Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o ureditvi medsebojnih premoženjskopravnih razmerij (BMKUPR), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 21. septembra 1999.

Ratificira se Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o ureditvi medsebojnih premoženjskopravnih razmerij, podpisana v Ljubljani 13. julija 1998.

Besedilo pogodbe se v izvirniku v slovenskem jeziku glasi:*

Republika Slovenija in Republika Makedonija (v nadaljnjem besedilu: pogodbenici) sta se v želji, da medsebojne odnose uredita v obojestransko korist,
ob upoštevanju načel, določenih v Listini o ekonomskih pravicah in obveznostih držav, ki jo je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov 12. decembra 1974,
ugotavljajoč, da je na ozemlju vsake pogodbenice premoženje, ki pripada drugi pogodbenici, fizičnim osebam, ki so državljani druge pogodbenice, in pravnim osebam, katerih sedež je na ozemlju druge pogodbenice,
zlasti ob upoštevanju načela suverene enakosti držav in načela vzajemne koristi ter načela vzajemnosti,
zavedajoč se potrebe po spodbujanju sodelovanja na temelju enakopravnosti in vzajemne koristi ter pospeševanju medsebojnih odnosov,
sporazumeli o naslednjem:

Določbe te pogodbe se nanašajo na urejanje in razreševanje premoženjskopravnih razmerij med pogodbenicama, ki so nastala pred vzpostavitvijo neodvisnosti in samostojnosti pogodbenic in po njej.
Datuma vzpostavitve neodvisnosti sta: za Republiko Slovenijo 25. 6. 1991, za Republiko Makedonijo pa 8. 9. 1991.

Lastninska pravica in druge stvarne pravice, ki so jih fizične in pravne osebe ene pogodbenice pridobile na premičninah in nepremičninah na ozemlju druge pogodbenice, ter druge premoženjske in nepremoženjske pravice uživajo na ozemlju te pogodbenice enako pravno varstvo pred sodišči in drugimi državnimi organi, kakršno je zajamčeno domačim fizičnim in pravnim osebam.
Pravica uporabe, upravljanja in razpolaganja na premičninah in nepremičninah v družbeni lasti, ki je bila pridobljena z odplačnim pravnim poslom, se šteje v smislu te pogodbe za lastninsko pravico in za druge stvarne pravice.
Pravica iz drugega odstavka tega člena, ki je bila pridobljena z neodplačnim pravnim poslom, postane lastninska pravica po plačilu tržne cene. Tržna cena se določi po stanju na dan pridobitve pravice uporabe.
Če so sredstva v družbeni lastnini iz prejšnjega odstavka tega člena pridobljena s skupnim vlaganjem pravnih oziroma fizičnih oseb pogodbenic, se uporabljajo predpisi o solastništvu, ki veljajo na ozemlju tiste pogodbenice, na katerem so sredstva v družbeni lastnini. Lastniški delež se ugotavlja glede na prispevek k skupnemu vlaganju.
V primeru spora iz četrtega odstavka tega člena je pristojno sodišče tiste države, na katere ozemlju so sredstva v družbeni lastnini.
Določbe drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena se ne nanašajo na primere, ki so urejeni z določbami 7., 8. in 9. člena te pogodbe.

Pogodbenici se obvezujeta, da v postopku zagotovitve pravnega varstva fizičnim in pravnim osebam ene pogodbenice pristojni organi druge pogodbenice spoštujejo načela zakonitega, hitrega in učinkovitega varstva.

Vsaka pogodbenica omogoči fizičnim in pravnim osebam druge pogodbenice pridobitev lastninskih in drugih stvarnih pravic na svojem ozemlju, če je veljavni pravni naslov za pridobitev nastal do dneva vzpostavitve neodvisnosti pogodbenic ne glede na kraj nastanka pravnega naslova.
Vsaka pogodbenica omogoči fizičnim in pravnim osebam druge pogodbenice pridobitev lastninske pravice in drugih stvarnih pravic tudi po vzpostavitvi neodvisnosti v skladu s svojim notranjim pravom.
Če ena od pogodbenic v svojem notranjem pravu fizičnim in pravnim osebam druge pogodbenice omeji pridobitev lastninske pravice ali drugih stvarnih pravic, lahko druga pogodbenica prav tako uvede omejitve za pridobitev lastninske pravice in drugih stvarnih pravic za fizične in pravne osebe pogodbenice, ki je prva uvedla omejitve.

Pogodbenici v skladu z notranjim pravom, veljavnim v vsaki pogodbenici, in v skladu z določbami te pogodbe urejata premoženjskopravni položaj pravnih oseb z družbenim kapitalom s sedežem v eni od pogodbenic, ki so jih ustanovile pravne osebe s sedežem na ozemlju druge pogodbenice.
Določbe prvega odstavka tega člena se nanašajo tudi na poslovne enote pravnih oseb iz druge pogodbenice, ki nimajo lastnosti pravne osebe.
Določbe te pogodbe, ki se nanašajo na pravne osebe z družbenim kapitalom, se uporabljajo tudi za pravne osebe, ki so imele družbeni kapital, a so končale postopek preoblikovanja družbenega kapitala po predpisih pogodbenic.

Pogodbenici se strinjata, da je pri urejanju premoženjskopravnega položaja pravnih oseb iz 5. člena te pogodbe treba izhajati iz zatečenega dejanskega stanja in pravnega položaja na dan vzpostavitve neodvisnosti.
Vlaganje sredstev pravne osebe druge pogodbenice ob ustanovitvi ali po njej določa delež osebe druge pogodbenice v kapitalu pravne osebe iz prvega odstavka tega člena v skladu z 9. členom te pogodbe.

V skladu z navedeno izhodiščno osnovo pri pravnih osebah, ki so imele položaj samostojne pravne osebe v eni od pogodbenic in so se na podlagi pozitivnih predpisov pripojile ali združile s pravnimi osebami v drugi pogodbenici in na te pravne osebe neodplačno prenesle svoje premoženje (npr. nekdanje delovne organizacije in temeljne organizacije združenega dela), se pogodbenici strinjata, da gre za kapital, pridobljen in ustvarjen na ozemlju pogodbenice pred pripojitvijo, razen družbenega kapitala iz drugega odstavka tega člena.
Vlaganje družbenega kapitala pravne osebe druge pogodbenice pred pripojitvijo ali po njej v podjetje, ki se je pripojilo, se vračuna v kapital te pravne osebe in na tej podlagi določi delež družbenega kapitala v skladu z 9. členom te pogodbe.

Pri pravnih osebah, registriranih na ozemlju ene od pogodbenic, ki so nastale iz poslovnih enot ali drugih organizacijskih oblik brez lastnosti pravne osebe (predstavništva, trgovine in podobne enote pravnih oseb s sedežem na ozemlju druge pogodbenice), se pogodbenici strinjata, da gre ne glede na kraj registracije za kapital v lasti ustanovitelja pravne osebe druge pogodbenice, razen družbenega kapitala iz drugega odstavka tega člena.
Vlaganje družbenega kapitala druge pogodbenice v pravne osebe iz prvega odstavka tega člena se vračuna v kapital te pogodbenice in na tej podlagi se določi delež družbenega kapitala v skladu z 9. členom te pogodbe.

Pogodbenici se strinjata, da obseg družbenega kapitala v pravnih osebah iz 7. in 8. člena te pogodbe določi skupna komisija. Predstavnike vsake pogodbenice v skupni komisiji določi Vlada Republike Slovenije oziroma Vlada Republike Makedonije. Skupna komisija lahko po potrebi oblikuje izvedenske skupine za posamezne primere.
V delež družbenega kapitala v pravni osebi se vračunajo ustanoviteljski kapital ter vsa materialna in nematerialna vlaganja, vse to skupaj pa je podlaga za določitev lastniškega deleža.
V primeru spora glede deleža vloženega družbenega kapitala odločitev o tem sprejme arbitraža, ki jo sporazumno določita Vlada Republike Slovenije in Vlada Republike Makedonije v 30 dneh od dneva predložitve zahteve katere koli pogodbenice.
Arbitražo iz tretjega odstavka tega člena sestavljajo trije člani. Po enega člana arbitraže imenujeta Vlada Republike Slovenije in Vlada Republike Makedonije, predsednika arbitraže pa sporazumno določita ta dva člana.
Če se pogodbenici v predvidenem 30-dnevnem roku ne sporazumeta o predsedniku arbitraže, ga na zahtevo katere koli pogodbenice določi Sekretariat Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu.
Če ena od pogodbenic ne imenuje svojega predstavnika v arbitražo v 90 dneh od dneva predložitve zahtevka iz prvega odstavka tega člena, ima druga pogodbenica pravico zahtevati od Sekretariata Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu, da sočasno določi drugega člana arbitraže in predsednika arbitraže.
Razsodba arbitraže je dokončna in izvršljiva.
Potem ko se dokončno določi delež družbenega kapitala, pravne osebe iz 7. in 8. člena te pogodbe nadaljujejo delo kot podjetje v mešani lastnini pogodbenic v statusni obliki, skladni z notranjim pravom vsake od pogodbenic.
Pravne osebe iz osmega odstavka tega člena se morajo v 30 dneh od dokončne določitve deleža družbenega kapitala registrirati pri pristojnem sodišču kot pravne osebe v mešani lastnini. V nasprotnem registracijo opravi sodišče na predlog pristojnega organa ene od pogodbenic.

V skladu z določenim deležem v družbenem kapitalu vsake pogodbenice pravna oseba iz osmega odstavka 9. člena te pogodbe izvede preoblikovanje po predpisih o preoblikovanju družbenih podjetij tiste pogodbenice, ki ji pripada tako določeni družbeni kapital.
Če je preoblikovanje izvedeno do dneva začetka veljavnosti te pogodbe v skladu s predpisi pogodbenic, ta pogodba ne posega v izid preoblikovanja, razen če se preoblikovanje nanaša na celoten delež pravne osebe ali njegov del. V tem primeru se vzpostavi stanje, ki je obstajalo pred preoblikovanjem. Če to ni mogoče, potem na zahtevo ene pogodbenice da pogodbenica, ki je izvedla preoblikovanje, polno nadomestilo za ta delež zainteresirani pravni osebi.

Delavci, ki so državljani ene pogodbenice v pravni osebi v mešani lastnini iz osmega odstavka 9. člena te pogodbe, imajo v postopku preoblikovanja ali lastninjenja enake pravice kot delavci, ki so državljani druge pogodbenice.

Za pravne osebe, ki so po vzpostavitvi neodvisnosti pogodbenic s svojimi sredstvi ustanovile pravne osebe na ozemlju ene pogodbenice kot tuje pravne osebe s sedežem na ozemlju druge pogodbenice v skladu z veljavnimi predpisi te pogodbenice o tujih vlaganjih, se uporabljajo veljavni predpisi vsake od pogodbenic, ki urejajo ustanavljanje, poslovanje in preoblikovanje tujih pravnih oseb.

Vsak spor, ki nastane v zvezi z razlago in uporabo te pogodbe, pogodbenici rešujeta sporazumno.
Če pogodbenici v 6 mesecih od zahteve ene od pogodbenic za sporazumno rešitev spora ne dosežeta sporazuma, se spor na zahtevo katere koli pogodbenice reši pred Stalnim arbitražnim sodiščem v Haagu.

Predstavniki pogodbenic se zaradi izvrševanja te pogodbe sestajajo po potrebi.

Pogodbenici ne bosta storili ničesar, kar bi odvzelo ali omejevalo pravice, ki so predmet te pogodbe, razen kadar je to potrebno v javnem interesu. V takšnem primeru bo zagotovljeno nadomestilo v naravi ali polno denarno nadomestilo po tržni vrednosti.
Fizične in pravne osebe, ki so do uveljavitve te pogodbe pridobile koristi od premoženja, ki je predmet te pogodbe, brez soglasja lastnika premoženja po tej pogodbi, morajo plačati lastniku nadomestilo po splošnih pravilih premoženjskega prava, ki veljajo na ozemlju pogodbenice, na katerem je premoženje, za katerega uporabo se zahteva nadomestilo.
Osebe iz drugega odstavka tega člena določijo nadomestilo sporazumno. Če sporazum ni dosežen v 90 dneh od dneva predložitve predloga za dosego sporazuma, zainteresirana fizična ali pravna oseba lahko uveljavlja pravico do nadomestila z vložitvijo tožbe pri pristojnem sodišču.

Določbe te pogodbe v ničemer ne prejudicirajo vprašanj reševanja nasledstva po nekdanji Socialistični federativni republiki Jugoslaviji.

Ta pogodba začne veljati osmi dan od dneva prejema zadnjega obvestila pogodbenic po diplomatski poti, da so izpolnjeni pogoji, ki so po notranjih predpisih pogodbenice predvideni za začetek njene veljavnosti.
Ta pogodba je sklenjena za nedoločen čas.
Vsaka pogodbenica lahko to pogodbo pisno odpove po diplomatski poti s šestmesečnim odpovednim rokom. Pogodbe ni mogoče odpovedati v prvih treh letih od začetka njene veljavnosti.
Sklenjeno v Ljubljani dne 13. julija 1998 v dveh izvirnikih v slovenskem in makedonskem jeziku, pri čemer sta obe besedili enako verodostojni.

Za izvajanje pogodbe skrbi Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj Republike Slovenije.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.

* Besedilo v makedonskem jeziku je na vpogled v Sektorju za mednarodne pravne zadeve Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije.