skupine po stanju na zadnji dan vsakega četrtletja. Rok za predložitev poročila o sestavi bančne skupine je za stanje na zadnji dan v letu 31. januar naslednjega leta, za stanje ob koncu drugih četrtletij pa 25. v naslednjem mesecu.
Ne glede na prejšnji odstavek nadrejeni banki ni potrebno predložiti Banki Slovenije poročila o sestavi bančne skupine, če v sestavi bančne skupine in povezavah med osebami v skupini ni prišlo do bistvenih sprememb glede na predhodno poročevalsko obdobje, vendar mora o tem obvestiti Banko Slovenije v rokih iz prejšnjega odstavka te točke.
V primeru posebne zahteve Banke Slovenije je banka dolžna predložiti poročilo po stanju na dan, ki je naveden v zahtevi.
VI.2. Konsolidirani računovodski izkazi in poročila o obvladovanju tveganj bančne skupine
37. Nadrejena banka v bančni skupini mora predložiti Banki Slovenije nerevidirane konsolidirane računovodske izkaze bančne skupine iz drugega odstavka 13. točke sklepa na predpisanih shemah bilance stanja in izkaza uspeha, ki so sestavni del veljavnega sklepa o poslovnih knjigah in poslovnih poročilih, ter poročila o obvladovanju tveganj v bančni skupini v obliki obrazcev, ki so sestavni del veljavnega sklepa o izračunu kapitala, kapitalskih zahtev in kapitalske ustreznosti, sklepa o veliki izpostavljenosti ter sklepa o ugotavljanju in poročanju vrednosti naložb v kapital nefinančnih organizacij in opredmetena osnovna sredstva.
V poročilih iz prvega odstavka te točke se naslov poročila dopolni z besedo “konsolidirano“ v “konsolidirano poročilo o...“.
Kadar se obseg in način sestave konsolidiranih računovodskih izkazov bančne skupine na podlagi sklepa o poslovnih knjigah in poslovnih poročilih (prvi odstavek 13. točke) in za namen konsolidiranega nadzora (drugi odstavek 13. točke) ne razlikujeta, nadrejena banka v bančni skupini predloži Banki Slovenije le konsolidirane računovodske izkaze bančne skupine v predpisanih rokih iz tega sklepa.
38. Nadrejena banka je dolžna Banki Slovenije predložiti pisna poročila iz 37. točke po stanju na zadnji dan vsakega polletja. Rok za predložitev poročil iz 37. točke je za stanje na zadnji dan v letu 31. marec naslednjega leta, za stanje ob koncu polletja pa 31. avgust tekočega leta.
V primeru posebne zahteve Banke Slovenije je banka dolžna predložiti poročilo po stanju na dan, ki je naveden v zahtevi.
VI.3. Druge obveznosti banke
39. Osebe v bančni skupini morajo zagotoviti ustrezno organiziranje notranjega nadzora za zagotavljanje pravilnosti podatkov in informacij, potrebnih za konsolidirani nadzor.
40. Banka Slovenije lahko naloži banki, ki je podrejena mešanemu holdingu oziroma drugi osebi, ki ni banka oziroma finančni holding, da pridobi in ji posreduje podatke in informacije, pomembne za presojo popolnosti ali pravilnosti prikaza finančnega stanja oziroma rezultatov poslovanja skupine.

41. Banka Slovenije lahko izda natančnejša navodila za izvajanje tega sklepa.
42. Prehodne določbe iz 240. člena zakona o bančništvu, ki se nanašajo na uskladitev poslovanja posameznih bank z zakonskimi zahtevami, se smiselno uporabljajo tudi za bančno skupino.
43. Prvo poročilo o sestavi bančne skupine iz 34. točke sklepa predložijo banke po stanju na dan 31. 3. 2000, konsolidirane računovodske izkaze bančne skupine ter poročila o obvladovanju tveganj v bančni skupini iz 37. točke sklepa pa po stanju na dan 31. 12. 2000.
44. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.