Na podlagi 44. člena zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93 in 24/96 – odločba US RS) je skupščina Odvetniške zbornice Slovenije dne 3. 12. 1999 sprejela

V statutu Odvetniške zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94, 10/95, 55/96 in 45/99 – odločba US RS) se v 10. členu v prvem odstavku besedilo 8. točke nadomesti z besedilom “voli in razrešuje predsednika zbornice in dva podpredsednika zbornice.“
Za to točko se doda nova točka:

“9. voli in razrešuje člane nadzornega odbora.“

Dosedanje 9., 10. in 11. točka postanejo 10., 11. in 12. točka.
Dosedanja 12. točka postane 13. in se spremeni tako, da se glasi:

“13. odloča o višini vpisnine, članarine in drugih prispevkov zbornici in območnim zborom.“

Dosedanje 13., 14. in 15. točka postanejo 14., 15. in 16.

V 17. členu se besedilo “člane upravnega odbora“ nadomesti z besedilom “predsednika in dva podpredsednika.“

V 24. členu se drugi stavek tretjega odstavka spremeni tako, da se glasi: “Razrešitev je izglasovana, če se je zanjo izrekla večina članov volilnega telesa, ki so oddali veljavne glasovnice.“

26. člen se spremeni tako, da se glasi: “Upravni odbor vodi delo in poslovanje zbornice. Delo upravnega odbora vodi predsednik zbornice.“

27. člen se spremeni tako, da se glasi: “Upravni odbor sestavljajo predstavniki območnih zborov. Vsak zbor ima na vsakih začetih 90 članov po enega predstavnika. Predstavniki območnih zborov so voljeni za dobo treh let.
Območni izbori izvolijo svojega predstavnika v upravni odbor in predlagajo kandidate za predsednika in dva podpredsednika Odvetniške zbornice Slovenije najkasneje do konca oktobra tistega leta, v katerem dotedanjim članom upravnega odbora poteče mandat.
Na istem zboru lahko območni zbori predlagajo tudi kandidate za predsednika in dva podpredsednika Odvetniške zbornice Slovenije izmed vseh članov Odvetniške zbornice Slovenije.
Volitve so tajne.
Tako izvoljeni člani upravnega odbora nastopijo funkcijo z dnem izvolitve predsednika in dveh podpredsednikov Odvetniške zbornice Slovenije.
Kandidate za predsednika in oba podpredsednika lahko predlaga tudi upravni odbor.“

V 28. členu se črta točka 1. “voli in razrešuje predsednika in dva podpredsednika zbornice.“
Dosedanje točke od 2. do 6. se preštevilčijo v točke od 1. do 5., točka 7. se preštevilči v točko 6 in se spremeni tako, da se glasi: “predlaga skupščini zbornice višino vpisnine, članarine in drugih prispevkov zbornici in območnim zborom, ter višino vzajemne posmrtne pomoči“, točke od 8. do 27. se preštevilčijo v točke od 7. do 26. Za dosedanjo točko 27 (novo točko 26) se doda nova točka “27. imenuje uredniški odbor glasila odvetniške zbornice“.

31. člen se spremeni tako, da se glasi: “Predsednik zbornice in dva podpredsednika se izvolijo za dobo treh let.“

V prvem odstavku 34. člena se besedi “pet članov “ nadomestita z besedama “tri člane“ ter beseda “štiri “ z besedo “tri“.

V 36. členu se beseda “štiri“ nadomesti z besedo “tri“.

V 38. členu se beseda “osem“ nadomesti z besedo “petnajst“ in beseda “štiri“ z besedo “tri“.

V 40. členu se beseda “pet“ nadomesti z besedo “petnajst“ in beseda “štiri“ z besedo “tri“.

V 46. členu se v drugi točki za besedo “zbora“ doda besedilo: “ter člana oziroma člane upravnega odbora“.

V 63. členu se v tretjem odstavku besede “ki ga določi območni zbor“ nadomestijo z besedami “ki ga določi skupščina odvetniške zbornice“.
Dodata se novi četrti in peti odstavek, ki se glasita:

“Vpisnine, članarine in prispevke zbira strokovna služba zbornice.

Zbrana sredstva iz tretjega odstavka tega člena nakazuje zbornica posameznemu območnemu zboru iz 44. člena ob zaključku četrtletja v znesku, ki predstavlja seštevek plačanih prispevkov članov tega območnega zbora.“

77. člen se spremeni tako, da se glasi: “Dejanja, ki pomenijo odvetnikovo kršitev dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica, se delijo na lažje in hujše kršitve.“

Za 77. členom se dodata novi 77.a in 77.b člen, ki se glasita:

Dejanja, ki pomenijo lažjo odvetnikovo kršitev dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica so:

1. reklamiranje odvetniške dejavnosti;

2. iskanje in pridobivanje stranke na odvetniku neprimeren način;

3. zadržanje strankinih listin, spisov v izvirniku ali prepisu po prenehanju pooblastilnega razmerja s stranko, če stranka zahteva njihovo izročitev;

4. neizročitev stranki na njeno zahtevo in stroške izdelanih prepisov, osnutkov pisanj in drugih listin pridobljenih v času pooblastilnega razmerja ali neopravičena odklonitev izdelave prepisov listin;

5. neizstavitev stranki obračuna prejetih in izplačanih denarnih sredstev ali nevestno vodenje finančnega poslovanja za stranko;

6. nevestno zastopanje stranke, ki pomeni kršitev razmerja med odvetnikom in stranko, ali po uradni dolžnosti postavljenim zagovornikom in obdolžencem;

7. opustitev obvestila zbornici o preselitvi sedeža odvetniške pisarne;

8. neplačilo posamezne članarine ali drugih prispevkov zbornici zaporedoma tri mesece, ali v obdobju dvanajstih mesecev štirikrat;

9. neopravičena odklonitev dolžnosti biti kot predstavnik zbornice navzoč pri preiskavi odvetniške pisarne;

10. neprimerno ali žaljivo obnašanje ali izražanje pri opravljanju odvetniškega poklica;

11. opustitev nošenja službenega oblačila pri opravljanju odvetniškega poklica;

12. vzpostavitev stika s stranko, o kateri ve, da jo zastopa drug odvetnik, brez njegovega privoljenja;

13. opustitev obvestila odvetniku nasprotne stranke, da se je nanj obrnila nasprotna stranka in o svojem odgovoru stranki;

14. opustitev plačila izdatkov in nagrade odvetniku za nadomeščanje v skladu z 28. pravilom kodeksa odvetniške poklice etike;

15. odpoved nadaljnjega zastopanja stranke v neprimernem času ali v okoliščinah, ko bi bilo to za stranko škodljivo;

16. prevzem zastopanja stranke v času, ko zastopa svojo stranko v sporu z njo, ne da bi jo predhodno seznanil o prevzemu zastopanja;

17. smešenje, zaničevanje, zmerjanje nasprotne stranke ali grožnje, vse v nasprotju s 55. pravilom kodeksa odvetniške poklicne etike.

Hujše odvetnikove kršitve dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica so:
1. kršitev dolžnosti varovanja poklicne tajnosti;
2. neopravičena odklonitev zagovora ali zastopanje stranke, kadar ga za zagovornika ali pooblaščenca stranke v skladu z zakonom postavi sodišče ali v skladu s statutom pristojni organ zbornice;
3. kadar vedoma prevzame zastopanje stranke, pa bi moral po zakonu odkloniti zastopanje;
4. neizročitev stranki dokazil o prometu strankinih denarnih sredstev s katerim upravlja ali je upravljal odvetnik, če stranka to zahteva;
5. zaračunavanje stranki višjega plačila za delo kot mu gre po odvetniški tarifi ali zakonu o odvetništvu brez predhodnega pisnega dogovora;
6. neopravičeno zadrževanje denarnih sredstev, ki jih je prejel za stranko;
7. ustanovitev podružnice odvetniške pisarne;
8. omogočanje odvetniškemu pripravniku navidezno opravljanje pripravniške prakse;
9. opravljanje odvetniškega poklica med začasno prepovedjo opravljanja odvetniškega poklica ali opravljanje del, ki pomenijo izigravanje ukrepa;
10. nevestno opravljanje dolžnosti začasnega namestnika ali prevzemnika odvetniške pisarne, ki ima za posledico povzročitev škode odvetniku, ki ga nadomešča ali bivšemu odvetniku oziroma njegovim dedičem;
11. podpiranje ali povezovanje z osebo ali dejavnostjo, ki se za plačilo ukvarjajo z nudenjem pravne pomoči, čeprav nimajo take pravice (podpiranje zakotnega pisaštva);
12. kršitev delovno-pravne zakonodaje ali pogodbe o zaposlitvi, ki ima za posledico povzročitev škode osebi, ki je pri njem ali odvetniški družbi zaposlena ali opravlja prakso odvetniškega pripravnika ali delo odvetniškega kandidata;
13. najmanj trikratna storitev lažjih kršitev v obdobju petih let;
14. storitev naklepnega kaznivega dejanja, za katerega je predpisana kazen zapora več kot šest mesecev;
15. če vedoma, v nasprotju z 22. in 26. pravilom kodeksa odvetniške poklicne etike, prevzame drugemu odvetniku zastopanje njegove stranke;
16. zastopanje katere od strank, če je odvetnik obravnaval pravni posel za dve ali več strank v sporu o pravnem poslu med njimi;
17. opravljanje nalog poslovodnega organa, sklenitev pogodbe o zaposlitvi v družbi, katere ustanovitelj ali član je ali zastopanje take družbe, v nasprotju s 45. pravilom kodeksa poklicne odvetniške etike.“

78. člen se spremeni tako, da se glasi: “Dejanja, ki pomenijo kršitev dolžnosti pri opravljanju dela in prakse v odvetniški pisarni, stori pa jih lahko odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik, se delijo na lažje in hujše.“

Za 78. členom se dodata novi 78.a člen in 78.b člen, ki se glasita:

Dejanja, ki pomenijo lažjo kršitev dolžnosti pri opravljanju dela in prakse v odvetniški pisarni, so:

1. nevestno ravnanje pri nadomeščanju odvetnika;

2. ravnanje v nasprotju z navodili odvetnika, pri katerem dela oziroma opravlja odvetniško prakso;

3. neprimerno ali žaljivo obnašanje ali izražanje pri opravljanju dela ali prakse v odvetniški pisarni;

4. neplačilo posamezne članarine ali drugih prispevkov zbornici zaporedoma tri mesece ali v obdobju dvanajstih mesecev štirikrat;

5. nevestno in neredno opravljanje odvetniške pripravniške prakse;

6. smešenje, zaničevanje, zmerjanje nasprotne stranke ali grožnje, v nasprotju s 55. pravilom kodeksa odvetniške poklicne etike.

Dejanja, ki pomenijo hujšo kršitev dolžnosti pri opravljanju dela in prakse v odvetniški pisarni, so:
1. kršitev dolžnosti varovanja poklicne tajnosti;
2. opravljanje odvetniškega poklica samostojno in v svojem imenu;
3. storitev naklepnega kaznivega dejanja, za katerega je predpisana kazen zapora nad šest mesecev, med opravljanjem dela ali prakse.“

V 81. členu se črta prvi odstavek.

V 86. členu se črta tretji odstavek.

Za 86. členom se doda nov 86.a člen, ki se glasi:

Vsa pisanja se pošiljajo disciplinskemu obdolžencu na naslov odvetniške pisarne, kot je vpisan pri odvetniški zbornici. Če je vročitev na naslovu odvetniške pisarne neuspešna, se pisanje nabije na oglasno desko v prostorih odvetniške zbornice in se po preteku 15 dni šteje za vročeno.“

Za 88. členom se doda nov 88.a člen, ki se glasi:

Posamezna procesna dejanja v postopku lahko po pooblastilu predsednika ali člana disciplinske komisije opravlja strokovni sodelavec z izobrazbo diplomiranega pravnika z opravljenim pravniškim državnim izpitom.“

V 89. členu se pred besedo “opravičil“ vstavi besedilo “pravočasno in utemeljeno“.

Za 89. členom se dodajo novi 89.a, 89.b in 89.c členi, ki se glasijo:

Senat lahko sklene, da se v dokazne namene uporabijo zapisniki o izpovedbah soobdolženih, prič, zapisniki o izpovedbah v postopkih pred sodišči, organi zbornice, drugimi državnimi organi, mnenju izvedencev ter drugi listinski dokazi.

Odvetniška zbornica obvesti prijavitelja o pravnomočni odločbi disciplinske komisije.

Stroški disciplinskega postopka so izdatki, ki nastanejo v disciplinskem postopku. Upravni odbor zbornice podrobno predpiše pravila povrnitve stroškov.“

96. člen se spremeni tako, da se glasi:

“Za storilca disciplinske kršitve se uporablja statut, ki je veljal ob storitvi dejanja, oziroma v času odločanja veljavni statut, če je le-ta milejši za storilca.“

Prve volitve organov zbornice po določilih sprememb in dopolnitev statuta morajo biti v območnih zborih izvedene v roku dveh mesecev, volilna skupščina pa v roku treh mesecev od začetka veljavnosti sprememb in dopolnitev.
Dosedanjim članom organov zbornice se podaljša mandat do izvolitev novih organov zbornice.

Te spremembe in dopolnitve statuta Odvetniške zbornice Slovenije se, potem ko da k njim soglasje Vlada Republike Slovenije, objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije in začnejo veljati petnajsti dan po objavi.

Vlada Republike Slovenije je dala soglasje k spremembam in dopolnitvam statuta Odvetniške zbornice Slovenije, pod št. 751-00/98-3, z dne 21. decembra 1999.