Na podlagi drugega odstavka 21. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list Republike Slovenije, št. 12/96 in 23/96) minister za šolstvo in šport izdaja

V skladu s tem pravilnikom se potrjujejo učbeniki, delovni učbeniki, delovni zvezki, zbirke nalog oziroma vaj, atlasi in karte ter učna sredstva (v nadaljnjem besedilu: učna gradiva), namenjeni učencem, dijakom, vajencem, študentom višjih šol in udeležencem izobraževanja odraslih (v nadaljnjem besedilu: udeleženci izobraževanja).
Učbenik je osnovno učno gradivo za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev in standardov znanja, opredeljenih v učnem načrtu oziroma katalogu znanja. Z didaktično organizacijo vsebin in prirejeno likovno ter grafično opremo podpira poučevanje in učenje. Omogoča pridobivanje različnih ravni in vrst znanja. Vsebina in struktura učbenika morata omogočati samostojno učenje udeležencev izobraževanja. Učbenik je vezan na šolski predmet, razred in določeno stopnjo izobraževanja. – Učbenik je tudi berilo kot zbirka besedil, ki so v skladu s cilji, zapisanimi v učnem načrtu oziroma katalogu znanja.
Učbenik ne sme vsebovati elementov delovnega zvezka.
Delovni učbenik je učno gradivo, ki na besedilni, likovni in grafični ravni združuje značilnosti učbenika in delovnega zvezka. Strokovni svet ga lahko potrdi le izjemoma, in sicer za prvi razred osnovne šole in za nižje poklicne šole, kadar za to obstajajo posebni didaktični ali metodični razlogi.
Delovni zvezek je učno gradivo, ki udeležencem izobraževanja omogoča, da znanje uporabijo v različnih vsebinskih zvezah in situacijah. Udeleženci izobraževanja praviloma vpisujejo postopke in rešitve nalog v sam delovni zvezek.
Zbirka nalog oziroma vaj je učno gradivo, ki udeležencem izobraževanja omogoča ponavljanje, utrjevanje in poglabljanje vsebin.
Atlas je zbirka zemljevidov ali slik iz določene stroke v obliki knjige.
Učna sredstva so dopolnilo obveznega učnega gradiva. So neobvezna. Potrjujejo se le tista učna sredstva, ki pomembno dopolnjujejo potrjeno učno gradivo.
Določila tega pravilnika se uporabljajo tudi pri potrjevanju priročnikov za strokovne delavce v vrtcih. Za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje devetletne osnovne šole potrdi pristojni strokovni svet tudi priročnike za učitelje (v nadaljnjem besedilu: priročnik).

Pristojni strokovni svet potrdi učno gradivo, ki je:
– po ciljih, standardih znanja in predlaganih vsebinah usklajeno z veljavnim učnim načrtom oziroma s katalogom znanja,
– skladno s sodobnimi spoznanji strok, ki opredeljujejo predmet,
– jezikovno pravilno in ustrezno,
– metodično-didaktično ustrezno in
– estetsko in vizualno ustrezno oblikovano.
Za predmet, pri katerem poteka pouk v 8. in 9. razredu osnovne šole na zahtevnostnih ravneh, potrdi strokovni svet učno gradivo, ki vsebuje cilje, standarde znanja in predlagane vsebine na vseh ravneh, kot so opredeljene v učnem načrtu. Zahtevnostne ravni morajo biti v učnem gradivu posebej označene.
Strokovni svet lahko potrdi isto učno gradivo za določen predmet, ki je vključen v različne programe, stopnje ali oblike poklicnega in strokovnega izobraževanja. V takšnem primeru morajo biti vsebine za posamezne programe, stopnje ali oblike posebej označene.
Strokovni svet lahko potrdi več učnih gradiv za isti predmet, izjemoma lahko tudi eno učno gradivo v več delih.

Pristojni strokovni svet lahko potrdi učno gradivo kot poskusno, če se uporablja v okviru poskusa, ki ga je z aktom o uvedbi poskusa določil minister.

Učna gradiva ne smejo vsebovati reklamnih sporočil in oglasov. Kadar fizične ali pravne osebe, ki nastopajo v pravnem prometu, prispevajo sredstva za nastanek posameznih učnih gradiv, smejo biti navedene v kolofonu, skupaj z logotipom in kratko predstavitvijo podjetja pa le na zadnjih dveh straneh učnega gradiva.

Vodstva šol morajo pred zaključkom pouka v šolskem letu pisno obvestiti udeležence izobraževanja, katera učna gradiva bodo ti uporabljali v naslednjem šolskem letu.

Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje in Andragoški center Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: javni zavodi) vsako leto, najpozneje v mesecu aprilu, izdajo katalog učnih gradiv. V njem objavijo naslov učnega gradiva, razred ali letnik, predmet in program, za katerega je učno gradivo namenjeno, priimek in ime avtorja oziroma prevajalca, založnika, čas veljavnosti ter prodajno ceno učnega gradiva.

Strokovni svet imenuje komisijo za učbenike (v nadaljnjem besedilu: komisijo).

Komisija vodi postopek potrjevanja učnih gradiv in poskusnih učnih gradiv ter postopek ponovnega potrjevanja učnih gradiv, opredeljenih v 1. členu pravilnika. Komisija opravlja tele naloge:
– ugotavlja, ali predlog za potrditev učnega gradiva vključuje vse elemente iz določb tega pravilnika,
– pripravi obrazec za prijavo predloga za potrditev rokopisa učbenika, delovnega zvezka, delovnega učbenika, zbirke nalog oziroma vaj, atlasa, karte, priročnika,
– pripravi obrazec za prijavo predloga za potrditev učnega sredstva,
– pripravi obrazec z obveznimi elementi recenzentskega mnenja,
– pripravi obrazec za oceno razširjene programske oziroma predmetne skupine o usklajenosti rokopisa učbenika, delovnega zvezka, delovnega učbenika, zbirke nalog oziroma vaj, atlasa, karte ali priročnika s cilji, vsebinami in standardi znanja, opredeljenimi v učnem načrtu oziroma katalogu znanja,
– pripravi obrazec za oceno razširjene programske oziroma predmetne skupine o utemeljenosti potrditve učnega sredstva,
– pripravi predlog o potrditvi učnega gradiva oziroma predlog sklepa, s katerim se potrditev učnega gradiva zavrne,
– presoja, ali obstajajo razlogi za izdajo delovnega učbenika,
– presoja, ali obstajajo razlogi za izdajo učnega gradiva v več delih,
– presoja, ali je klasifikacija predloženih učnih gradiv ustrezna,
– opravlja druge naloge v zvezi s potrjevanjem učnih gradiv.

Razširjene programske oziroma predmetne skupine, ki delujejo v okviru pristojnih javnih zavodov, opravljajo tele naloge:
– presojajo, ali je učno gradivo za posamezen predmet skladno s cilji, vsebinami in standardi znanja, opredeljenimi v učnem načrtu oziroma katalogu znanja,
– pripravijo mnenje o utemeljenosti učnega sredstva,
– pripravijo mnenje o utemeljenosti izdaje delovnega učbenika,
– pripravijo mnenje o utemeljenosti izdaje učnega gradiva v več delih,
– pri ponovni potrditvi učnega gradiva ocenijo, kateri elementi učnega gradiva se spreminjajo in kolikšen je delež teh sprememb,
– svetujejo šolam, kateri kompleti potrjenih učnih gradiv zadoščajo za realizacijo ciljev v učnih načrtih,
– opravljajo druge naloge, potrebne za delo komisije.
Razširjene programske oziroma predmetne skupine izdelajo oceno o skladnosti učnih gradiv s cilji, vsebinami in standardi znanja, opredeljenimi v učnem načrtu oziroma katalogu znanja, najpozneje v roku enega meseca od dne, ko jih je komisija k temu pozvala.

Učno gradivo iz 1. člena pravilnika lahko predloži v potrditev avtor, prevajalec, podjetje, zavod oziroma druga pravna ali fizična oseba, ki ima ustrezno materialno avtorsko pravico do učnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj).
Predlagatelj predloži v potrditev rokopis učnega gradiva ali že izdelano učno gradivo (v nadaljnjem besedilu: rokopis).
Predlagatelj predloži rokopis, za katerega želi potrditev, pristojnemu strokovnemu svetu.

Rokopis učnega gradiva mora biti predložen v potrditev komisiji na obrazcu iz druge alinee 8. člena najpozneje do konca koledarskega leta za uporabo v prihodnjem šolskem oziroma študijskem letu.

Predlagatelj mora hkrati z rokopisom predložiti dokazilo o materialni avtorski pravici do učnega gradiva, najmanj dve recenzentski mnenji o učnem gradivu, izjavo lektorja o jezikovni pravilnosti rokopisa ter primerek tipične strani z opisom oblikovnih elementov. Če je učno gradivo oblikovno in likovno zelo raznoliko, mora predlagatelj predložiti nekaj tipičnih strani.

Če predlagatelj ne predloži recenzentskih mnenj oziroma če so izbrani recenzenti osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih s tem pravilnikom, ali komisija dvomi o njihovi objektivnosti, predlaga recenzente sama.
Če gre za ponovno potrditev učnega gradiva, komisija presodi, ali so potrebne dodatne oziroma nove recenzije.
Eden od obeh recenzentov, ki ga izbere predlagatelj oziroma ga določi komisija, mora biti strokovnjak z znanstvenim naslovom za določen predmet, predmetno ali strokovno področje. Drugi recenzent je praviloma vzgojitelj, učitelj, predavatelj višje strokovne šole ali učitelj praktičnega pouka.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mora recenzent v primeru, da na določenem strokovnem področju ni mogoče pridobiti znanstvenega naslova, imeti najvišjo možno stopnjo izobrazbe, ki jo je na tistem področju mogoče pridobiti.
Kdor je sodeloval pri pripravi učnega gradiva, ne sme biti imenovan za recenzenta.
V primerih, ko je član razširjene programske oziroma predmetne skupine avtor ali soavtor rokopisa, ne sme sodelovati pri pripravi mnenja za učno gradivo, katerega avtor ali soavtor je, ali pri pripravi mnenja za učno gradivo, ki ga je za isti predmet v istem razredu, letniku ali programu pripravil drug avtor.
Stroške recenzij, ki jih predloži predlagatelj oziroma namesto njega komisija, in stroške recenzij, ki jih je pridobila komisija, ker izbrani predlagateljevi recenzentje niso izpolnjevali predpisanih pogojev, plača predlagatelj, stroške recenzij, ki jih pridobi komisija v vseh drugih primerih, se plačajo iz državnega proračuna.

Če predlagatelj ne predloži dokaza o materialni avtorski pravici, izjave lektorja o jezikovni pravilnosti rokopisa ali primerka (oziroma primerkov) tipične strani z opisom oblikovnih elementov, ga komisija pisno pozove, da predloži manjkajoče dokaze oziroma listine najpozneje v petnajstih dneh po prejemu poziva.
Če predlagatelj v roku iz prejšnjega odstavka ne predloži dokaza oziroma zahtevanih listin, komisija s sklepom ustavi postopek in sklep skupaj s celotno dokumentacijo pošlje predlagatelju.

Komisija najpozneje v osmih dneh po prejemu rokopisa učnega gradiva in listin iz prvega odstavka prejšnjega člena tega pravilnika pošlje rokopis pristojnemu javnemu zavodu, da izdela oceno o tem, ali je rokopis po vsebini, ciljih in standardih znanj usklajen z učnim načrtom oziroma s katalogom znanja.
Javni zavod izdela oceno iz prejšnjega odstavka v dvajsetih dneh od prejema pisnega zahtevka komisije in jo skupaj s celotno dokumentacijo posreduje komisiji. Komisija o oceni javnega zavoda pisno obvesti predlagatelja.

Na podlagi ocene razširjene programske oziroma predmetne skupine javnega zavoda in recenzentskih mnenj pripravi komisija obrazložen predlog o potrditvi učnega gradiva oziroma predlog sklepa, s katerim potrditev zavrne, in ga predloži strokovnemu svetu, ki o predlogu odloči.
Sklep mora biti izdan najpozneje v devetdesetih dneh od oddaje rokopisa.
Če strokovni svet potrditev učnega gradiva zavrne, mora svojo odločitev pisno utemeljiti.

Strokovni svet v sklepu o potrditvi učnega gradiva navede:
– naslov učnega gradiva,
– razred ali letnik, predmet in program, za katerega je učno gradivo potrjeno,
– vrsto učnega gradiva (učbenik, delovni zvezek, delovni učbenik, zbirka nalog oziroma vaj, atlas, karta, učno sredstvo, priročnik),
– ime in priimek avtorja ali avtorjev,
– ime in priimek ilustratorja ali ilustratorjev,
– ime in priimek prevajalca,
– ime in priimek recenzentov,
– ime in priimek lektorja,
– leto izdaje,
– čas veljavnosti učnega gradiva ter
– ime in naslov založnika.
Sklep o potrditvi mora biti objavljen v učnem gradivu.

Potrditev učnega gradiva velja največ za pet šolskih let.
Poskusno učno gradivo se lahko potrdi za največ tri šolska leta.
Pri ponovni potrditvi predlagatelj predloži komisiji za učbenike vlogo za potrditev.
Če želi predlagatelj spremeniti potrjeno učno gradivo pred iztekom dobe veljavnosti, ga mora ponovno predložiti v potrditev.
Pred ponovno potrditvijo učnega gradiva razširjene programske oziroma predmetne skupine ocenijo, kateri elementi učnega gradiva se spreminjajo in kolikšen je delež teh sprememb.

Po izidu učnega gradiva mora predlagatelj en izvod učnega gradiva predložiti komisiji na naslov sedeža pristojnega strokovnega sveta, en izvod pa Slovenskemu šolskemu muzeju. Predlagatelj mora tudi po izidu ponatisa učnega gradiva en izvod predložiti komisiji in Slovenskemu šolskemu muzeju.

Če komisija po izidu učnega gradiva ugotovi, da je to izdelano drugače, kot je bilo navedeno v vlogi za potrditev učnega gradiva in zato ne izpolnjuje pogojev iz 2. člena tega pravilnika, predlaga strokovnemu svetu, da potrditev učnega gradiva razveljavi.
Pri postopku razveljavitve učnega gradiva se smiselno uporablja postopek potrditve učnega gradiva.

Zoper sklep strokovnega sveta se lahko predlagatelj pritoži, če meni, da je bil kršen za potrditev določeni postopek in je kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev.
Pritožba se vloži v petnajstih dneh po prejemu sklepa pri ministrstvu, pristojnem za šolstvo.
Pri reševanju pritožbe se uporabljajo določbe zakona, ki ureja upravni postopek.

Če strokovni svet zavrne potrditev rokopisa zaradi negativnih mnenj recenzentov, ki jih je imenovala komisija, in se predlagatelj ne strinja z njihovim mnenjem, lahko zahteva, da se imenujejo novi recenzenti. O zahtevi predlagatelja odloči strokovni svet.
Če strokovni svet zahtevi predlagatelja ugodi, imenuje komisija nove recenzente. Po pridobitvi recenzentskih mnenj komisija pripravi predlog za potrditev učnega gradiva oziroma predlog sklepa, s katerim potrditev zavrne, in ga predloži strokovnemu svetu.
Odločitev strokovnega sveta iz prvega in drugega odstavka tega člena je dokončna.

Izvajanje tega pravilnika nadzoruje Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport.

Potrditev učnih gradiv, ki so bila predložena v potrditev pred uveljavitvijo tega pravilnika, se opravi v skladu z določbami pravilnika, ki je veljal pred uveljavitvijo tega pravilnika.
Učno gradivo, ki je bilo potrjeno pred uveljavitvijo tega pravilnika, se uporablja do izteka veljavnosti.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o potrjevanju učbenikov (Uradni list Republike Slovenije, št. 22/99).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.