Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE HRVAŠKE O SODELOVANJU PRI VARSTVU PRED NARAVNIMI IN CIVILIZACIJSKIMI NESREČAMI (BHRVNCN)
Razglašam Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o sodelovanju pri varstvu pred naravnimi in civilizacijskimi nesrečami (BHRVNCN), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 22. septembra 1999.
Št. 001-22-146/99
Ljubljana, dne 30. septembra 1999
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE HRVAŠKE O SODELOVANJU PRI VARSTVU PRED NARAVNIMI IN CIVILIZACIJSKIMI NESREČAMI (BHRVNCN)
1. člen
Ratificira se Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o sodelovanju pri varstvu pred naravnimi in civilizacijskimi nesrečami, podpisan dne 22. septembra 1997 v Ljubljani.
2. člen
Sporazum se v izvirniku v slovenskem in hrvaškem jeziku glasi:
S P O R A Z U M
MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE HRVAŠKE O SODELOVANJU PRI VARSTVU PRED NARAVNIMI IN CIVILIZACIJSKIMI NESREČAMI
Vlada Republike Slovenije in Vlada Republike Hrvaške (v nadaljnjem besedilu: pogodbenici) sta se v prepričanju o nujnosti medsebojnega sodelovanja s ciljem preprečiti oziroma ublažiti posledice naravnih in civilizacijskih nesreč (v nadaljnjem besedilu: nesreče) ter ob upoštevanju podpisanih mednarodnih sporazumov s tega področja dogovorili o naslednjem:
1. člen
Predmet sporazuma
1. Pogodbenici s tem sporazumom urejata okvirne pogoje sodelovanja pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, še posebej:
– načrtovanje in izvajanje ukrepov za zaščito pred poplavami, potresi, požari, nenadnimi onesnaženji, nesrečami na morju, radiološkimi nevarnostmi ter industrijskimi in drugimi civilizacijskimi nesrečami, ki imajo lahko čezmejne vplive;
– medsebojno obveščanje o nevarnostih in posledicah nesreč;
– medsebojno pomoč pri zaščiti, reševanju in odpravljanju posledic nesreč;
– sodelovanje pri izobraževanju in usposabljanju pripadnikov Civilne zaščite, gasilcev in drugih članov reševalnih ekip in strokovnjakov za zaščito in reševanje;
– izmenjavo znanstvenih in tehničnih informacij, pomembnih za varstvo pred nesrečami, in
– sodelovanje pri razvijanju in proizvodnji reševalne opreme.
2. Ta sporazum ne vpliva na medsebojno sodelovanje med občinami ob državni meji.
2. člen
Pomen izrazov
V tem sporazumu uporabljeni izrazi pomenijo:
1. “naravne in civilizacijske nesreče” so nesreče, ki jih povzročijo naravne sile, industrijske dejavnosti in drugi civilizacijsko povzročeni škodni dogodki, razen vojne, ki lahko zaradi svojega izjemnega obsega ogrozijo življenje, življenjske razmere in premoženje ljudi ter okolje v taki meri, da jih pogodbenica z lastnimi razpoložljivimi silami in sredstvi ne more obvladati, tako da potrebuje pomoč druge pogodbenice;
2. “podatki in informacije o nevarnostih” so tisti podatki in informacije, ki se nanašajo na nesreče in katerih namen je zgodnje obveščanje o pretečih nevarnostih zaradi uveljavljanja zaščitnih in drugih ukrepov za zagotovitev varnosti ljudi, premoženja in okolja;
3. “zaščitni ukrepi” so preventivni in drugi ukrepi ter dejavnosti, ki se nanašajo na preprečevanje, zmanjševanje in odpravo nevarnosti ter na zaščito ljudi, premoženja in okolja;
4. “reševanje in pomoč” so dejavnosti reševalnih ekip pri reševanju ljudi in premoženja ter odpravljanju posledic nesreč;
5. “reševalne ekipe in posamezniki, ki pomagajo” so osebe, ki jih pogodbenica, ki pošlje pomoč, določi za dajanje pomoči;
6. “zaščitna in reševalna oprema” so sredstva za osebno in skupinsko zaščito reševalcev, reševalna oprema, vozila ter tehnična in druga sredstva, ki jih uporabljajo reševalne ekipe in posamezniki, ki pomagajo;
7. “človekoljubna pomoč” so živila, pitna voda, zdravila, sanitetni material ter drugo blago, ki je namenjeno brezplačni razdelitvi prizadetemu in ogroženemu prebivalstvu kot pomoč pri lajšanju posledic nesreč;
8. “prejemnica” je tista pogodbenica, katere pristojni organi zaprosijo drugo pogodbenico za pomoč;
9. “pošiljateljica” je tista pogodbenica, katere pristojni organi ugodijo prošnji druge pogodbenice za pomoč.
3. člen
Izmenjava spoznanj in izkušenj
Pogodbenici izmenjujeta informacije o znanstvenih in tehničnih dosežkih ter izkušnje, ki so pomembne za predvidevanje in preprečevanje nesreč ter za učinkovito zaščito in reševanje.
4. člen
Sodelovanje človekoljubnih organizacij
Pogodbenici zagotavljata pravne in druge možnosti za medsebojno sodelovanje človekoljubnih organizacij pri varstvu pred nesrečami.
5. člen
Zaščitni ukrepi
Pogodbenici za preprečitev nevarnosti oziroma ublažitev posledic poplav, potresov, požarov, nenadnih onesnaženj, nesreč na morju, radioloških dejavnosti ter industrijskih in drugih civilizacijskih nesreč z možnimi čezmejnimi vplivi načrtujeta določene skupne zaščitne ukrepe.
6. člen
Načrti zaščite in reševanja
Pogodbenici v skladu z določbami 5. člena tega sporazuma usklajujeta načrte zaščite in reševanja na območju ob državni meji, zlasti načrte zaščite in reševanja ob poplavah, potresih, požarih, nenadnih onesnaženjih, nesrečah na morju ter ob radioloških nevarnostih.
7. člen
Izobraževanje in usposabljanje
1. Pogodbenici razvijata medsebojno sodelovanje pri izobraževanju in usposabljanju kadrov za zaščito in reševanje z izmenjavo predavateljev, inštruktorjev in drugih strokovnjakov, literature in drugih učnih pripomočkov ter izkušenj pri zaščiti in reševanju.
2. Pogodbenici glede na nevarnosti nesreč organizirata tudi skupne vaje iz zaščite in reševanja.
8. člen
Obveščanje o nevarnostih in nesrečah
1. Pogodbenici se medsebojno obveščata o nevarnostih in nesrečah, ki lahko ogrozijo ali prizadenejo eno od pogodbenic. Pri tem posebno pozornost posvečata medsebojnemu obveščanju o nevarnostih poplav, potresov, požarov, nenadnih onesnaženj, nesreč na morju, radioloških nevarnostih ter nevarnostim industrijskih nesreč, ki imajo lahko čezmejne vplive.
2. Obvestilo o nevarnosti oziroma o nesreči mora vsebovati: opis nevarnosti oziroma nesreče, podatke o kraju, času, obsegu, moči in posledicah nesreče ter o sprejetih zaščitnih ukrepih.
3. Pogodbenici se ob nesreči obvestita tudi o razpoložljivih reševalnih ekipah, zaščitni in reševalni opremi, potrebni človekoljubni pomoči ter o možnostih in načinu dajanja pomoči.
4. Obvestilo o nevarnosti oziroma nesreči se lahko posreduje pisno ali ustno v jezikih držav pogodbenic. Ustno sporočilo je treba pisno potrditi.
5. Organi, ki so pristojni za pošiljanje in sprejemanje obvestil o nevarnostih oziroma nesrečah, so:
v Republiki Sloveniji:
– Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje pri Ministrstvu za obrambo;
v Republiki Hrvaški:
– Sektor za zaščito pred požari in Civilno zaščito pri Ministrstvu za notranje zadeve;
– Sektor za pomorski promet pri Ministrstvu za pomorstvo, promet in zveze (za nesreče na morju).
6. Medsebojno obveščanje ob radioloških nevarnostih se izvaja na podlagi mednarodnih konvencij.
9. člen
Dajanje pomoči
1. Pogodbenica, ki jo je prizadela nesreča, lahko zaprosi za pomoč drugo pogodbenico. Ta pomoč se lahko nanaša na reševalne ekipe in posameznike, ki pomagajo, zaščitno in reševalno opremo ter človekoljubno pomoč.
2. Prošnja za pomoč iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati: podatke o vrsti in obsegu potrebne pomoči, podatke o ustanovah in osebah, s katerimi se vzpostavi zveza, ter predlog o načinu pomoči.
3. Pomoč poteka v skladu s predpisi pogodbenic.
10. člen
Pristojnosti
1. Za vlaganje in sprejemanje prošenj za pomoč so pristojni:
v Republiki Sloveniji:
– poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije;
– Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje pri Ministrstvu za obrambo;
v Republiki Hrvaški:
– Sektor za zaščito pred požari in Civilno zaščito pri Ministrstvu za notranje zadeve;
– načelniki oddelkov v Sektorju za zaščito pred požari in Civilno zaščito pri Ministrstvu za notranje zadeve;
– Sektor za pomorski promet pri Ministrstvu za pomorstvo, promet in zveze (za nesreče na morju).
2. Organi iz prvega odstavka tega člena so pooblaščeni, da pri uresničevanju tega sporazuma vzpostavijo neposredne stike. S tem namenom pogodbenici izmenjata naslove in številke telekomunikacijskih priključkov (telefon, faks, itd.) služb in oseb, neposredno pristojnih za vlaganje in sprejemanje prošenj za pomoč.
3. V občinah ob državni meji lahko prošnje za pomoč pošiljajo in sprejemajo poleg organov iz prvega odstavka tega člena tudi poveljniki Civilne zaščite oziroma drugi organi in službe, določeni z zakonom.
11. člen
Prestop državne meje
1. Ob nesrečah smejo reševalne ekipe in posamezniki, ki pomagajo, državno mejo prestopiti na mejnem prehodu ali zunaj mejnega prehoda brez opravljene mejne kontrole, na podlagi ustnega soglasja organa mejne kontrole in najbližje organizacijske enote policije.
2. Reševalne ekipe in posamezniki, ki pomagajo, morajo imeti izkaznico, ki jo je izdal pristojni organ državne uprave, ki dokazuje njihovo identiteto.
3. Člani reševalnih ekip in posamezniki, ki pomagajo, imajo pravico nositi pripadajočo uniformo na območju države druge pogodbenice.
4. Strelnega orožja, streliva in eksplozivnih sredstev ni dovoljeno prenašati na območje države druge pogodbenice.
5. Ob nesrečah smejo evakuirani državljani držav pogodbenic in tujci mejo prestopiti na mejnem prehodu ali zunaj mejnega prehoda brez listin za prestop državne meje.
6. Evakuirani državljani in tujci, ki v primeru iz prejšnjega odstavka pridejo na ozemlje države druge pogodbenice, morajo takoj prijaviti svoj prihod najbližji organizacijski enoti policije.
12. člen
Vnašanje in iznašanje materiala čez državno mejo
1. Pogodbenici poenostavita postopke pri vnosu in iznosu zaščitne in reševalne opreme ter človekoljubne pomoči čez državno mejo. Vodja reševalne ekipe mora mejnim nadzornim organom prejemnice ob prestopu meje izročiti le seznam opreme oziroma sredstev človekoljubne pomoči. V nujnih primerih, ko se državna meja prestopa zunaj mejnega prehoda, je treba seznam ob prvi priložnosti izročiti pristojnim mejnim organom.
2. Reševalne ekipe in posamezniki, ki pomagajo, lahko prenesejo čez mejo le zaščitno in reševalno opremo in sredstva, ki so potrebna za njihovo oskrbo in delovanje, ter sredstva človekoljubne pomoči.
3. Prepovedi in omejitve za mednarodni blagovni promet ne veljajo za prevažanje zaščitne in reševalne opreme ter sredstev človekoljubne pomoči. Če se zaščitna in reševalna oprema ne porabi, jo je treba ponovno vrniti pošiljateljici. Če se reševalna oprema pusti kot človekoljubna pomoč, je treba vrsto, količino in kraj, kjer je ta oprema, prijaviti pristojnemu organu prejemnice, ki o tem obvesti pristojni carinski organ. V tem primeru veljajo predpisi prejemnice.
4. Določbe tretjega odstavka tega člena veljajo tudi za vnašanje zdravil, ki vsebujejo narkotike in psihotropne snovi v prejemnico in iznašanje neporabljenih količin v pošiljateljico. Vnašanje in iznašanje narkotikov in psihotropnih snovi se v skladu z mednarodnimi sporazumi ne obravnavata kot uvoz in izvoz blaga v blagovnem prometu. Zdravila, ki vsebujejo narkotike in psihotropne snovi, se lahko vnesejo samo v količinah, ki so potrebne za nujno medicinsko pomoč, uporablja pa se jih lahko samo pod nadzorom medicinskega osebja z ustrezno strokovno izobrazbo v skladu z zakonskimi določili države pogodbenice, iz katere prihaja reševalna ekipa. O porabljenih zdravilih, ki vsebujejo narkotike in psihotropne snovi, pošiljateljica obvešča prejemnico.
5. Pogodbenici vzajemno dovolita uporabo potrebne zaščitne in reševalne opreme ter človekoljubne pomoči v prejemnici brez formalnega postopka, plačila varščine in drugih dajatev.
13. člen
Uporaba zračnih in vodnih plovil
1. Zračna in vodna plovila se lahko uporabljajo za hitre prevoze reševalnih ekip ali posameznikov, ki pomagajo, in za druge vrste pomoči v skladu s tem sporazumom.
2. O uporabi zračnih in vodnih plovil pri zaščiti in reševanju ter o dajanju pomoči je treba nemudoma obvestiti organ, ki je zaprosil za pomoč, in mu sporočiti natančne podatke o vrsti in oznakah zračnega oziroma vodnega plovila, njegovi posadki in tovoru. Čas, predvideno smer gibanja ter kraj pristanka določi prejemnica.
3. Za posadke zračnih in vodnih plovil ter za reševalne ekipe in posameznike, ki pomagajo, se smiselno uporabijo določbe 11. člena tega sporazuma, za zračna in vodna plovila in prepeljano zaščitno in reševalno opremo oziroma človekoljubno pomoč pa določbe 12. člena tega sporazuma.
4. Pri uporabi zračnih plovil veljajo predpisi o zračni plovbi pogodbenic, zlasti obveznost sporočanja podatkov o poletih pristojnim organom za zračno plovbo. Vsak načrt poleta mora vsebovati informacije, ki ga povezujejo s tem sporazumom.
14. člen
Uporaba vojaških zračnih in vodnih plovil
Uporaba vojaških zračnih in vodnih plovil za namene iz tega sporazuma je dovoljena le v soglasju s prejemnico.
15. člen
Pristojnosti za vodenje akcij
1. Za vodenje reševalnih akcij in dajanje pomoči so v vseh primerih pristojni organi prejemnice.
2. Naloge se dajejo izključno vodjem reševalnih ekip pošiljateljice, ki svoje podrejeno osebje seznanijo s podrobnostmi pri njihovem izvajanju.
16. člen
Zaščita in pomoč pri delu reševalnih ekip
Pristojni organi prejemnice morajo reševalnim ekipam in posameznikom pošiljateljice, ki sodelujejo pri dajanju pomoči, zagotoviti ustrezno zaščito in pomoč.
17. člen
Stroški pomoči
1. Pošiljateljica nima pravice od prejemnice zahtevati povračila stroškov za dano pomoč. To velja tudi za stroške, ki bi nastali zaradi porabe, poškodbe ali izgube reševalne opreme.
2. Ob celotnem ali delnem povračilu stroškov, nastalih pri dajanju pomoči, ne veljajo določbe prvega odstavka tega člena. Pošiljateljica ima prednost pri povračilu stroškov.
3. Stroške pomoči, ki jo dajejo pravne ali fizične osebe s posredovanjem pošiljateljice, krije prejemnica.
4. Če so reševalne ekipe in posamezniki, ki pomagajo, porabili zaloge, ki so jih pripeljali s seboj, krije stroške za njihovo oskrbo, namestitev ter material za njihove potrebe do konca izvajanja pomoči prejemnica. Po potrebi prejmejo tudi ustrezno logistično in medicinsko pomoč.
18. člen
Nadomestila in odškodnine
1. Pogodbenici se odpovedujeta vsakemu zahtevku za nadomestilo škode na reševalni opremi, če je škodo povzročila reševalna ekipa ali posameznik, ki pomaga, med opravljanjem reševalnih nalog in nalog pomoči po tem sporazumu in če škoda ni bila povzročena namerno.
2. Pogodbenici se odpovedujeta vsem pravicam do nadomestil ob telesni poškodbi in trajnih posledicah za zdravje ter ob smrti udeleženca v reševalni akciji, če se je to zgodilo med opravljanjem reševalnih nalog po tem sporazumu, razen če to ni bilo povzročeno namerno.
3. Če je bila pri opravljanju nalog iz tega sporazuma povzročena škoda tretji osebi, prevzame odgovornost prejemnica, tako kot če bi to škodo povzročile njene reševalne ekipe in posamezniki, ki pomagajo, razen če so škodo namerno povzročili posamezniki oziroma reševalne ekipe pošiljateljice.
4. Odškodninska odgovornost, določena v prvem in drugem odstavku tega člena, nastane v trenutku prihoda na ozemlje prejemnice in traja do zapustitve njenega ozemlja.
19. člen
Oskrba in pomoč evakuiranim osebam
1. Osebe, ki so med nesrečo prišle kot evakuiranci z območja države ene na območje države druge pogodbenice, prejemajo do svoje prve možne vrnitve vso potrebno oskrbo in pomoč. Stroške podpore in vrnitve teh oseb krije država, iz katere prihajajo, če niso državljani države druge pogodbenice.
2. Pogodbenici morata omogočiti vrnitev vsem tistim osebam, ki so kot evakuiranci prišle z območja države ene na območje države druge pogodbenice.
20. člen
Uporaba sredstev zvez
Pristojni organi pogodbenic zagotovijo medsebojne telefonske, radijske in druge zveze med organi, reševalnimi ekipami ter posamezniki, ki pomagajo, v skladu s tem sporazumom.
21. člen
Komisija za izvajanje nalog, določenih s sporazumom
1. Pogodbenici imenujeta za izvajanje tega sporazuma stalno mešano komisijo. Vsaka pogodbenica ima v stalni mešani komisiji enako število članov, vendar najmanj tri.
2. Pogodbenici se bosta po diplomatski poti obvestili o svojih članih stalne mešane komisije.
3. Naloge stalne mešane komisije po tem sporazumu so predvsem:
– reševanje konkretnih organizacijskih in tehničnih vprašanj,
– določitev načina vzdrževanja stikov in medsebojnega obveščanja,
– priprava poslovnika.
4. Stalna mešana komisija se sestane najmanj enkrat letno izmenoma v Republiki Sloveniji in v Republiki Hrvaški. Pobudo za sklic izrednega sestanka lahko da vsaka pogodbenica.
22. člen
Začetek veljavnosti sporazuma
Ta sporazum začne veljati prvega dne naslednjega meseca od dneva prejema zadnje diplomatske note, s katero se potrjuje, da sta pogodbenici izpolnili pogoje, ki jih določa nacionalna zakonodaja za začetek veljavnosti tega sporazuma.
23. člen
Vpliv tega sporazuma na druge sporazume
Ta sporazum ne vpliva na obstoječe pravice in obveznosti pogodbenic po drugih mednarodnih sporazumih.
24. člen
Reševanje sporov
Spore pri uporabi tega sporazuma rešuje stalna mešana komisija iz 21. člena tega sporazuma. Če stalna mešana komisija spora ne more sama rešiti, se spor rešuje po diplomatski poti.
25. člen
Prenehanje veljavnosti sporazuma
Vsaka pogodbenica lahko pisno po diplomatski poti odpove ta sporazum. Odpovedni rok je tri mesece od dneva prejema obvestila o odpovedi sporazuma.
Sestavljeno v Ljubljani dne 22. 9. 1997 v dveh izvirnikih v slovenskem in hrvaškem jeziku, pri čemer sta besedili enako verodostojni.
Za Vlado
Republike Slovenije
Tit Turnšek, l. r.
Za Vlado
Republike Hrvaške
Ivan Penić, l. r.
S P O R A Z U M
IZMEĐU VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE I VLADE REPUBLIKE HRVATSKE U ZAŠTITI OD PRIRODNIH I CIVILIZACIJSKIH KATASTROFA
Vlada Republike Slovenije i Vlada Republike Hrvatske (u daljnjem tekstu: ugovorne stranke), uvjerene u nužnost međusobne suradnje radi sprječavanja, odnosno ublažavanja posljedica prirodnih i civilizacijskih katastrofa, (u daljnjem tekstu: katastrofa), poštujući već potpisane međunarodne sporazume s ovog područja dogovorile su se kako slijedi:
Članak 1.
Predmet sporazuma
1. Ugovorne stranke ovim Sporazumom reguliraju okvirne uvjete suradnje u zaštiti od prirodnih i drugih katastrofa, a pogotovo u:
– planiranju i provedbi mjera za zaštitu od poplava, potresa, požara, onečišćenja, plovidbenih nezgoda, radioloških opasnosti te industrijskih i drugih civilizacijskih katastrofa koje bi mogle imati utjecaja na područja s jedne i druge strane državne granice;
– međusobnom obavješćivanju o opasnostima i posljedicama katastrofa;
– međusobnoj pomoći pri zaštiti, spašavanju i usklanjanju posljedica katastrofa;
– suradnji pri obrazovanju i osposobljavanju pripadnika Civilne zaštite, vatrogasaca i drugih pripadnika spasilačkih ekipa i stručnjaka za zaštitu i spašavanje;
– razmjeni znanstvenih i tehničkih podataka bitnih za zaštitu od katastrofa, i
– o suradnji pri razvitku i proizvodnji opreme za spašavanje.
2. Ovaj Sporazum ne utječe na međusobnu suradnju između općina uz državnu granicu.
Članak 2.
Značenje izraza
Za potrebe ovog Sporazuma rabe se sljedeći izrazi:
1. “Prirodne i civilizacijske katastrofe” su katastrofe što ih prouzrokuju prirodne sile, industrijske djelatnosti i drugi civilizacijom nastali štetni događaji, osim rata, koje mogu zbog svog izuzetnog opsega ugroziti život, uvjete života i imovinu ljudi te okoliš i to u tolikoj mjeri da ih ugovorna stranka ne morež svladati vlastitim raspoloživim snagama i sredstvima pa jo je stoga potrebna pomoć druge ugovorne stranke;
2. “Podaci i obavijesti o opasnosti” su podaci i obavijesti koje se odnose na katastrofe i čija je svrha rano obavješćivanje o prijetećim opasnostima da bi se uvele zaštitne i druge mjere za sigurnost ljudi, imovine i okoliša;
3. “Zaštitne mjere” su preventivne i druge mjere i djelatnosti koje se odnose na sprječavanje, smanjivanje i uklanjanje opasnosti te na zaštitu ljudi, imovine i okoliša;
4. “Spašavanje i pomoć” su djelatnosti spasilačkih ekipa pri spašavanju ljudi i imovine te uklanjanju posljedica katastrofa;
5. “Spasilačke ekipe i pojedinci koji sudjeluju u pomoći” su osobe koje ugovorna stranka koja šalje pomoć odredi za pružanje pomoći;
6. “Zaštitna i spasilačka oprema” su sredstva za osobnu i zajedničku zaštitu spasilaca, oprema za spašavanje, vozila te tehnička i druga sredstva koja upotrebljavaju spasilačke ekipe i pojedinci što sudjeluju u spašavanju;
7. “Humanitarna pomoć” su namirnice, pitka voda, lijekovi, sanitetski materijal i ostala roba namijenjena besplatnoj raspodjeli pogođenom i ugroženom stanovništvu kao pomoć kojom bi se ublažile posljedice katastrofa;
8. “Primateljica” je ona ugovorna stranka čija nadležna tijela zamole drugu ugovornu stranku za pomoć;
9. “Šiljateljica” je ona ugovorna stranka čija nadležna tijela udovoljavaju molbi druge ugovorne stranke za pomoć.
Članak 3.
Razmjena spoznaja i iskustava
Ugovorne će stranke razmjenjivati podatke o znanstvenim i tehničkim dostignućima i iskustva bitna za predviđanje i sprječavanje katastrofa te za učinkovitu zaštitu i spašavanje.
4. člen
Sudjelovanje humanitarnih organizacija
Ugovorne stranke osiguravaju pravne i druge mogućnosti za međusobno sudjelovanje humanitarnih organizacija pri zaštiti od katastrofa.
Članak 5.
Zaštitne mjere
Ugovorne će stranke radi sprječavanja opasnosti, odnosno radi ublažavanja posljedica poplava, potresa, požara, onečišćenja, plovidbenih nezgoda, radioloških aktivnosti te industrijskih i drugih civilizacijskih nesreća s mogućim utjecajima na područja s jedne i druge strane državne granice planirati određene zajedničke zaštitne mjere.
Članak 6.
Planovi zaštite i spašavanja
Ugovorne će stranke sukladno odredbama članka 5. ovog Sporazuma uskladiti planove zaštite i spašavanja na području uz državne granice, a pogotovu planove zaštite i spašavanja prilikom poplava, potreba, požara, onečišćenja, plovidbenih nezgoda i prilikom opasnosti od radijacije.
Članak 7.
Obrazovanje i osposobljavanje
1. Ugovorne će stranke razvijati međusobnu suradnju pri obrazovanju i osposobljavanju kadrova za zaštitu i spašavanje razmjenom predavača, instruktora i drugih stručnjaka, literature i drugih nastavnih pomagala te iskustava pri zaštiti i spašavanju.
2. Ugovorne će stranke organizirati i zajedničke vježbe iz zaštite i spašavanja s obzirom na opasnost od katastrofa.
Članak 8.
Izvješćivanje o opasnostima i katastrofama
1. Ugovorne stranke međusobno će se izvješćivati o opasnostima i katastrofama koje mogu ugroziti ili pogoditi jednu od država ugovornih stranaka. Pri tomu će posebnu pozornost posvećivati međusobnom izvješćivanju o opasnostima od poplava, potresa, požara, onečišćenja, plovidbenih nezgoda, opasnosti od radijacije i opasnostima industrijskih nezgoda koje mogu imati utjecaj preko državne granice.
2. Izvješće o opasnosti odnosno o katastrofi mora sadržavati: opis opasnosti, odnosno katastrofe, podatke o mjestu, vremenu, opsegu, jačini i posljedicama katastrofe te primjenu zaštitnih mjera.
3. Ugovorne će se stranke prilikom katastrofe izvješćivati o raspoloživim spasilačkim ekipama, zaštitnoj i spasilačkoj opremi, potrebnoj humanitarnoj pomoći te o mogućnostima i načinu pružanja pomoći.
4. Izvješće o opasnosti odnosno katastrofi može se proslijediti u pisanom ili usmenom obliku na jezicima država ugovornih stranaka. Usmeno izvješće treba pismeno potvrditi.
5. Tjela nadležna za slanje i primanje izvješća o opasnostima, odnosno o katastrofama su:
u Republici Sloveniji:
– Uprava Republike Slovenije za zaštitu i spašavanje pri Ministrstvu obrane;
u Republici Hrvatskoj:
– Sektor zaštite od požara i civilne zaštite pri Ministarstvu unutarnjih poslova;
– Sektor pomorskog prometa pri Ministarstvu pomorstva, prometa i veza (za plovidbene nezgode).
6. Međusobno obavješćivanje u slučaju radiološke opasnosti obavlja se na temelju međunarodnih konvencija.
Članak 9.
Pružanje pomoći
1. Ugovorna stranka koja je pretrpjela katastrofu može drugu ugovornu stranku zamoliti za pomoć. Ova se pomoć može odnositi na spasilačke ekipe i pojedinice koji pomažu te na zaštitnu opremu i opremu za spašavanje kao i na humanitarnu pomoć.
2. Molba za pomoć iz stavka 1. ovog članka mora sadržavati: podatke o vrsti i opsegu potrebne pomoći, podatke o ustanovama i osobama s kojima se uspostavlja veza te prijedlog načina pomoći.
3. Pružanje pomoći odvija se u skladu s propisima ugovornih stranaka.
Članak 10.
Nadležnost
1. Za podnošenje i primanje molbi za pomoć nadležni su:
u Republici Sloveniji:
– zapovjednik Civilne zaštite Republike Slovenije;
– Uprava Republike Slovenije za zaštitu i spašavanje pri Ministrstvu obrane;
u Republici Hrvatskoj:
– Sektor zaštite od požara i Civilne zaštite pri Ministarstvu unutranjih poslova;
– načelnici odjela u Sektoru zaštite od požara i Civilne zaštite pri Ministarstvu unutarnjih poslova;
– Sektor pomorskog prometa pri Ministrstvu pomorstva, prometa i veza (za plovidbene nezgode).
2. Tijela iz stavka 1. ovog članka ovlaštena su za to da u provedbi ovog Sporazuma uspostave neposredne veze. U tu svrhu ugovorne će stranke razmijeniti adrese i brojeve telekomunikacijskih sustava (telefon, faks itd.) službi i osoba neposredno odgovornih za podnošenje i primanje molbi za pomoć.
3. U općinama uz državnu granicu molbe za pomoć pored tijela iz stavka 1. ovog članka mogu slati i primati zapovjednici Civilne zaštite odnosno druga tijela i službe utvrđene zakonom.
Članak 11.
Prelaženje državne granice
1. Prilikom katastrofa spasilačke ekipe i pojedinici koji sudjeluju u akciji mogu prelaziti državnu granicu na graničnom prijelazu ili izvan njega bez obavljene granične provjere, na temelju usmene suglasnosti tijela granične provjere i najbliže ustrojstvene jedinice policije.
2. Spasilačke ekipe i pojedinci koji sudjeluju u pomoći moraju imati iskaznicu izdatu od nadležnog tijela državne uprave koja dokazuje njihov identitet.
3. Članovi spasilačkih ekipa i pojedinci koji sudjeluju u pomoći imaju pravo na teritoriju države druge ugovorne stranke nositi pripadajuću odoru.
4. Na teritorij države druge ugovorne stranke nije dopušteno prenositi vatreno oružje, streljivo i eksplozivna sredstva.
5. U slučaju katastrofa evakuirani državljani država ugovornih stranaka i stranci smiju prelaziti granicu na graničnom prijelazu ili izvan njega bez isprava za prelazak državne granice.
6. Evakuirani državljani i stranci koji u slučaju iz prethodnog stavka prijeđu na teritorij države druge ugovorne stranke moraju svoj dolazak odmah prijaviti najbližoj ustrojstvenoj jedicini policije.
Članak 12.
Unošenje i iznošenje materijala preko državne granice
1. Ugovorne stranke pojednostavit će postupke pri unošenju i iznošenju preko državne granice opreme za zaštitu i spašavanje te humanitarne pomoći. Prilikom prelaženja državne granice voditelj spasilačke ekipe mora predati graničnim nadzornim tijelima primateljice jedino popis spasilačke opreme odnosno sredstava humanitarne pomoći. U hitnim slučajevima kada se državna granica prelazi izvan graničnog prijelaza, navedeni popis treba prvom prigodom predati nadležnim graničnim tijelima.
2. Spasilačke ekipe i pojedinci koji sudjeluju u pomoći mogu preko državne granice prenijeti jedino zaštitnu opremu i opremu za spašavanje, sredstva koja su potrebna za njihovu opskrbu i djelovanje te sredstva humanitarne pomoći.
3. Zabrane i ograničenja za međunarodni robni promet ne vrijede za prijevoz zaštitne opreme i opreme za spašavanje te sredstva humanitarne pomoći. Ako se zaštitna oprema i oprema za spašavanje ne potroše u akciji, treba ih ponovo vratiti šiljateljici. Ukoliko se oprema za spašavanje ostavlja kao humanitarna pomoć, treba vrstu, količinu i mjesto gdje se nalazi ta oprema prijaviti nadležnom tijelu primateljice koja će o tome obavijestiti nadležna carinska tijela. U tom slučaju vrijede propisi primateljice.
4. Odredba trećeg stavka ovog članka vrijedi i za unos lijekova koji sadrže narkotike i psihotropne tvari u primateljicu i povrat nepotrošenih količina šiljateljici. Unošenje i iznošenje narkotika i psihotropnih tvari, sukladno međunarodnim sporazumima, ne tretira se kao uvoz i izvoz robe u robnom prometu. Lijekovi koji sadrže narkotike i psihotropne tvari mogu se unijeti samo u količinama koje su potrebne za hitnu medicinsku pomoć, a može ih se upotrebljavati samo pod nadzorom medicinskog osoblja s odgovarajućom stručnom naobrazbom u skladu sa zakonskim odredbama države ugovorne stranke iz koje dolazi spasilačka ekipa. O potrošenim lijekovima koji sadrže narkotike i psihotropne tvari šiljateljica izvješćuje primateljicu.
5. Ugovorne stranke uzajamno dozvoljavaju uporabu potrebne opreme za zaštitu i spašavanje i humanitarne pomoći u primateljici bez formalnog postupka, plaćanja pologa i drugih davanja.
Članak 13.
Uporaba letjelica i plovila
1. Letjelice i plovila mogu se rabiti za brze prijevoze spasilačkih ekipa ili pojedinaca koji sudjeluju u pružanju pomoći kao i za druge oblike pomoći u skladu s ovim Sporazumom.
2. O uporabi letjelica i plovila pri zaštiti i spašavanju te o pružanju pomoći treba odmah obavijestiti tijelo koje je zamolilo za pomoć te mu dostaviti točne podatke o vrsti i oznakama letjelica i plovila, posadi i teretu. Vrijeme, predviđeni smjer kretanja te mjesto spuštanja odnosno pristajanja određuje primateljica.
3. Za posade letjelica i plovila kao i za spasilačke ekipe te pojedinice koji pomažu smisleno se primjenjuju odredbe članka 11. ovog Sporazuma, a za letjelice i plovila, prevezenu zaštitnu i spasilačku opremu odnosno humanitarnu pomoć primjenjuju se odredbe članka 12. ovog Sporazuma.
4. Za uporabu letjelica vrijede propisi o zračnoj plovidbi ugovornih stranaka, a pogotovu obveza javljanja podataka o letovima nadležnim tijelima za zračnu plovidbu. Svaki plan leta mora sadržavati podatke koji povezuju let s ovim Sporazumom.
Članak 14.
Uporaba vojnih letjelica i plovila
Uporaba vojnih letjelica i plovila za svrhe iz ovog Sporazuma dopuštena je samo u suglasnosti s primateljicom.
Članak 15.
Nadležnost u vođenju akcije
1. Za vođenje akcije spašavanja i pružanja pomoći u svim slučajevima nadležna su tijela primateljice.
2. Zadaće se povjeravaju isključivo voditeljima spasilačkih ekipa šiljateljice, koje će svoje podređeno osoblje upoznati s potankostima njihove provedbe.
Članak 16.
Zaštita i pomoć u radu spasilačkih ekipa
Nadležna tijela primateljice spasilačkim ekipama i pojedincima šiljateljice, koji sudjeluju u pružanju pomoći, moraju osigurati odgovarjajuću zaštitu i pomoć.
Članak 17.
Troškovi pomoći
1. Šiljateljica nema pravo od primateljice zahtijevati povrat troškova za danu pomoć. To vrijedi također za troškove koji bi nastali zbog uporabe, oštećenja ili gubitka opreme za spašavanje.
2. U slučaju potpunog ili djelomičnog povrata troškova nastalih prilikom pružanja pomoći ne vijede odredbe stavka 1. ovog članka. Šiljateljica će imati prioritet u povratu troškova.
3. Troškove pomoći koju pružaju pravne ili fizičke osobe posredovanjem šiljateljice snosi primateljica.
4. Ako su ekipe za spašavanje i pojedinci koji pružaju pomoć potrošili zalihe koje su dovezli sa sobom, troškove za njihovu opskrbu, smještaj i materijal za njihove potrebe do kraja pružanja pomoći snosi primateljica. Po potrebi primaju također odgovarajuću logističku i medicinsku pomoć.
Članak 18.
Naknade i odštete
1. Ugovorne se stranke odriču svakog zahtjeva za naknadu štete na opremi za spašavanje ukoliko je štetu prouzrokovala spasilačka ekipa ili pojedinac koji pomaže tijekom obavljanja spasilačkih zadaća i pružanja pomoći po ovom Sporazumu i ako šteta nije prouzokovana namjerno.
2. Ugovorne se stranke odriču svih prava na naknadu u slučaju tjelesne ozljede i trajnih posljedica na zdravlje te u slučaju smrti sudionika u akciji spašavanja ako do toga dođe tijekom spašavanja po ovom Sporazumu, osim ako to nije prouzrokovano namjerno.
3. Ukoliko se pri provedbi zadaća iz ovog Sporazuma prouzrokuje šteta trećoj osobi, odgovornost preuzima primateljica kao da su štetu prouzrokovale njezine spasilačke ekipe i pojedinci koji sudjeluju u pružanju pomoći, osim ukoliko su štetu namjerno prouzročili pojedinci odnosno spasilačke ekipe šiljateljice.
4. Odgovornost za naknadu štete određena u stavku 1. i 2. ovog članka nastaje u trenutku dolaska na teritorij primateljice i traje do napuštanja njezina teritorija.
Članak 19.
Zbrinjavanje i pomoć evakuiranim osobama
1. Osobe koje su u slučaju katastrofe došle kao evakuirane s teritorija jedne na teritorij države druge ugovorne stranke, primaju do svog prvog mogućeg povratka svu potrebnu opskrbu i pomoć. Troškove potpore i povratka tih osoba snosi država iz koje dolaze ako nisu državljani države druge ugovorne stranke.
2. Ugovorne stranke moraju omogućiti povratak svim osobama koje su evakuacijom došle s teritorija države jedne ugovorne stranke na teritorij države druge ugovorne stranke.
Članak 20.
Uporaba sredstava veze
Nadležna tijela ugovornih stranaka osigurat će međusobne telefonske, radijske i druge veze među tijelima, spasilačkim ekipama i pojedincima koji sudjeluju u pomoći u skladu s ovim Sporazumom.
Članak 21.
Komisija za provedbu zadaća određenih Sporazumom
1. Ugovorne će stranke imenovati stalnu mješovitu komisiju za provedbu ovog Sporazuma. Svaka ugovorna stranka ima u stalnoj mješovitoj komisiji jednaki broj članova, a najmanje tri.
2. Ugovorne će stranke diplomatskim putem obavijestiti jedna drugu o svojim članovima stalne mješovite komisije.
3. Zadaće stalne mješovite komisije prema ovom Sporazumu prije svega su:
– rješavanje konkretnih organizacijskih i tehničkih pitanja,
– određivanje načina održavanja veza i međusobnog obavješćivanja,
– priprema poslovnika.
4. Stalna se mješovita komisija sastaje najmanje jedanput godišnje i to naizmjence u Republici Sloveniji i Republici Hrvatskoj. Poticaj za sazivanje izvanrednog sastanka može dati svaka ugovorna stranka.
Članak 22.
Stupanje na snagu Sporazuma
Ovaj Sporazum stupit će na snagu prvog dana sljedećeg mjeseca od dana primitka posljednje diplomatske note kojom se potvrđuje da su ugovorne stranke ispunile uvjete predviđene nacionalnim zakonodavstvom za stupanje na snagu ovog Sporazuma.
Članak 23.
Utjecaj ovog Sporazuma na druge sporazume
Ovaj Sporazum ne utječe na postojeća prava i obveze ugovornih stranaka po drugim međunarodnim sporazumima.
Članak 24.
Rješavanje sporova
Sporove nastale primjenom ovog Sporazuma rješava stalna mješovita komisija navedena u članku 21. ovog Sporazuma. Ako stalna mješovita komisija ne bude mogla sama riješiti spor, spor će se rješavati diplomatskim putem.
Članak 25.
Prestanak valjanosti Sporazuma
Svaka ugovorna stranka može diplomatskim putem u pisanom obliku otkazati ovaj Sporazum. Otkazni rok je tri mjeseca od dana primitka obavijesti o otkazu Sporazuma.
Sastavljeno u Ljubljani dana 22. rujna 1997 u dva izvorna primjerka na slovenskom i hrvatskom jeziku, pri čemu su oba teksta jednako vjerodostojna.
U ime Vlade
Republike Slovenije
Tit Turnšek, v. r.
U ime Vlade
Republike Hrvatske
Ivan Penić, v. r.
3. člen
Za izvajanje sporazuma skrbi Ministrstvo za obrambo – Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.
Št. 212-07/99-8/1
Ljubljana, dne 22. septembra 1999
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med. l. r.
