Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o načinu poravnave dospelih neplačanih obveznih dajatev (ZNPDND), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 23. decembra 1999.

Ta zakon določa pogoje in način poravnave dospelih neplačanih obveznih dajatev, ki so določene s tem zakonom, po stanju na dan 31. decembra 1999.

Dospele neplačane obvezne dajatve po tem zakonu so dajatve, za katerih odmero, nadzor in izterjavo sta pristojni Davčna uprava Republike Slovenije in Carinska uprava Republike Slovenije razen prometnih davkov, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in davkov, določenih v 93. členu zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96, 87/97, 35/98 – odločba US, 82/98, 91/98 in 108/99).
Dolg po tem zakonu so dospele neplačane obvezne dajatve iz prejšnjega odstavka s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, obračunanimi do 31. decembra 1999.

Dolg po tem zakonu iz naslova prispevkov od izplačil v bonih v obdobju 1991–1995, če se izplačila v bonih niso vštevala v plače in iz njih zaposleni ne morejo uveljavljati nobenih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, izplačila pa niso presegla razlike med višino zajamčenega osebnega dohodka po zakonu o zajamčenih osebnih dohodkih (Uradni list RS, št. 48/90 in 38/94) in 80% izhodiščne plače po veljavnih kolektivnih pogodbah, je revalorizirana vrednost dospelih neplačanih prispevkov na dan 31. december 1999.
Zamudne obresti od neplačanih obveznih dajatev iz prvega odstavka tega člena se odpišejo.
Določbi prejšnjih odstavkov veljata za dolžnike, ki izpolnjujejo pogoje po tem zakonu in če so odpravili vsa oškodovanja družbene lastnine, ugotovljena v odločbah pristojnih organov, na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92, 7/93, 31/93, 32/94 – odločba US in 1/96).

Občina lahko v roku treh mesecev po uveljavitvi tega zakona z odlokom določi pogoje obročnega poravnavanja dospelega neplačanega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na način določen v 2., 7., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 15. in 16. členu tega zakona in ob smiselni uporabi 17. člena tega zakona.

Zavezanec za obvezne dajatve oziroma izplačevalec osebnih prejemkov oziroma drugih dohodkov, za obvezne dajatve, ki se plačujejo po odbitku (v nadaljnjem besedilu: dolžnik), lahko davčnemu oziroma carinskemu organu predlaga obročno poravnavo ali takojšnje plačilo dospelih neplačanih obveznih dajatev pod pogoji in na način, določenimi s tem zakonom.

Obročno poravnavo dospelih neplačanih obveznih dajatev po tem zakonu predlaga davčnemu organu dolžnik:
– velika in srednja gospodarska družba, ustanovljena v skladu z zakonom o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98 in 6/99) in druga pravna oseba, pri kateri znesek dospelih neplačanih obveznih dajatev z obračunanimi obrestmi na dan 31. decembra 1999 presega 3,000.000 tolarjev in je višina obračunanih zamudnih obresti najmanj enaka višini dospelih neplačanih obveznih dajatev ali če so dospele neplačane obvezne dajatve v tej višini starejše od treh let;
– mala gospodarska družba, ustanovljena v skladu z zakonom o gospodarskih družbah, samostojni podjetnik posameznik in druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost in pri kateri znesek dospelih neplačanih obveznih dajatev z obračunanimi obrestmi na dan 31. decembra 1999 presega 1,000.000 tolarjev in je višina obračunanih zamudnih obresti najmanj enaka višini dospelih neplačanih obveznih dajatev ali če so dospele neplačane obvezne dajatve v tej višini starejše od treh let;
– kmet in člani njegovega gospodarstva in druga oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic, pri kateri znesek dospelih neplačanih obveznih dajatev z obračunanimi zamudnimi obrestmi na dan 31. decembra 1999 presega 200.000 tolarjev in je višina obračunanih zamudnih obresti najmanj enaka višini 30% dospelih neplačanih obveznih dajatev ali če so dospele neplačane obvezne dajatve v tej višini starejše od enega leta;
– fizična oseba, ki ni zajeta v prejšnjih alineah, pri kateri znesek neplačanih obveznih dajatev z obračunanimi zamudnimi obrestmi presega 500.000 tolarjev in je višina obračunanih zamudnih obresti najmanj enaka višini dospelih neplačanih obveznih dajatev ali če so dospele neplačane obvezne dajatve v tej višini starejše od treh let.
Obročno poravnavo dospelih neplačanih obveznih dajatev predlaga carinskemu organu dolžnik, pri katerem znesek neplačanih obveznih dajatev z obračunanimi zamudnimi obrestmi presega 2,000.000 tolarjev.
Obročnega poravnavanja dospelih neplačanih obveznih dajatev ne more predlagati dolžnik, pri katerem je uveden postopek prisilne poravnave, oziroma začet stečajni oziroma likvidacijski postopek ali dolžnik za obvezne dajatve, ugotovljene v sklepu o potrditvi prisilne poravnave.

Če dolžnik, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena, predlaga takojšnje plačilo celotnega dolga, plača znižani znesek celotnega dolga, ugotovljen z metodo ugotavljanja neto sedanje vrednosti, pri čemer je diskontni faktor določen z višino obrestne mere, ki velja za obveznice Republike Slovenije z ročnostjo petih let, pri čemer se stopnja realne obrestne mere poveča za 50%. Za takojšnje plačilo se šteje, če dolžnik znižani znesek dolga plača v 60 dneh po uveljavitvi tega zakona.
Odločbo o ugotovitvi plačila znižanega zneska dolga davčni organ izda dolžniku v 15 dneh od dneva plačila.

Pri poravnavi dospelih neplačanih obveznih dajatev, mora biti dolg iz naslova obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje poravnan pred ostalimi dolgovi po tem zakonu.

Uvedeni postopki prisilne izterjave obveznih dajatev, za katere je dovoljeno obročno poravnavanje, se odložijo.
Dovoljeno obročno poravnavanje neplačanih obveznih dajatev po tem zakonu ne more biti podlaga za izbris v zemljiški knjigi vpisane zastavne pravice na nepremičninah oziroma deleža družbenika, dosežene s pravnomočnim izvršilnim naslovom zaradi izterjave dolga.

Zamudne obresti od neplačanih obveznih dajatev se ne obračunajo od 1. januarja 2000, če je bila izdana odločba iz tretjega odstavka tega člena.
Za obdobje obročnega odplačevanja se ne obračunavajo zamudne obresti, obračunavajo pa se obresti po temeljni obrestni meri v skladu z zakonom.
Davčni oziroma carinski organ izda odločbo, s katero odloči o predlogu za obročno poravnavo dospelih neplačanih obveznih dajatev po tem zakonu v 30 dneh po prejemu predloga za obročno poravnavanje.
Dolg iz 6. člena tega zakona se plačuje v obrokih, plačan pa mora biti najkasneje v 60 mesecih po izdaji odločbe.

Davčni oziroma carinski organ odloči o višini dolga, ki se bo obročno poravnal, ločeno po vrstah obveznih dajatev, o zneskih obrokov ter rokih za njihovo plačilo, pri čemer mora biti med dvema obrokoma najmanj en mesec in največ tri mesece razlike. Obroki morajo biti plačani do 25. dne v mesecu.

Če obrok ni plačan v roku, določenem z odločbo, se od dneva zapadlosti obroka do dneva plačila obračunajo zamudne obresti v skladu z zakonom.
Če dolžnik ne plača treh zaporednih obrokov v rokih za plačilo, zapade dolg po tem zakonu takoj. Pristojni organ izda dolžniku novo odločbo, s katero mu naloži poleg plačila neplačanega dolga po tem zakonu še plačilo zamudnih obresti, obračunanih od dneva, ko so v skladu s tem zakonom prenehale teči.

V času obročnega poravnavanja dolga se pretrga zastaranje pravice do izterjave. Po pretrganju začne zastaralni rok znova teči in se čas, ki je pretekel pred pretrganjem, ne šteje v zastaralni rok, ki ga določa zakon.

Pritožba zoper odločbo, izdano po tem zakonu, ne zadrži njene izvršitve.

Če se nad dolžnikom začne postopek prisilne poravnave, likvidacije ali stečaja oziroma obveznega izbrisa iz sodnega registra v skladu z zakonom, zapade dolg po tem zakonu takoj.

Dolžnik lahko predlog za obročno poravnavanje dolga po tem zakonu vloži pri pristojnem davčnem organu v 60 dneh po uveljavitvi tega zakona oziroma občinskega odloka, pri pristojnem carinskem organu pa v 90 dneh po uveljavitvi tega zakona.
Preden carinski organ odloči o predlogu dolžnika, mu mora dolžnik predložiti odločbo davčnega organa o dovolitvi obročnega poravnavanja zapadlih neplačanih obveznih dajatev iz 10. člena tega zakona oziroma potrdila davčnega organa, da dolžnik nima zapadlih neplačanih obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje.
Dolžnik, ki je po prvem odstavku tega člena predlagal obročno odplačevanje prispevkov iz naslova obveznega zavarovanja, do dokončne odločitve po tem zakonu ne more predlagati odpisa, delnega odpisa, odloga oziroma obročnega odplačevanja teh prispevkov po drugih zakonih.

Davčni oziroma carinski organ v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona obvesti osebe iz 6. člena tega zakona o stanju dolga po tem zakonu na dan 31. decembra 1999 in o možnosti uveljavljanja obročnega poravnavanja oziroma o možnosti znižanja dolga na podlagi takojšnjega plačila po tem zakonu.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.