Na podlagi 3., 4., 7. in 35. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 3. in 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), 21. in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95, 20/95, 73/95, 39/96, 70/97, 10/98 in 74/98), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93 in 66/93) in 20. člena statuta Občine Gornja Radgona (Uradni list RS, št. 44/99) je Občinski svet občine Gornja Radgona na 10. redni seji dne 23. 12. 1999 sprejel
O D L O K
o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Gornja Radgona
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa splošne pogoje oskrbe s pitno vodo iz vodovodov, gospodarjenje z napravami in subjekti ter pravice, dolžnosti in odgovornosti upravljalcev in uporabnikov v zvezi z dobavo in odjemom pitne vode na območju Občine Gornja Radgona (v nadaljevanju: občina).
2. člen
Vodovodno omrežje je vsako vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki preskrbuje uporabnike s pitno vodo. Vodovodna omrežja delimo glede na lastništvo na javna ter privatna vodovodna omrežja.
3. člen
Uporabnik pitne vode je vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja vodo iz vodovodnega omrežja.
4. člen
Vodooskrba v Občini Gornja Radgona se lahko opravlja pod pogoji, ki so določeni s tem odlokom.
Upravljalec vseh objektov in naprav vodovodnega omrežja za oskrbo s pitno vodo iz 2. člena tega odloka v Občini Gornja Radgona je režijski obrat, ki je organiziran kot nesamostojen obrat v občinski upravi.
Objekte in naprave iz točke c) 7. člena tega odloka se lahko začasno, do podelitve koncesije občini, vendar največ za dobo dveh let, dajo v upravljanje Radenski Radenci s posebno pogodbo.
Upravljalec objektov in naprav mora biti tehnično opremljen in strokovno usposobljen za opravljanje te dejavnosti.
Ostala vodovodna omrežja, ki oskrbujejo z vodo vsaj pet gospodinjstev, so začasno lahko v upravljanju posameznih vodnih odborov. Vodne odbore sestavljajo trije predstavniki uporabnikov vodovodnega omrežja. Seznam vodnih odborov, njihovih članov ter uporabnikov se nahaja na sedežu občine.
Kolikor gre za vodovodno omrežje, ki preskrbuje največ štiri gospodinjstva uporabnikov pitne vode ali dvajset ljudi in ne preskrbuje javnega objekta ali objekta za proizvodnjo in promet z živili in ne pomeni preskrbe javnih prometnih sredstev, je lahko upravljalec vodni odbor ali fizična oseba, ki ga oziroma jo s sklepom o upravljanju lastne oskrbe s pitno vodo pooblasti župan občine.
5. člen
Sklep o upravljanju vodovodnih omrežij za oskrbo s pitno vodo iz petega odstavka 4. člena tega odloka izda župan, če upravljalec izpolnjuje naslednje pogoje:
– ima lastninsko ali služnostno pravico za zemljišče, na katerem je zajetje in drugi objekti, in po katerem poteka cevovod,
– pisni sporazum z uporabniki vodnega vira za priključitev na že obstoječe objekte in naprave, katerih lastniki so uporabniki,
– rezultati analize vode, ki jo opravi pooblaščena organizacija morajo biti v skladu s pravilnikom o zdravstveni ustreznosti pitne vode (Uradni list RS, št. 46/97) in ne smejo biti starejši od šestih mesecev,
– katastrski list vodnega vira, na katerega se želi uporabnik priključiti in ki ga izda za to pristojna organizacija ali posameznik.
II. NAPRAVE UPORABNIKOV IN UPRAVLJALEC
6. člen
Objekti in naprave uporabnikov so:
1. interno vodovodno in hidrantno (požarno) omrežje, ki ga od javnega ločuje merilno mesto ali s pogodbo dogovorjeno mesto;
2. vodovodni priključek:
– spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in obračunskim vodomerom, vključno s priključnimi ventili in pripadajočo garnituro;
– obračunski vodomer s pripadajočim ventilom pred njim in nepovratnim ventilom za njim.
3. vodomerni jašek ali niša;
4. interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dviganje tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno, požarno in industrijsko vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom.
Te naprave in objekti so last uporabnika, ki z njimi upravlja in razpolaga in so zgrajene na osnovi dovoljenja za gradnjo objekta. Če objekt nima gradbenega dovoljenja, se sme priključiti samo na osnovi začasne odločbe upravnega organa, ki izdaja gradbeno dovoljenje.
7. člen
Objekti in naprave s katerimi upravljata upravljalca so:
a) sekundarno vodovodno omrežje in naprave:
– omrežje in naprave za neposredno priključevanje uporabnikov na stanovanjskem ali drugem območju (industrijsko, turistično območje, manjše naselje),
– omrežje in naprave za preprečevanje požarov (javno hidrantno omrežje),
– omrežje za vzdrževanje javnih površin,
– črpališča in naprave za dviganje ali reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju;
b) primarno vodovodno omrežje in naprave;
– na ureditvenem območju naselja (industrijskih, turističnih območjih) kot so: vodnjaki, črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice,
– naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju,
– vodohrani, razbremenilniki,
– cevovodi od črpališča ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohranov,
– cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja (industrijskimi, turističnimi območji in manjšimi naselji);
c) magistralno vodovodno omrežje in naprave:
– objekti za hranjenje, transport in čiščenje vode, ki so pomembni za oskrbo več občin,
– tranzitni cevovodi od črpališča ali zajetja do primarnega omrežja,
– vodna črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice in naprave za čiščenje ter pripravo vode, ki služijo več občinam.
8. člen
Upravljalec vodovodnega omrežja je dolžan voditi kataster vodovodnega omrežja, ki mora vsebovati seznam in lego objektov in naprav iz 7. člena tega odloka. Dolžan pa je tudi voditi register vodovodnih priključkov in hidrantnih mest.
9. člen
Naprave in objekti upravljalca se glede na namen rabe delijo na:
– naprave in objekti skupne rabe,
– naprave in objekti individualne rabe.
Naprave in objekti skupne rabe so:
– objekti in naprave za oskrbo naselij s požarno vodo v javni rabi,
– vodovodna omrežja za vzdrževanje javnih površin.
Vsi ostali objekti in naprave so objekti in naprave individualne rabe.
Stroški vzdrževanja in obratovanja naprav in objektov skupne rabe se krijejo iz proračuna občine.
III. PRIKLJUČITEV NA VODOVODNO OMREŽJE
10. člen
Pred priključitvijo na vodovodno omrežje si mora uporabnik pridobiti soglasje upravljalca vodovodnega omrežja, ki priključitev tudi izvede.
Upravljalec izda mnenje k:
– prostorsko izvedbenim aktom,
– lokacijski dokumentaciji,
– projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– vlogi za uporabno dovoljenje,
– vlogi za začasni priključek,
– priključitvi.
Upravljalec lahko sodeluje pri tehničnih pregledih objektov.
11. člen
Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev soglasja iz prejšnjega člena in pred priključitvijo objekta naslednjo dokumentacijo:
a) za soglasje k lokacijski dokumentaciji:
– lokacijsko dokumentacijo,
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode in predvideno odvajanje odpadnih voda;
b) za soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja:
– pravnomočno lokacijsko dovoljenje,
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja s projektom za priključitev na javni vodovod,
– soglasja lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih bo potekal priključek oziroma sodna odločitev, ki nadomesti soglasje;
c) soglasje za priključitev, če ni bilo v takem smislu že izdano v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje,
– katastrski načrt (mapna kopija),
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– načrt strojne vodovodne napeljave,
– soglasje za prekop cestišča in križanja z drugimi komunalnimi vodi,
– soglasje lastnikov oziroma uporabnikov parcel, preko katerih bo potekal priključek oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,
– potrdilo o strokovno izvedeni vodovodni instalaciji (potrdilo o tlačnem preizkusu in dezinfekciji instalacije);
č) soglasje za začasni priključek:
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– odločbo upravnega organa o začasnem objektu,
– opis predvidene porabe vode.
Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe, ki so bile zgrajene pred 1967 letom se uporablja c) točka tega člena, pravnomočno gradbeno dovoljenje pa se predloži, če je bilo izdano.
Kolikor gre za postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja po upravnem postopku za “enotno gradbeno dovoljenje”, potem soglasje k lokacijski dokumentaciji (pod točko a) nadomesti tisto, ki je vpisano pod točko b).
12. člen
Priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov.
Upravljalec vodovodnega omrežja je dolžan dopustiti priključitev v obliki in po postopku, ki je podrobneje opredeljen v pravilniku o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav, če je uporabnik izpolnil vse pogoje soglasij, poravnal vse obveznosti in plačal priključnino za priključitev, ki jo s sklepom določi občinski svet, v primeru priključitve na javno vodovodno omrežje, ki je v lasti občine oziroma plačal sorazmerni delež za obstoječo infrastrukturo, če je upravljalec vodovodnega omrežja vaški vodni odbor.
Sekundarno omrežje, ki je priključeno na primarni del javnega vodovodnega omrežja in ki so ga zgradili uporabniki, kateri so bili zaradi tega namena oproščeni plačila komunalnega prispevka, se brezplačno prenese v last občine ter v upravljanje upravljalca vodovodnega omrežja.
13. člen
Za priključitev obstoječe zgradbe na vodovodno omrežje mora uporabnik od upravljalca pridobiti soglasje za priključitev na vodovodno omrežje.
Upravljalec vodovodnega omrežja je dolžan dopustiti priključitev na vodovodno omrežje, če uporabnik vloži zahtevek in to dopuščajo razpoložljive kapacitete vodnih virov in zmogljivosti vodnega vira ter vodovodnega omrežja, na katerega se uporabnik priključuje.
Pogoj za priključitev na javno vodovodno omrežje je v skladu s predpisi urejeno omrežje za odvajanje odpadnih voda.
Upravljalec je dolžan izvesti vodovodni priključek najkasneje v tridesetih dneh, če je uporabnik izpolnil vse pogoje določene s soglasji, če poravna vse obveznosti in predloži vso potrebno dokumentacijo. Stroški izvedbe priključka bremenijo uporabnika.
V primeru, da razmere ne dovoljujejo novih priključkov, je upravljalec dolžan uporabnika seznaniti o razmerah in pogojih, pod katerimi bo priključitev možna.
Po priključitvi se uporabnik vpiše v evidenco uporabnikov.
14. člen
Priključitev novega uporabnika na vodovodno omrežje, ki že preskrbuje štiri gospodinjstva, ni več možna, razen v primeru, če izdatnost vodnega vira to omogoča in če se uporabniki s pisno izjavo zavežejo, da novemu uporabniku to dopuščajo in da bodo ravnali v skladu z določili tega odloka, ki obravnavajo vodovodna omrežja z vsaj petimi gospodinjstvi.
15. člen
Novemu uporabniku, ki se želi priključiti na vodovodno omrežje, ki preskrbuje največ štiri uporabnike (gospodinjstva) že priključeni uporabniki ne morejo omejevati rabe vode, kadar izdatnost vodnega vira omogoča nemoteno preskrbo s pitno vodo že priključenih uporabnikov.
16. člen
Uporabnik je dolžan zgraditi prostor za vodomer v skladu z veljavnimi zdravstveno-tehničnimi predpisi ter tehničnim pravilnikom iz 62. člena tega odloka. Prostor, kjer je vgrajen vodomer, mora biti vedno dostopen delavcu upravljalca.
17. člen
Vodovodni priključek je del objekta in je last uporabnika.
Vodovodni priključek se praviloma izvede za vsak objekt posebej, izjemoma pa lahko ima en objekt več priključkov.
Priključek je lahko stalen ali začasen. Mesec pred ukinitvijo začasnega priključka mora upravljalec pisno obvestiti uporabnika in ga seznaniti s pogoji za pridobitev stalnega vodovodnega priključka.
18. člen
V primeru, da na območju, na katerem želi uporabnik pridobiti vodovodni priključek, obstaja kanalizacijsko omrežje, sme upravljalec izdati soglasje le, če lokacijska dokumentacija oziroma zazidalni načrt obravnavata priključek na kanalizacijo.
V primeru, da omrežja iz prejšnjega odstavka ni, sme upravljalec izdati soglasje le, če je v lokacijski dokumentaciji zajet tudi lastni objekt za čiščenje odplak.
19. člen
Spremembo dimenzije priključka, trase, merilnega mesta priključka, izvedbo dodatnega priključka ali ukinitev priključka in zahtevo za povečan odvzem pitne vode se obravnava na enak način kot za nov vodovodni priključek (10. in 11. člen tega odloka).
20. člen
Uporabnik ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno vodovodno instalacijo ali na svoj vodovodni priključek brez soglasja upravljalca.
21. člen
Objekti vodovodnega omrežja ter internega vodovodnega priključka morajo biti vedno dostopni. Na trasi vodovodnega omrežja ni dovoljeno postavljati, graditi ali zasajati ničesar brez predhodnega soglasja upravljalca.
Kolikor na vodovodnem omrežju rastejo rastline ali pa so postavljeni oziroma zgrajeni objekti brez soglasja upravljalca vodovodnega omrežja, jih bo upravljalec odstranil ali prestavil na stroške uporabnika.
22. člen
Odjava priključka na vodovodno omrežje je mogoča le v primeru rušenja priključenega objekta. Uporabnik odjavo priključka posreduje upravljalcu pisno. Izvedbo prekinitve priključka izvrši upravljalec na stroške uporabnika.
23. člen
Gradnjo objektov in naprav vodovodnega omrežja lahko izvaja za to usposobljen izvajalec, razen neposredne priključitve na vodovodno omrežje, ki jo lahko izvede le upravljalec.
Upravljalec omenjeno gradnjo objektov in naprav vodovodnega omrežja obvezno nadzira.
Vsa dela na vodovodnem omrežju in vodovodnih priključkov izvaja in nadzira upravljalec oziroma od upravljalca pooblaščen izvajalec.
24. člen
Vodni odbor ali fizična oseba iz petega in šestega odstavka 4. člena, ki si pridobi sklep župana za rabo vode, mora skrbeti, da mu pooblaščena organizacija opravi kontrolo oziroma analizo pitne vode na stroške uporabnikov po potrebi.
IV. PREVZEM VODOVODNIH OBJEKTOV IN NAPRAV V UPRAVLJANJE
25. člen
Za prenos javnega ali privatnega vodovodnega omrežja v upravljanje upravljalcu se sklene pogodba, v kateri se določijo medsebojni pogoji primopredaje.
Za prenos upravljanja morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. vodovodno omrežje, ki se predaja mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, kataster, evidenco priključkov in ostalih elementov na vodovodnem omrežju, odlok o zaščiti vodnega vira),
2. izdelana mora biti evidenca osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem,
3. ovrednoteni morajo biti stroški obratovanja vodovodnega omrežja, ki se predaja in stroški v zvezi s prevzemom,
4. upravljalec, ki predaja vodovodno omrežje je dolžan naročiti in financirati izdelavo programa sanacije, avtomatizacije in razvoja. Prevzemnik potrdi skladnost predvidene sanacije s tehničnim pravilnikom iz 62. člena tega odloka. Upravljalec, ki predaja vodovodno omrežje je dolžan izvesti potrebno sanacijo pred predajo upravljalcu. Izvedba sanacije bremeni dosedanjega upravljalca,
5. določeni morajo biti pogoji in roki izpolnitve zahtev prevzemnika, ki presegajo program sanacije in se nanašajo na izpolnitev določil, ki so podrobneje predpisana v tehničnem pravilniku,
6. vsi vgrajeni vodomeri morajo biti pregledani in žigosani skladno s predpisi urada za standardizacijo in meroslovje,
7. postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z aktom o primopredaji.
V primeru, da ni možno izpolniti vseh pogojev iz tega člena se vodovodna omrežja prenesejo v upravljanje upravljalcu, ki sam poskrbi za izpolnitev teh.
26. člen
Gradnja vodovodnih objektov in naprav ter prevzem v upravljanje se izvede po naslednjem postopku:
1. bodoči upravljalec izda soglasje k lokacijski dokumentaciji in soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja,
2. gradnjo nadzira strokovno usposobljena organizacija,
3. bodoči upravljalec izdaja dodatni nadzor nad izvajanjem del, ki obsega predvsem preverjanje izpolnjevanja pogojev izdanih soglasij, tega odloka in tehničnega pravilnika iz 62. člena tega odloka.
Po končani gradnji se organizira tehnični pregled objekta in pridobi uporabno dovoljenje.
V. UPORABA VODOVODNEGA OMREŽJA
27. člen
Uporabnik se sme oskrbovati z vodo iz vodovodnega omrežja samo na način, ki ne povzroča slabšanja pogojev oskrbe z vodo drugih porabnikov, priključenih na vodovodno omrežje oziroma če ne slabša kakovosti vode v samem vodovodnem omrežju.
28. člen
Uporabnik se sme oskrbovati iz vodovodnega omrežja in hkrati iz lastnega vodnega vira le, če sta priključek in interna napeljava na vodovodno omrežje in lastni vodni vir izvedena ločeno, brez kakršnekoli povezave.
VI. MERITVE PORABE IN OBRAČUN PORABLJENE VODE
29. člen
Količina porabljene vode iz vodovodnega omrežja se meri z obračunskimi vodomeri. Z velikimi porabniki vode lahko upravljalec sklene pogodbo o meritvi dobavljene vode in plačilnih pogojih.
V primeru, kadar meritev ni možna, sklene upravljalec z uporabnikom posebno pogodbo o pavšalnem odjemu.
Za pavšalni odjem pri porabi pitne vode v gospodinjstvu se za enoto vzame 5 m3 na osebo na mesec.
30. člen
Obračunski vodomer namesti upravljalec vodovodnega omrežja vsakemu uporabniku.
Tip, velikost in mesto namestitve določi upravljalec samostojno skladno s projektom in določili tehničnega pravilnika. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera, niti odstraniti plombe.
Stroški prve nabave in namestitve vodomera bremenijo uporabnika.
31. člen
Vodomeri na interni napeljavi, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom, služijo le interni porazdelitvi stroškov. Upravljalec vodovoda teh vodomerov ne vzdržuje in tudi ne uporablja za obračun vode. Osnova za obračun je stanje obračunskega vodomera na dan odčitka.
32. člen
Vsak obračunski vodomer mora biti pregledan in veljavno žigosan s strani pristojnega organa.
Stroške kontrole, popravila in zamenjave vodomerov plača uporabnik upravljalcu vodovoda z vzdrževalnino – števnino, ki je odvisna od dimenzije oziroma velikosti priključka, kar pa se natančneje opredeli v pravilniku.
Upravljalec vzdržuje obračunske vodomere in skrbi za njihove redne preglede.
33. člen
Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam upravljalca za vzdrževanje, redne preglede in odčitke vodomera.
34. člen
Stroški okvar, ki so nastali na priključku ali vodomeru po krivdi lastnika objekta ali uporabnika, bremenijo uporabnika.
35. člen
Uporabnik ima poleg rednih pregledov vodomera skladno z 32. členom tega odloka pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera.
Če se ugotovi, da je točnost vodomera izven dopustnih meja, nosi stroške preizkusa upravljalec vodovoda, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
36. člen
Količina porabljene ali odvedene vode se meri v kubičnih metrih (m3) po odčitku na obračunskem vodomeru.
V primeru, da upravljalec ugotovi, da je obračunski vodomer v okvari ali da iz drugega vzroka ni mogoče odčitati vodomera, se obračuna povprečna poraba vode na osnovi zadnjega obračunskega obdobja, vendar je potrebno okvaro odpraviti najkasneje v roku enega meseca, v nasprotnem primeru se prične obračunavati dvojna cena vode.
Kolikor pa upravljalec ugotovi nedovoljen način odvzema vode, upravljalec takoj prekine dotok vode, kolikor to ni mogoče, se prične obračunavati desetkratna cena vode.
37. člen
Upravljalec mesečno zaračunava porabljeno vodo v obliki akontacije, ki jo določi na osnovi povprečne porabe vode v zadnjem obračunskem obdobju. Najmanj enkrat letno oziroma ob odčitku vodomera ali ob spremembi cene vode opravi upravljalec obračun porabljene vode za vsakega uporabnika.
38. člen
Pri uporabnikih, ki porabijo manj kot 200 m3 vode na mesec opravi upravljalec odčitavanje vodomera praviloma enkrat letno z upoštevanjem odčitka ob zamenjavi vodomera. Ob spremembi cene vode mora upravljalec odčitati vodomer in opraviti obračun porabljene vode do tega datuma.
Upravljalec je dolžan objaviti spremembo cene vode na krajevno običajen način.
39. člen
Pri uporabnikih, ki porabijo več kot 200 m3 vode na mesec opravi upravljalec odčitavanje vodomera vsak mesec z upoštevanjem odčitkov ob spremembi cene vode in ob zamenjavi vodomera. Račun se izstavlja po dejanski porabi, zabeleženi na vodomeru.
40. člen
Na osnovi predvidene ali dejansko porabljene količine vode in veljavnih cen upravljalec zaračuna uporabniku vodarino, če je priključen na vodovodno omrežje.
41. člen
V primeru, če je v objektu več uporabnikov vode iz istega priključka, le ti določijo z medsebojnim sporazumom pravno ali fizično osebo, ki sprejema ter plačuje račune za porabljeno vodo. O medsebojnem sporazumu obvestijo upravljalca najkasneje v roku enega meseca po sprejetju tega odloka.
Interna delitev in zaračunavanje vode posameznim uporabnikom iz prejšnjega odstavka ni obveza upravljalca.
Če so v objektu uporabniki, ki plačujejo različno tarifo vode, si morajo takšni uporabniki vgraditi vsak svoj glavni obračunski vodomer. Kolikor to ni možno, se uporabniki sporazumno dogovorijo o razdelitvi porabljene vode in o tem pisno obvestijo upravljalca, in sicer najkasneje v roku enega meseca po priključitvi na vodovodno omrežje oziroma po sprejetju tega odloka.
42. člen
Uporabnik je dolžan račun poravnati v zakonitem roku od datuma izstavitve računa.
Uporabnik, ki se s prejetim računom ne strinja, lahko v osmih dneh od prejema računa pri upravljalcu vloži pisni ugovor. Ugovor na račun ne zadrži plačila.
Upravljalec je dolžan na ugovor uporabnika pisno odgovoritii v roku enega meseca in v tem roku ne sme prekiniti dobave vode. Kolikor uporabnik računa ne poravna niti v sedmih dneh po pisnem odgovoru, se mu izda pisni opomin. Če tudi tokrat uporabnik računa ne poravna, se mu sedmi dan po prejemu opomina prekine dobava vode.
Če uporabnik zamudi s plačilom, mu upravljalec zaračuna zakonsko veljavne zamudne obresti.
43. člen
V primerih, ko pride zaradi daljšega sušnega obdobja do motnje preskrbe z vodo, občina regresira stroške prevozov pitne vode v višini 50 odstotkov.
Občina se za vsak primer pomanjkanja vode posebej dogovori z izvajalsko organizacijo.
VII. OMEJITVE IN PREKINITVE DOBAVE VODE
44. člen
Upravljalec ima pravico brez povračila škode prekiniti dobavo vode za čas izvedbe planiranih vzdrževalnih del ali čas odprave nepredvidljivih okvar na objektih in napravah vodovodnega omrežja, vendar mora o času trajanja prekinitve dobave vode vsaj eno uro pred prekinitvijo obvestiti uporabnike neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja.
45. člen
V primerih višje sile, kot so potres, požar suša, onesnaženje vodnih virov, izpad energije, velike okvare na objektih in podobno, ima upravljalec pravico brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode, mora pa o tem obvestiti uporabnike in postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za navedene primere.
46. člen
Upravljalec lahko brez objave prekine dobavo vode v naslednjih primerih:
1. če stanje interne vodovodne napeljave ali vodomernega mesta ogroža zdravje uporabnikov oziroma kvaliteto vode,
2. če priključek na vodovodno omrežje ni izveden v skladu s soglasjem upravljalca ali je izveden brez soglasja upravljalca,
3. če interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanje v določenem roku, ki ga postavi upravljalec,
4. če uporabnik brez soglasja upravljalca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno instalacijo in če razširi svojo lastno napeljavo,
5. če uporabnik onemogoči delavcu upravljalca odčitavanje ali zamenjavo vodomera ali pregled priključka,
6. če uporabnik brez privolitve upravljalca odstrani plombo na vodomeru, hidrantnih ventilih ali omaricah ali kako drugače spremeni izvedbo priključka,
7. če uporabnik krši omejitve pri varčevanju z vodo,
8. če uporabnik z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za zdravstveno ustreznost pitne vode,
9. če uporabnik ravna v nasprotju s tehničnim pravilnikom iz 62. člena tega odloka,
10. če je namestitev vodomera možna, uporabnik pa ga ne namesti skladno s 30. členom tega odloka,
11. če uporabnik ne plača računa niti v sedmih dneh po izstavitvi pisnega opomina,
12. če uporabniki v večnamenskem ali večstanovanjskem objektu skladno z 41. členom tega odloka upravljalcu ne sporočijo pravne ali fizične osebe, ki prejema ter plačuje račune.
Dobava vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica ravnanja uporabnika.
Upravljalec lahko prekine dobavo vode na stroške uporabnika, če uporabnik pisno zahteva začasno prekinitev.
Uporabnik dobave vode do lastnega ali do sosedovega objekta brez soglasja upravljalca ne sme prekiniti.
Stroški, ki se pojavijo v točkah od 1 do 12 tega odloka, se obračunajo uporabniku.
VIII. OBVEZNOSTI UPRAVLJALCEV IN UPORABNIKOV
47. člen
Upravljalec režijski obrat ima pri preskrbi z vodo naslednje obveznosti:
1. skrbi za normalno obratovanje objektov in naprav,
2. redno vzdržuje vse objekte in naprave,
3. vzdržuje in obnavlja vodovodne priključke na stroške uporabnika,
4. redno vzdržuje obračunske vodomere in skrbi za njihove redne preglede skladno z veljavnimi predpisi,
5. obvešča uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah dobave vode neposredno ali preko javnega obveščanja,
6. vodi kataster objektov in naprav javnega vodovoda,
7. odloča o priključitvi sekundarnih vodovodnih omrežij na primarno omrežje in primarnih omrežij na magistralno omrežje o čemer le seznanja začasnega upravljalca magistralnega omrežja,
8. izdaja soglasja za priključitev in omogoča priključitev na vodovodno omrežje,
9. kontrolira ustreznost interne instalacije pred priklopom na vodovodno omrežje,
10. sistematično pregleduje vodovodno omrežje s ciljem odkrivanja morebitnih nepravilnosti,
11. ravna skladno z določbami tehničnega pravilnika iz 62. člena tega odloka,
12. skrbi za brezhibnost in vzdrževanje požarnega omrežja in hidrantov,
13. redno zagotavlja kontrolo kakovosti pitne vode skladno z veljavnimi predpisi,
14. izvrši pregled interne instalacije in opravi kontrolo kvalitete vode na zahtevo uporabnikov, če je podan utemeljen sum, da je voda neustrezna,
15. redno odčituje vodomere in skrbi za obračun porabljene vode,
16. izdeluje srednje in dolgoročne plane oskrbe z vodo ter opravlja vse strokovno tehnične naloge pri izgradnji objektov in naprav vodovodnega omrežja,
17. nadzira gradnjo objektov in naprav vodovodnega omrežja pred prevzemom v upravljanje skladno s 27. členom tega odloka,
18. organizira dobavo vode v primeru višje sile,
19. meri količine načrpane vode na črpališčih in na odvzemnih mestih na magistralnem vodovodu.
Enake obveznosti, kot jih ima režijski obrat po tem členu ima upravljalec iz petega odstavka 4. člena tega odloka razen obveznosti iz 7. in 19. točke prvega odstavka tega člena.
48. člen
Upravljalec Radenska Radenci, ki na podlagi pogodbe začasno upravlja z objekti in napravami iz točke c) 7. člena tega odloka ima pri preskrbi z vodo naslednje obveznosti:
1. skrbi za normalno obratovanje objektov in naprav s katerimi upravlja,
2. redno vzdržuje vse objekte in naprave s katerimi upravlja,
3. obvešča režijski obrat o času trajanja in ukrepih ob prekinitvi dobave vode,
4. vodi kataster objektov in naprav s katerimi upravlja,
5. sistematično pregleduje magistralno vodovodno omrežje s ciljem odkrivanja morebitnih poškodb,
6. redno zagotavlja kontrolo kakovosti načrpane vode in vode v magistralnem omrežju skladno z veljavnimi predpisi,
7. izdeluje srednjeročne plače črpanja pitne vode skupaj z režijskim obratom.
Za načrpano vodo, ki jo prevzame režijski obrat iz magistralnega vodovoda se ne plačuje vodarina začasnemu upravljalcu magistralnega vodovoda s strani režijskega obrata.
49. člen
Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
1. redno vzdržujejo vodovodno instalacijo, vodomerni jašek ali nišo in interno hidrantno omrežje,
2. upravljalcu omogočajo pregled interne vodovodne instalacije in internega omrežja,
3. omogočajo upravljalcu dostop do obračunskega vodomera,
4. ščitijo obračunski vodomer pred zamrzovanjem in fizičnimi poškodbami,
5. kontrolirajo stvarno porabo vode z dovoljeno porabo ob priključitvi in povprečno porabo vode,
6. skrbijo za dostopnost zasuna na lastnem vodovodnem priključku,
7. pisno obvestijo upravljalca o lastninski spremembi priključka na javni vodovod,
8. redno plačujejo prejete račune za oskrbo z vodo,
9. urejajo medsebojno delitev stroškov, kadar je obračun preko skupnega obračunskega vodomera,
10. takoj javljajo vse okvare in nepravilnosti na vodovodnem omrežju,
11. upoštevajo varčevalne in ostale ukrepe v primeru višje sile ali ob prekinitvi dobave vode,
12. pridobijo soglasje upravljalca pri predelavi interne vodovodne instalacije.
50. člen
Investitor del mora pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in trgov vzpostaviti vodovodno omrežje ter naprave v prvotno stanje. Vsa dela se opravijo pod nadzorom upravljalca.
Upravljalci drugih omrežij in naprav (elektro, telefon, plinovod, toplovod...) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostane vodovodno omrežje ter naprave nepoškodovane.
V primeru poškodbe morajo na svoje stroške naročiti popravilo upravljalcu in povrniti povzročeno škodo.
51. člen
Pred pričetkom izgradnje vodovodnega omrežja mora upravljalec zakoličiti traso.
52. člen
Lastnik vodovodnega omrežja je dolžan upravljalcu povrniti stroške odprave posledic na vodovodnem omrežju, ki so nastali kot posledica višje sile.
IX. ODJEM VODE IZ HIDRANTOV
53. člen
Hidranti na vodovodnem omrežju služijo požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni ter v brezhibnem stanju.
54. člen
Brez soglasja upravljalca vodovodnega omrežja se sme iz hidrantov odvzemati vodo le za gašenje požarov in odstranjevanje posledic drugih elementarnih nesreč.
V teh primerih mora uporabnik hidranta takoj oziroma najkasneje v roku 3 dni pisno javiti upravljalcu kraj uporabe vode iz hidranta, čas odvzema vode in morebitne pomanjkljivosti, ki jih je uporabnik opazil ob uporabi hidranta.
55. člen
Izjemoma je s predhodno privolitvijo upravljalca dovoljen odvzem vode iz hidranta, in sicer za škropljenje in pranje cest, ulic in trgov, zalivanje parkov ter javnih nasadov, za utrjevanje cestišč pri drugih podobnih gradbenih delih za javne prireditve in za polnjenje cistern za prevoz vode.
Za odvzem vode, opisan v prvem odstavku tega člena, se mora pred nameravanim odvzemom skleniti pogodba med uporabnikom hidranta in upravljalcem, v katerem se določijo pogoji odvzema in plačilo porabljene vode.
Vsak uporabnik, ki skladno s prvim odstavkom tega čelna, uporablja vodo iz hidranta na vodovodnem omrežju, mora imeti lasten tehnično brezhiben hidrantni nastavek z vodomerom, ki je registriran pri upravljalcu vodovoda.
Uporabnik hidranta mora po odvzemu vode pustiti hidrant v brezhibnem stanju. V nasprotnem primeru trpi vse posledice in stroške, ki nastanejo zaradi okvare hidranta. Dolžan je kriti tudi stroške popravila hidranta.
56. člen
Za uporabo hidrantov na internem omrežju, ki se napajajo iz omrežja mimo vodomera veljajo določbe 54. in 55. člena tega odloka.
Porabnik je dolžan zagotoviti pooblaščenim delavcem upravljalca dostop do takih hidrantov.
X. KAZENSKE DOLOČBE
57. člen
Z denarno kaznijo od 100.000 do 300.000 SIT se kaznuje upravljalec magistralnega omrežja, če ne izpolnjuje obveznosti iz 48. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 30.000 SIT do 80.000 SIT se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba upravljalca magistralnega vodovoda.
58. člen
Z denarno kaznijo 50.000 do 250.000 SIT se kaznuje uporabnik – pravna oseba, če:
1. se priključi na vodovodno omrežje brez soglasja upravljalca oziroma pooblaščenca (za manjša vodovodna omrežja) in krši določila 13., 14., 36. in 49. člena,
2. ne ravnajo v skladu z določili tega odloka, ki obravnavajo vodovodno omrežje v lasti občine in tista vodovodna omrežja, ki so v upravljanju vaških vodnih odborov (14. člen),
3. odstrani brez privolitve upravljalca plombo na vodomeru, hidrantnih ventilih ali hidrantni omarici ali kako drugače spremeni izvedbo priključka (19. člen),
4. krši določila 20., 27. in 28. člena,
5. si ne priskrbi analize vode po 24. členu,
6. ne vgradi vodomera, ali zanj ne skrbi ali na vodomeru ni mogoče opraviti odčitka (30. in 36. člen),
7. ne izpolnjuje obveznosti iz 41. člena,
8. ne izpolnjuje obveznosti iz 50. člena,
9. odvzema vodo iz hidrantov v nasprotju z 54. in 55. členom,
10. ne uredi vodomera v skladu z zahtevami 63. člena.
Za prekrške iz prvega odstavka tega člena se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ter prav tako uporabnik – fizična oseba z denarno kaznijo od 30.000 do 60.000 SIT.
59. člen
Z denarno kaznijo od 50.000 do 250.000 SIT se kaznuje tudi investitor, če:
1. ravna v nasprotju s 50. in 51. členom tega odloka.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
60. člen
Sezname vodnih odborov ter uporabnikov posameznega vodovodnega omrežja morajo uporabniki oziroma predstavniki uporabnikov dostaviti občinski upravi najkasneje v roku treh mesecev po sprejetju tega odloka.
61. člen
Režijski obrat in uporabniki vodovodnih omrežij, ki so v lasti občine se morajo zahtevam tega odloka prilagoditi najkasneje v roku enega leta po objavi tega odloka v Uradnem listu RS. Vsi ostali uporabniki in upravljalci pa najkasneje v roku pet let po objavi.
62. člen
Režijski obrat je dolžan v roku šestih mesecev po objavi tega odloka v Uradnem listu RS predložiti Občinskemu svetu občine Gornja Radgona v obravnavo in sprejem pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav vodovodnega omrežja.
63. člen
Vodomeri, ki jih imajo za merjenje porabe vode podjetja in ustanove in z njimi ni upravljal upravljalec vodovodnega omrežja, ki je v lasti občine, jih morajo pregledane in veljavno žigosane od pristojnega organa, predati najkasneje v roku enega leta po sprejetju tega odloka v upravljanje upravljalcu, ki jim potem za njihovo vzdrževanje zaračunava števnino.
Določba drugega odstavka 32. člena odloka prične veljati naslednji dan po uveljavitvi cen, v katerih je tudi zajeta vzdrževalnina – števnina. Do takrat stroške iz tega odstavka plačuje uporabnik vodovoda.
64. člen
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja občinski redar Občine Gornja Radgona in pristojne republiške inšpekcijske službe, strokovni nadzor pa upravljalci, pooblaščenci ter odgovorne osebe upravljalcev.
65. člen
Če ni natančneje določeno, se posamezna določila tega odloka uporabljajo le za javna in privatna vodovodna omrežja, ki spadajo v javno vodooskrbo in s za njih smiselno uporabljajo.
66. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 352-01-4/99-3
Gornja Radgona, dne 24. decembra 1999.
Župan
Občine Gornja Radgona
Miha Vodenik l. r.
