Na podlagi 46., 53., 54., 55., 56., 57. in 66. člena zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 89/98) izdaja minister za finance
P R A V I L N I K
o spremembah in dopolnitvah pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost
1. člen
V pravilniku o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 4/99, 45/99 in 59/99) se v 7. členu črta drugi odstavek.
2. člen
13. člen se spremeni tako, da se glasi:
“(1) Davčni zavezanec, ki proda blago, od katerega pri nabavi ni imel pravice do odbitka vstopnega DDV na podlagi 1. točke petega odstavka 40. člena ZDDV, obračuna DDV od prodajne cene blaga, zmanjšane za knjigovodsko vrednost.
(2) Knjigovodska vrednost iz prejšnjega odstavka je zadnja ugotovljiva knjigovodska vrednost in se ugotavlja skladno z amortizacijsko stopnjo, ki je davčno priznan odhodek na podlagi zakona, ki ureja davek od dobička pravnih oseb.
(3) Če je knjigovodska vrednost iz prejšnjega odstavka večja od prodajne cene zadevnega blaga, se šteje, da je davčna osnova enaka 0.”
3. člen
Za 13. členom se dodata nova 13.a in 13.b člen, ki se glasita:
“13.a člen
(donacije)
“Znesek za humanitarne, kulturne, znanstvene, zdravstvene, vzgojno-izobraževalne, športne in religiozne namene, ki ga davčni zavezanec izplača osebam, ki so v skladu s posebnimi predpisi ustanovljene za opravljanje teh dejavnosti in ne gre za plačilo prometa blaga oziroma storitev, ni predmet DDV.
13.b člen
(članarine)
(1) Davčni zavezanec, ki prejema za opravljanje svoje dejavnosti od svojih članov članarino, obračuna DDV le v delu, v katerem opravlja enako ali podobno dejavnost, kot jo opravlja drug davčni zavezanec v skladu s 13. členom ZDDV.
(2) Če oseba, ki prejema članarino opravlja dejavnost izključno v okviru javnih pooblastil na podlagi zakona v skladu s tretjim odstavkom 13. člena ZDDV, članarina ni predmet DDV.
(3) Če oseba, ki prejama članarino opravlja obdavčljivo dejavnost v skladu s prvim odstavkom 13. člena ZDDV in izvaja javna pooblastila na podlagi zakona v skladu s tretjim odstavkom 13. člena ZDDV, obračuna DDV od dela članarine, ki se nanaša na promet blaga in storitev, ki je del obdavčljive dejavnosti.”
4. člen
V 21. členu se v prvem odstavku v tretjem stavku besedilo “oproščen plačila DDV” nadomesti z besedilom “neobdavčen v Sloveniji”.
5. člen
24. člen se spremeni tako, da se glasi:
“24. člen
(gradbene situacije)
Za promet blaga oziroma storitev po petem odstavku 19. člena ZDDV se ne šteje izvajanje gradbenih storitev na novih ali obstoječih gradbenih objektih, ki se zaračunavajo z začasnimi situacijami (računi) na podlagi gradbene pogodbe.”
6. člen
V 33.a členu se za veznikom “če” črta besedi “davčni zavezanec”.
7. člen
Doda se nov 37.a člen, ki se glasi:
“37.a člen
(sklicevanje na carinsko tarifo)
Pri uvrščanju blaga v ustrezno tarifno oznako kombinirane nomenklature carinske tarife se upošteva uradno navodilo za razvrščanje blaga v carinsko tarifo (Uradni list RS, št. 77/99).”
8. člen
38. člen se spremeni tako, da se glasi:
“38. člen
(izdelki, namenjeni za prehrano ljudi)
(1) Med blago iz 1. točke prvega odstavka 25. člena ZDDV se uvrščajo izdelki (razen alkoholnih pijač), namenjeni za prehrano ljudi ter sestavine, dodatki in nadomestki, namenjeni za izdelavo in pripravo prehrambenih izdelkov (razen sestavin, dodatkov in nadomestkov, namenjenih za proizvodnjo alkoholnih pijač, za tehnične in neprehrambene industrijske namene, za živalsko krmo in hrano ter kot semensko blago), iz naslednjih tarifnih oznak kombinirane nomenklature carinske tarife (v nadaljnjem besedilu: tarifna oznaka):
1. meso in drugi užitni klavnični proizvodi (tarifne oznake: od 0201 do vključno 0210);
2. ribe, raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji (tarifne oznake: od 0302 do vključno 0307);
3. mlečni izdelki (tarifne oznake: od 0401 do vključno 0406);
4. perutninska in ptičja jajca (tarifne oznake: od 0407 00 30 do vključno 0408);
5. naravni med (tarifna oznaka 0409 00 000);
6. drugi užitni izdelki živalskega izvora (tarifni oznaki: 0410 00 000 in 0504 00 000);
7. užitne vrtnine, nekateri koreni in gomolji (tarifne oznake: od 0701 do vključno 0714);
8. užitno sadje in oreški; lupine agrumov ali dinj in lubenic (tarifne oznake: od 0801 do vključno 0 814 00 000);
9. kava, čaj, začimbe (tarifne oznake: od 0901 do vključno 0910) in zdravilne rastline, ki so po odredbi o razvrstitvi zdravilnih rastlin (Uradni list RS, št. 1/99) razvrščene v kategorijo H;
10. žita (tarifne oznake: od 1001 do vključno 1008);
11. proizvodi mlinske industrije; slad; škrob; inulin; pšenični gluten (tarifne oznake: od 1101 00 do vključno 1109 00 000);
12. oljna semena in plodovi (tarifne oznake: od 1201 00 do vključno 1208), rožiči (tarifna oznaka 1212 10 100), alge (tarifna oznaka: 1212 20 000), koščice in jedra (tarifna oznaka: 1212 30 000) in drugo, primerno za človeško prehrano (tarifna oznaka: 1212 99);
13. šelak; gume, smole in drugi rastlinski sokovi in ekstrakti (tarifne oznake: od 1301 do vključno 1302);
14. masti in olja živalskega in rastlinskega izvora in proizvodi njihovega razkrajanja; predelane užitne masti; voski živalskega in rastlinskega izvora (tarifne oznake: od 1501 00 do vključno 1521);
15. izdelki iz mesa, rib, rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev (tarifne oznake: od 1601 do vključno 1605);
16. sladkor in sladkorni proizvodi (tarifne oznake: od 1701 do vključno 1704);
17. kakav in kakavovi izdelki (tarifne oznake: od 1801 00 000 do vključno 1806);
18. izdelki iz žit, moke, škroba ali mleka; slaščičarski izdelki (tarifne oznake: od 1901 do vključno 1905);
19. proizvodi iz vrtnin, sadja, lupinastega sadja ali drugih delov rastlin (tarifne oznake: od 2001 do vključno 2009);
20. razna živila (tarifne oznake: od 2101 do vključno 2106) ;
21. pijače (tarifne oznake: od 2201 do vključno 2202), kis in nadomestki kisa (tarifna oznaka 2209 00);
22. ocvirki (tarifna oznaka: 2301 10 000), otrobi in drugi ostanki pri presajevanju, mletju in obdelavi žit in stročnic (tarifna oznaka: 2302), oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji rastlinskih maščob ali olj (tarifna oznaka: 2306);
23. sol (tarifna oznaka: 2501 00);
24. lecitin (tarifna oznaka: 2923 20 000), saharin in njegove soli (tarifna oznaka: 2925 11 000), provitamini in vitamini (tarifna oznaka: 2936), kemično čisti sladkorji; sladkorni estri in njihove soli (tarifna oznaka: 2940);
25. barvila rastlinskega in živalskega izvora (tarifna oznaka: 3203 00);
26. eterična olja in izvlečki olesmol (tarifna oznaka: 3301); mešanice dišav in mešanice (vključno alkoholne raztopine) na osnovi ene ali več teh snovi ter drugi preparati na osnovi dišav za uporabo v industriji hrane in pijač (tarifna oznaka: 3302 10);
27. beljakovinske snovi, modificirani škrobi, lepila, encimi (tarifne oznake: od 3501 do vključno 3503 00, 3505 in 3507);
28. sorbitol (tarifna oznaka: 3824 60), preparati za zaslajevanje, sol za konzerviranje in nasoljevanje in dietetična sol (tarifna oznaka: 3824 90 959);
29. umetna čreva (tarifne oznake: 3917 10, 3917 32 100, 3917 32 310 in 3917 32 910);
(2) Priprava jedi iz 1. točke prvega odstavka 25. člena ZDDV pomeni pripravo in strežbo jedi v dejavnosti, ki se po predpisih šteje za gostinsko dejavnost.
9. člen
39. člen se spremeni tako, da se glasi:
“39. člen
(izdelki, namenjeni za prehrano živali; žive živali; semena in sadike)
(1) Med izdelke, namenjene za prehrano živali iz 2. točke prvega odstavka 25. člena ZDDV se uvršča krma in hrana za živali (razen semenskega blaga, izdelkov za prehrano ljudi, za proizvodnjo alkoholnih pijač in za tehnične in neprehrambene industrijske namene) iz naslednjih tarifnih oznak:
1. ptičja jajca brez lupine ter jajčni rumenjaki (tarifna oznaka: 0408);
2. proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu (tarifni oznaki: 0511 91 in 0511 99);
3. sušene stročnice v zrnu (tarifna oznaka: 0713); manioka, trstikasta maranta, salep, topinambur, sladki krompir in podobne korenovke in gomoljnice z visokim deležem škroba in inulina (tarifna oznaka: 0714);
4. žita (tarifne oznake: od 1001 do vključno 1005, 1007 00 in 1008);
5. proizvodi mlinske industrije (tarifne oznake: od 1101 00 do vključno 1109 00 000);
6. oljna semena in plodovi (tarifne oznake: od 1201 00 do vključno 1208), žitna slama in pleve (tarifna oznaka: 1213 00 000), krmna koleraba, krmne rastline (tarifna oznaka: 1214);
7. masti (tarifna oznaka: 1501 00);
8. melase (tarifna oznaka: 1703 90 000);
9. ostanki in odpadki živilske industrije (tarifne oznake: od 2301 do vključno 2306, 2308), izdelki, ki se uporabljajo kot hrana živali (tarifna oznaka: 2309 razen 2309 90 931 in 2309 90 939);
10. sol (tarifna oznaka: 2501 00); morska pena (tarifna oznaka: 2530 90 200).
(2) Med žive živali iz 2. točke prvega odstavka 25. člena ZDDV se uvrščajo:
1. žive živali (tarifne oznake: od 0101 do vključno 0106 00);
2. žive ribe (tarifna oznaka: 0301);
3. valilna jajca (tarifne oznake: od 0407 00 110 do vključno 0407 00199);
4. živalsko seme (tarifni oznaki: 0511 10 000 in 0511 99 801).
(3) Med izdelke iz 2. točke prvega odstavka 25. člena ZDDV se uvrščajo semena in sadike kmetijskih in gozdnih rastlin, ki so dane v promet v skladu s predpisi, ki urejajo promet s semeni in sadikami in so uvrščeni v naslednje tarifne oznake:
1. žive rastline, razen okrasnih (tarifne oznake: 0602 10, 0602 20, 0602 90 100, 0602 90 300 in 0602 90 410);
2. semenski krompir (tarifna oznaka: 0701 10 000), čebulček, semenski česen in šalotka, druga semena užitnih čebulnic (tarifna oznaka: 0703), semenski hibrid sladke koruze (tarifna oznaka: 0712 90 110), sušena semena stročnic (tarifna oznaka: 0713);
3. seme začimb (tarifni oznaki: 0909 in 0910 99 100);
4. semenska žita (tarifne oznake: od 1001 do vključno 1008);
5. oljna semena za setev (tarifne oznake: od 1201 00 do vključno 1207), seme, plodovi in trosi za setev (tarifna oznaka: 1209 razen 1209 30 000 in 1209 99 910), seme rožiča (tarifna oznaka: 1212 10 990).
10. člen
43.a člen se spremeni tako, da se glasi:
“(1) Po stopnji 8% iz 10. točke 25. člena ZDDV se obdavčujejo graditev, vzdrževanje ali obnova stanovanjskega prostora, stanovanja, družinske stanovanjske hiše ali njim pripadajočih delov ter posebnih objektov za trajno bivanje in življenje invalidov, ki so zaračunane neposredno investitorju.
(2) Po stopnji 8% iz 10. točke 25. člena ZDDV se obdavčujejo graditev, vzdrževanje ali obnova večstanovanjske hiše ali tej pripadajočih delov v deležu, ki je zaradi trajnega bivanja v uporabi stanovalcev in v lasti lastnikov stanovanj v tem objektu, kadar so zaračunane neposredno investitorju.
(3) Za stanovanje se po tem pravilniku šteje skupina prostorov, namenjenih za trajno bivanje in življenje, ki so funkcionalna celota, praviloma z enim vhodom, ne glede na to, ali so prostori v stanovanjski hiši ali v drugem objektu.
(4) Za pripadajoče dele nepremičnin iz prvega in drugega odstavka tega člena se štejejo pomožni stanovanjski prostori, skupni prostori ali deli ali objekti ali inštalacije tega objekta, kadar so zaradi trajnega bivanja v souporabi stanovalcev in v lasti lastnikov stanovanj v tem objektu. Inštalacije tega objekta so napeljave, pripadajoče naprave in objekti, ki služijo za trajno bivanje stanovalcev in so v lasti lastnikov stanovanj v tem objektu.
(5) Po stopnji 8% iz 10. točke 25. člena ZDDV se obdavčuje tudi prenos lastninske pravice, ki ga davčni zavezanec opravi na stanovanju iz tretjega odstavka tega člena.”
11. člen
V 44. členu se v tretjem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi:
“1. storitve za rastlinsko pridelavo: ročna in strojna dela pod oznako standardne klasifikacije dejavnosti A/01.412; košnja, pobiranje, baliranje in siliranje krme ter skladiščenje nepredelanih kmetijskih pridelkov pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti I/63.12;”
V 5. točki se za besedo “tarife” postavi vejica in doda naslednje besedilo:
“za gojene kožuharje, noje in divjad”.
12. člen
V 46. členu se za besedo “dejavnosti” doda besedi “oziroma aktivnosti”.
13. člen
Prvi odstavek 52. člena se spremeni tako, da se glasi:
“Storitve v skladu s 4. točko 26. člena ZDDV so: storitve, ki se v okviru predpisanih programov izvajajo na področju predšolske vzgoje, storitve, ki so v okviru predpisanih programov namenjene pridobitvi javnoveljavne izobrazbe in se izvajajo na področju osnovnošolskega izobraževanja, vzgoje in izobraževanja otrok, mladoletnikov in mlajših polnoletnih oseb s posebnimi potrebami, osnovnega glasbenega izobraževanja, nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega in tehniškega izobraževanja, srednjega splošnega izobraževanja, višjega strokovnega izobraževanja, visokošolskega in univerzitetnega izobraževanja, vključno z izobraževanjem odraslih in izpopolnjevanja, ki poteka na podlagi študijskih programov, predpisanih z veljavno zakonodajo, pri katerih se pridobi potrdilo, ki je javna listina ter vzgoje in izobraževanja v domovih za učence in dijaških domovih.”
14. člen
V 57. členu se v tretjem odstavku beseda “prefakturira” nadomesti z besedo “prerazdeli”.
15. člen
Prvi do peti odstavek 59. člena se nadomestijo z novim prvim do osmim odstavkom, ki se glasijo:
“(1) DDV se ne plačuje ob izvozu blaga ter od prevoznih in drugih postranskih storitev, ki so neposredno povezane z izvozom blaga.
(2) Davčni zavezanec dokazuje, da je bila opravljena izvozna dobava (izvoz) z dokazilom, iz katerega je razvidno, da je sam ali druga oseba za njegov račun blago iznesla iz carinskega območja Slovenije.
(3) Dokazilo iz prejšnjega odstavka je izvozna carinska deklaracija, ki mora vsebovati najmanj:
– ime in naslov davčnega zavezanca (izvoznika),
– trgovsko ime in količino izvoženega blaga,
– kraj in datum izvedbe izvoznega carinskega postopka,
– potrditev mejne carinske izpostave o izvozu, ki dokazuje, da je blago zapustilo carinsko območje Slovenije.
(4) Kot dokazilo iz drugega odstavka tega člena se lahko uporabi tudi carinska deklaracija za vnos v carinsko skladišče in deklaracija za vnos v prosto carinsko cono, če gre za blago, ki je v skladu s četrtim odstavkom 31. člena ZDDV namenjeno izvozu. V tem primeru mora davčni zavezanec le-to hraniti skupaj z izvozno carinsko deklaracijo, s katero je blago dejansko zapustilo davčno območje Slovenije. Sama izvozna carinska deklaracija se za namene DDV v tem primeru ne more uporabljati.
(5) Če ni vložena izvozna carinska deklaracija in oseba prodaja carinsko blago, ki se pošilja v carinskem tranzitnem postopku (vključno s TIR), ki ni bil začet pri mejni carinski izpostavi, uporabi:
(a) potrdilo, ki ga izda odhodna carinska izpostava, potem ko je prejela potrdilo odhodne carinske izpostave, da je blago zapustilo carinsko območje Slovenije ali
(b) potrdilo, ki ga izda odhodna carinska izpostava, potem ko je na podlagi točke (b) 492. člena uredbe o izvajanju carinskega zakona (Uradni list RS, št. 46/99) ugotovila, da je blago zapustilo carinsko območje Slovenije.
(6) Ne glede na tretji odstavek tega člena se lahko v primeru, če davčni zavezanec pošilja blago v tujino po pošti ali hitri pošti, kot dokazilo o opravljeni izvozni dobavi uporabi:
(a) poštna deklaracija, tovorni list ali dvojnik takega dokumenta ali
(b) drugo dokazilo, ki se običajno uporablja v poštnem prometu.
(7) Dokazila iz prejšnjega odstavka morajo vsebovati najmanj naslednje podatke:
– ime in naslov oziroma firmo in sedež izdajatelja ter dan izdaje dokazila,
– ime in naslov oziroma firmo in sedež davčnega zavezanca (izvoznika),
– običajno trgovsko ime in količina blaga,
– kraj in dan, ko je bilo blago izvoženo oziroma kraj in dan, ko je bilo blago odposlano v tujino,
– ime in naslov oziroma firmo in sedež prejemnika blaga v namembni državi,
– izjavo izdajatelja, da so bili podatki v dokazilu izdani na podlagi poslovnih listin izdajatelja in jih je mogoče preveriti,
– podpis in žig izdajatelja.
(8) Ne glede na tretji odstavek tega člena se lahko v primeru, ko ena oseba (komisionar) izvaža blago za račun dveh ali več komitentov hkrati, kot dokazilo o opravljeni izvozni dobavi uporabi potrdilo o opravljenem izvozu blaga, ki ga na zahtevo komisionarja ali njegovega pooblaščenca potrdi carinski organ, ki je izvedel postopek izvoznega carinjenja. Carinski organ sme potrditi potrdilo o izvršenem izvozu samo, če mu je deklarant predložil potrjen list 3 carinske deklaracije o izstopu blaga iz carinskega območja in je istočasno izvozno carinsko deklaracijo za potrebe DDV razveljavil. Potrdilo o opravljenem izvozu je v prilogi k temu pravilniku in je njegov sestavni del.”
Dosedanji šesti do deseti odstavek postanejo deveti do trinajsti odstavek.
16. člen
V 61. členu se za besedama “carinsko blago” črta vejica in besedilo “ki je oproščeno plačila DDV pri uvozu v skladu z alineama (b) in (c) 2. točke prvega odstavka 32. člena ZDDV,”.
17. člen
V 63. členu se v prvem odstavku v 5. točki na koncu doda besedilo:
“; pri storitvah, pri katerih ni mogoče izraziti količine v merskih enotah, davčni zavezanec na računu opiše opravljeno storitev tako, da je razvidno za kakšno storitev gre oziroma kakšen obseg storitve je bil opravljen (na primer 1-krat striženje; računovodske storitve za mesec december 1999, ipd.)”.
Doda se nov šesti odstavek, ki se glasi:
“(6) Zneski, izkazani na računu, se izkazujejo v tolarjih in stotinih. Pri zneskih, izkazanih na računu, se lahko uporabljajo stotinske izravnave le pri vrednosti blaga oziroma storitve z vključenim DDV.”.
18. člen
V 65. členu se v prvem odstavku doda naslednje besedilo:
“Za vsa predplačila, prejeta od osebe, ki ni davčni zavezanec, izda davčni zavezanec račun za predplačilo najkasneje na zadnji dan tekočega davčnega obdobja.”
19. člen
V 84. členu se v tretjem odstavku pred besedo “pisno” vstavi beseda “prejeto”.
20. člen
Za 88. členom se doda nov 88.a člen, ki se glasi:
“88.a člen
(odbitek vstopnega DDV pri prometu rabljenih prevoznih sredstev)
(1) Davčni zavezanec iz prvega odstavka 44. člena ZDDV sme odbiti kot vstopni DDV tudi znesek, ki ga ugotovi po preračunani stopnji davka od prometa proizvodov od nabavne cene rabljenega prevoznega sredstva, če razpolaga z dokumentom, iz katerega je razvidno, po kateri stopnji je bil obračunan in plačan davek od prometa proizvodov pri nakupu prevoznega sredstva.
(2) Zavezanci iz 2. točke drugega odstavka 44. člena ZDDV so osebe iz prvega in drugega odstavka 45. člena ZDDV.
(3) Davčni zavezanec, ki nabavi prevozno sredstvo od preprodajalca, ki je za to sredstvo uveljavil pravico do odbitka davčnega preostanka, ne more uveljaviti odbitka vstopnega DDV glede na določbo petega odstavka 44. člena ZDDV.
21. člen
V 95. členu se v prvem odstavku “DDV – VKP3” nadomesti z “DDV – VKP4”.
22. člen
Za 95. členom se doda nov 95.a člen, ki se glasi:
“95.a člen
(podaljšanje dovoljenja)
(1) Ne glede na določbo 94. in 95. člena tega pravilnika lahko tistim predstavnikom gospodinjstva, ki jim je bilo v skladu z določbo 95. člena tega pravilnika izdano dovoljenje za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila, davčni organ do 31. decembra leta, za katero je dovoljenje veljalo, podaljša veljavnost dovoljenja za naslednje koledarsko leto po uradni dolžnosti.
(2) Davčni organ pred podaljšanjem dovoljenja na podlagi uradnih evidenc preveri izpolnjevanje pogojev za izdajo dovoljenja iz tretjega odstavka 93. člena tega pravilnika.
(3) Če želi predstavnik gospodinjstva, na katerega se glasi dovoljenje, kot predstavnika gospodinjstva določiti drugo osebo, ali če želi dopolniti ali spremeniti seznam blaga in storitev, za katere ima pravico do pavšalnega nadomestila, lahko v petnajstih dneh po prejemu podaljšanega dovoljenja, izdanega po uradni dolžnosti, uveljavi spremembo na pristojnem davčnem organu v skladu z določbami tega pravilnika.
(4) Če gospodinjstvo ne želi več uveljavljati pravice do pavšalnega nadomestila, lahko imetnik dovoljenja v petnajstih dneh po prejemu podaljšanja dovoljenja po uradni dolžnosti o tem pisno obvesti pristojni davčni organ in vrne dovoljenje. Davčni organ izvrši izbris iz seznama upravičencev do pavšalnega nadomestila.”
23. člen
V 96. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
“(1) Dovoljenje iz 95. oziroma 95.a člena se glasi na ime predstavnika gospodinjstva in je veljavno od datuma izdaje do izteka koledarskega leta, za katero je bilo izstavljeno.”
24. člen
V 101. členu se v drugem odstavku v 1. točki za besedo “blaga” doda naslednje besedilo:
“(brez izdelkov, navedenih v tretjem odstavku tega člena)”.
25. člen
V 102. členu se v tretjem odstavku besedilo: ”o izdelkih, ki jih proda kupcu iz 55. člena ZDDV” nadomesti z naslednjim besedilom:
“o vračilu DDV kupcem iz 55. člena ZDDV”.
26. člen
V 103. členu se v prvem stavku drugega odstavka za besedami “po drugi osebi” postavi vejica in doda besedilo “tako pravni kot fizični,”.
27. člen
V 104. členu se v prvem odstavku v 5. točki beseda “obrazec” nadomesti z besedama “izvirnik obrazca”.
28. člen
V 105. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
“(3) Davčni organ odloči o vračilu DDV na podlagi predloženih obrazcev DDV-VP in s strani carinskega organa potrjenih računov, obrazcev DDV-VE in dokazila o izplačilu DDV kupcu.”
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
“(4) Zahtevek se lahko vloži po preteku meseca, v katerem je prodajalec vrnil DDV kupcu oziroma pooblaščeni agenciji.”
29. člen
V 108. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
“(1) V knjigo izdanih računov (I-RAČ) se vpisujejo podatki, kot sledi:
1. v stolpec 1 (zap. št.) se vpiše zaporedna številka knjižbe,
2. v stolpec 2 (datum knjiženja) se vpiše datum knjiženja,
3. v stolpec 3 (številka) se vpiše številka knjigovodske listine,
4. v stolpec 4 (datum) se vpiše datum knjigovodske listine,
5. v stolpec 5 (firma/ime ter sedež kupca) se vpišejo podatki o kupcu, ime in sedež oziroma stalno prebivališče,
6. v stolpec 6 (davčna številka) se vpiše davčna številka kupca oziroma prejemnika blaga; ne vpisuje se davčne številke tujih kupcev in končnih potrošnikov,
7. v stolpec 7 (vrednost z DDV) se vpiše vrednost računa z vračunanim DDV, ta znesek se nato razčlenjuje v stolpcih od 9 do 18 (vpisuje se tudi vrednost oproščenega prometa),
8. v stolpec 8 (neobdavčnen promet) se vpisuje vrednost neobdavčenega prometa, kot npr. prenos podjetja,
9. v stolpec 9 (izvoz) se vpiše vrednost oproščenega prometa iz naslova izvoza, vključno s storitvami, ki so neposredno povezane s tem izvozom blaga ter vrednost prometa pri mednarodnem prevozu; druge posebne oprostitve (po 32. členu ZDDV); zavarovalniške storitve (1. točka 27. člena ZDDV) ter druge določene finančne storitve (4.a do 4.d točka 27. člena ZDDV), ki se opravljajo za naročnika storitve, ki ima sedež oziroma stalno poslovno enoto izven Slovenije ali če so te storitve neposredno povezane z blagom, ki je namenjeno izvozu,
10. v stolpec 10 (druge oprostitve) se vpiše vrednost drugega oproščenega prometa,
11. v stolpec 11 se vpiše znesek davčne osnove obdavčenega prometa davčnim zavezancem po stopnji 8%,
12. v stolpec 12 se vpiše znesek davka od obdavčenega prometa davčnim zavezancem po stopnji 8%,
13. v stolpec 13 se vpiše znesek davčne osnove obdavčenega prometa davčnim zavezancem po stopnji 19%,
14. v stolpec 14 se vpiše znesek davka od obdavčenega prometa davčnim zavezancem po stopnji 19%,
15. v stolpec 15 se vpiše znesek davčne osnove obdavčenega prometa končnim potrošnikom po stopnji 8%,
16. v stolpec 16 se vpiše znesek davka od obdavčenega prometa končnim potrošnikom po 8% stopnji,
17. v stolpec 17 se vpiše znesek davčne osnove obdavčenega prometa končnim potrošnikom po stopnji 19%,
18. v stolpec 18 se vpiše znesek davka od obdavčenega prometa končnim potrošnikom po 19% stopnji.”
30. člen
109. člen se spremeni tako, da se glasi:
“(1) V knjigo prejetih računov (P-RAČ) se vpisujejo podatki, kot sledi:
1. v stolpec 1 se vpiše zaporedna številka knjižbe,
2. v stolpec 2 se vpiše datum knjiženja, v stolpec 2a pa datum prejem knjigovodske listine,
3. v stolpec 3 se vpiše številka knjigovodske listine,
4. v stolpec 4 se vpiše datum knjigovodske listine,
5. v stolpec 5 se vpiše ime in sedež oziroma stalno prebivališče dobavitelja,
6. v stolpec 6 se vpiše davčna številka dobavitelja; v primeru, da je dobavitelj iz tujine ter v primeru, ko dobavitelj ni davčni zavezanec za DDV, se davčna številka ne vpiše,
7. v stolpec 7 se vpiše vrednost računa z vračunanim DDV,
8. v stolpec 8 se vpiše vrednost računa, na katerem ni zaračunan DDV (oproščen promet),
9. v stolpec 9 se vpiše podatek o skupnem znesku DDV, ki je izkazan na računu, ta znesek se razporeja v stolpce 10, 11, 12, 13, 15, 16 ter 18,
10. v stolpec 10 se vpiše znesek vstopnega DDV, ki se ne sme odbiti,
11. v stolpec 11 se vpiše znesek DDV, obračunan po 8% stopnji od nabav na domačem trgu, ki se sme odbiti,
12. v stolpec 12 se vpiše znesek DDV, obračunan po 19% stopnji od nabav na domačem trgu, ki se sme odbiti,
13. v stolpec 13 se vpiše znesek DDV, zaračunan pri uvozu, ki se sme odbiti (po 8% in 19% stopnji),
14. v stolpec 14 se vpiše davčna osnova od nabav od davčnih zavezancev, ki nimajo sedeža v Sloveniji,
15. v stolpec 15 se vpiše znesek DDV po 8% stopnji od nabav od davčnih zavezancev, ki nimajo sedeža v Sloveniji,
16. v stolpec 16 se vpiše znesek DDV po 19% stopnji od nabav od davčnih zavezancev, ki nimajo sedeža v Sloveniji,
17. v stolpec 17 se vpiše podatek o osnovi za obračun pavšalnega nadomestila,
18. v stolpec 18 se vpiše znesek pavšalnega nadomestila, obračunanega po tretjem odstavku 46. člena ZDDV.
(2) V knjigo prejetih računov se vpisujejo tudi računi, s katerimi se naknadno popravlja vstopni DDV.
(3) V knjigo prejetih računov se lahko zbirno z internim dokumentom knjižijo zneski, ki so zaračunani na dokumentih, ki niso podlaga za odbitek vstopnega DDV (na primer bančne provizije, poštni stroški ipd.), ki jih zaračuna davčni zavezanec za opravljen promet blaga in storitev.”
31. člen
V 123. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
“(4) Obveznost plačila prometnega davka po tretjem odstavku 72. člena ZDDV se ne nanaša na terjatve, za katere se ugotovi nezmožnost poplačila. Šteje se, da terjatev ni možno poplačati, če je bil nad prejemnikom začet stečajni postopek ali če je bil postopek prisilne izvršbe zaradi izterjave terjatve do prejemnika neuspešen in je zato izvršilno sodišče postopek ustavilo.”
Dosedanji četrti in peti odstavek postaneta peti in šesti odstavek.
32. člen
Za 129. členom se doda nov 129.a člen, ki se glasi:
“129.a člen
“(1) Davčni zavezanec, ki proda rabljeno osnovno sredstvo, od katerega pri nabavi ni imel pravice do odbitka vstopnega DDV, ker je bilo nabavljeno s plačilom davka od prometa proizvodov v skladu z zakonom o prometnem davku, obračuna DDV od prodajne cene osnovnega sredstva, pri čemer sme odbiti kot vstopni DDV znesek, ki ga ugotovi po preračunani stopnji davka od prometa proizvodov od knjigovodske vrednosti osnovnega sredstva, vendar največ v višini, ki je enaka znesku DDV, obračunanem od tega prometa.
(2) Knjigovodska vrednost iz prejšnjega odstavka odstavka je zadnja ugotovljiva knjigovodska vrednost in se ugotavlja skladno z amortizacijsko stopnjo, ki je davčno priznan odhodek na podlagi zakona, ki ureja davek od dobička pravnih oseb.”
33. člen
V prilogi A se v 1. točki skupine 7 za besedo “strojna” doda besedi “in ročna”.
34. člen
Priloga “Vloga za pridobitev dovoljenja za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila vstopnega DDV” se nadomesti z novo prilogo, ki je v prilogi tega pravilnika in je njegov sestavni del.
35. člen
Naslov obrazca DDV-VE se spremeni tako, da se glasi:
“Evidenca o vračilu DDV kupcem iz 55. člena ZDDV.”
36. člen
Priloga “Potrdilo o opravljenem izvozu” se nadomesti z novo prilogo, ki je v prilogi tega pravilnika in je njegov sestavni del.
37. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2000, razen 22. člena, ki se uporablja od njegove uveljavitve.
Št. 413-35/99
Ljubljana, dne 24. decembra 1999.
Mitja Gaspari l. r.
Minister
za finance
