Na podlagi 3. in 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 61/96 – odločba US, 35/97, 73/97 – odločba US in 87/97), 29. in 61. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US RS, 45/94 – odločba US RS, 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US RS 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odločba US RS, 44/96 – odločba US RS, 26/97, 70/97 in 10/98) ter 20. člena statuta Občine Gornja Radgona (Uradni list RS, št. 44/99) je Občinski svet občine Gornja Radgona na 10. redni seji dne 23. 12. 1999 sprejel
O D L O K
o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ureja način izvajanja obvezne lokalne javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Gornja Radgona, in sicer se določa splošne pogoje, gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, ki nastaja v gospodinjstvih, industriji in drugih uporabnikih, pogoje in način odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, odvajanje padavinske vode, vire financiranja javne službe ter način njihovega oblikovanja, obveznosti upravljalca in uporabnikov ter druge elemente, pomembne za opravljanje in razvoj javne službe.
2. člen
Javna služba iz 1. člena tega odloka obsega:
1. odvajanje komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer obstajajo sistemi javne kanalizacije,
2. odvajanje tehnoloških odpadnih voda v sistem javne kanalizacije,
3. odvajanje padavinskih voda,
4. odvajanje komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer ni sistemov javne kanalizacije,
5. čiščenje komunalnih odpadnih voda,
6. redno vzdrževanje objektov in naprav javne kanalizacije,
7. izvajanje potrebnih rekonstrukcij in tehnično tehnoloških izboljšav,
8. izvajanje meritev in monitoringa.
3. člen
Uporabnik javne kanalizacije je vsaka pravna ali fizična oseba, ki je lastnik objekta, kjer nastaja komunalna odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo.
4. člen
Kanalizacija so javni objekti in naprave, ki služijo zbiranju, odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. Javna kanalizacija mora biti vodotesna.
5. člen
Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi uporabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v objektih v javni rabi, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvih.
6. člen
Javno službo odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Gornja Radgona, izvaja režijski obrat v okviru Občinske uprave občine Gornja Radgona (v nadaljnjem besedilu: upravljalec), ob upoštevanju pristojnosti, ki jih v zvezi z izvajanjem javne službe imajo drugi organi.
II. ODVAJANJE IN ČIŠČENJE KOMUNALNIH ODPADNIH VODA, NA OBMOČJIH, KJER OBSTAJAJO SISTEMI JAVNE KANALIZACIJE TER ODVAJANJE PADAVINSKIH VODA
1. Javne dobrine
7. člen
Infrastrukturni objekti, naprave oziroma omrežja ter mobilna in druga sredstva, ki so v skladu s predpisi namenjena izvajanju dejavnosti odvajanja komunalnih odpadnih in padavinskih voda so:
a) sekundarno omrežje in naprave:
– kanalski vodi mešanega in ločenega kanalskega sistem, ki služijo za neposredno priključevanje uporabnikov,
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode na sekundarnem omrežju,
– naprave za čiščenje odpadne vode,
b) primarno omrežje in naprave:
– kanalski vodi za odvajanje odpadne in padavinske vode iz dveh ali več stanovanjskih ali drugih območij,
– naprave za čiščenje odpadne vode.
Objekti in naprave javne kanalizacije so last Občine Gornja Radgona.
Objekti in naprave za odvajanje padavinskih voda v meteorno kanalizacijo so objekti in naprave skupne komunalne rabe.
8. člen
Nepremičnine, ki služijo za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda po določbah tega odloka, so javno dobro. O ustanovitvi oziroma prenehanju javnega dobra odloča občinski svet.
9. člen
Objekte in naprave za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda lahko pod enakimi z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi določenimi pogoji, uporablja vsakdo.
10. člen
Uporaba objektov in naprav iz 7. člena tega odloka je obvezna na vseh območjih, kjer so vzpostavljeni javni sistemi odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda.
11. člen
Upravljalec vodi kataster objektov in naprav javne kanalizacije v skladu s predpisano zakonodajo ter register kanalskih priključkov.
12. člen
Upravljalec javne kanalizacije ima vsak čas pravico dostopa do kanalizacijskih objektov in naprav zaradi rednega vzdrževanja, meritev in snemanj ne glede na to, kdo je lastnik ali upravljalec objektov oziroma zemljišča, na katerem so kanalizacijski objekti in naprave.
Upravljalec mora po opravljenem delu vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje.
2. Pogoji za priključitev na javno kanalizacijo
13. člen
V naseljih z javno kanalizacijo je nanjo obvezna priključitev objektov, ki odvajajo odpadne vode s pogojem, da stanje javne kanalizacije omogoča priključitev ter da iztok uporabnika izpolnjuje priključitvene pogoje. Objekte, ki še niso priključeni, je treba priključiti na javno kanalizacijo v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka.
V naseljih, kjer ne obstaja javna kanalizacija je povzročitelj obremenitve dolžan v skladu s pogoji tega odloka in pogoji soglasja ustrezne inšpekcijske službe zgraditi ustrezno greznico.
Po izgradnji javne kanalizacije so se nanjo dolžni sočasoma priključiti pod pogoji upravljalca vsi povzročitelji obremenitve.
14. člen
Upravljalec obvezno izdaja soglasja k:
– lokacijski dokumentaciji,
– na projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– vlogi za uporabno dovoljenje,
– vlogi za začasen priključek,
– za vse posege v prostor, kjer se nahajajo objekti in naprave javne kanalizacije,
– za vse posege v varstvene pasove vodnih virov.
Povzročitelj obremenitve predloži k vlogi za pridobitev soglasja iz prvega odstavka tega člena dokumentacijo, ki ji zahteva upravljalec po lastni strokovni presoji.
15. člen
Lastnik novega objekta pridobi priključek na javno kanalizacijo na podlagi vloge za priključitev ter predložene ustrezne tehnične dokumentacije (lokacijsko dovoljenje, oziroma odločba o priglasitvi del, situacijski načrt priključenega mesta in soglasje lastnikov zemljišč po katerem poteka priključitev).
Če je prijava popolna in če povzročitelj obremenitve izpolni vse zahtevane pogoje je upravljalec dolžan izdati soglasje za priključek na javno kanalizacijo v tridesetih dneh in dovoliti priključitev. Soglasje za priključek na javno kanalizacijo se izda v skladu z določili tega odloka.
V primeru, da priključitev po predloženi dokumentaciji ni možna, mora upravljalec povzročitelja obremenitve seznaniti o razmerah in pogojih, pod katerimi bo priključitev možna.
16. člen
Upravljalec je dolžan dovoliti priključitev, ko je povzročitelj obremenitve vložil zahtevo, izpolnil vse pogoje določene s soglasjem, predložiti zahtevano dokumentacijo in poravnal vse obveznosti do upravljalca ter ko priključitev dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije.
Priključna pristojbina se določi glede na reducirano prispevno površino, ki je priključena na javno kanalizacijo, odvedena odpadna voda se obračunava v kubičnih metrih glede na porabo vode in stopnjo onesnaženja. Način in višina obračunavanja je za vse uporabnike natančno določena v veljavnem ceniku upravljaca.
17. člen
Vsa dela na javni kanalizaciji in priključek na javno kanalizacijo lahko izvede samo za to usposobljen in registriran izvajalec.
Upravljalec po priključitvi vpiše uporabnika v evidenco uporabnikov in mu izda potrdilo o priključitvi.
18. člen
Če uporabnik priključi objekt oziroma izvede priključek na javno kanalizacijo brez soglasja upravljalca in priključek ni strokovno izveden, upravljalec lahko priključek izvede na stroške uporabnika, tako da je ta usklajen z določbami tega odloka.
19. člen
Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je mogoča le v primeru rušenja priključenega objekta. Uporabnik objekta, ki objekt ruši, odjavo priključka sporoči upravljacu v pisni obliki, najkasneje 14 dni pred ukinitvijo priključka. Upravljalec po odjavi izbriše uporabnika iz evidence uporabnikov.
3. Objekti in naprave uporabnika
20. člen
Javna kanalizacija je glede na odgovornost upravljanja in vzdrževanja ločena od omrežja in naprav uporabnika.
Za naprave, s katerimi upravlja in razpolaga uporabnik in so njegova last, se štejejo kanalski priključki, priključni jaški, ter kanalska mreža od objekta uporabnika, ne glede na dolžino in profil, do priključka na javno kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami v zgradbah in na zemljišču.
21. člen
Objekti in naprave uporabnika so:
– priključni kanal od hišne kanalizacije do javnega kanala, vključno z zbirnimi kanali hišne kanalizacije,
– objekti in naprave za predčiščenje odpadnih voda,
– interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v objektu in na zemljišču uporabnika.
Z objekti in napravami iz tega člena upravlja, gospodari in vzdržuje uporabnik na svoje stroške.
Uporabnik je dolžan s temi objekti in napravami gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne in padavinske vode v javni kanalizaciji ter da voda pred iztekom v javno kanalizacijo ne presega mejne vrednosti za iztok v kanalizacijo.
4. Odvajanje tehnoloških odpadnih voda v javno kanalizacijo
22. člen
Tehnološka odpadna voda je voda, ki nastaja predvsem po uporabi v industriji, obrtni ali obrti podobni, gospodarski ali kmetijski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi.
23. člen
V javno kanalizacijo se smejo odvajati tiste tehnološke odpadne vode, ki so določene v soglasju za kanalski priključek oziroma ki so dovoljene po veljavnih standardih in predpisih o emisijah snoveh, ki se smejo odvajati iz virov onesnaženja v javno kanalizacijo.
Uporabnik, ki odvaja tehnološko odpadno vodo, ki ni primerna za odvajanje v javno kanalizacijo, mora pred odvajanjem v javno kanalizacijo to vodo predhodno očistiti.
Uporabnik iz drugega odstavka tega člena mora najmanj štirikrat letno oziroma ob vseh spremembah predložiti upravljalcu analizo odpadne vode, izdelano v skladu z veljavno zakonodajo. Upravljalec lahko odredi tudi pogostejše analize.
5. Odvajanje padavinskih voda
24. člen
Padavinska odpadna voda je voda, ki kot posledica meteorskih padavin odteka iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin neposredno ali po kanalizaciji v vode ali v tla.
25. člen
Lastnik ali upravljalec objekta mora za padavinsko vodo, ki odteka s strehe objekta, zagotoviti odvajanje neposredno v vode ali ponikanje v tla, kadar je to izvedljivo.
Lastnik ali upravljalec površin, s katerih odteka toliko onesnažena padavinska voda, da se na podlagi določb uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96) ne sme spuščati neposredno v vode, mora to vodo zajeti in očistiti.
III. ODVAJANJE KOMUNALNIH ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA NA OBMOČJIH, KJER NI SISTEMOV JAVNEGA KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA
26. člen
Na območjih, kjer ni zgrajenih sistemov javne kanalizacije, je obvezna izgradnja lastnih – individualnih objektov za čiščenje odplak (greznice, čistilne naprave).
Za gradnjo ustrezne greznice oziroma čistilne naprave si je povzročitelj obremenitve oziroma investitor dolžan pridobiti ustrezno upravno dovoljenje.
Dovoljenje izda upravni organ v skladu s pogoji soglasja pristojne inšpekcijske službe. K temu dovoljenju mora izdati soglasje tudi upravljalec.
27. člen
Padavinske vode ne smejo biti odvedene v greznico, speljati jih je treba v vode, meteorno kanalizacijo, javno kanalizacijo ali v ponikalnico.
Greznice morajo biti obvezno praznjene po programu, ki ga izdela upravljalec javne kanalizacije.
Odpadne vode in gošče iz greznic se morajo prečistiti na čistilni napravi, ko bo ta zgrajena.
Upravljalec javne kanalizacije mora voditi o greznicah posebno evidenco, iz katere je razvidno:
– lastništvo,
– lokacija greznice,
– velikost greznice,
– kakšna je greznica (vodotesna, nevodotesna),
– datum praznjenja.
IV. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE
28. člen
Viri financiranja javne službe so:
– cena kanalščine in čiščenja odpadnih voda,
– sredstva občinskega proračuna,
– lastna sredstva občanov,
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
– različne dotacije in subvencije,
– povračila za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje,
– takse,
– druga sredstva, namenjena za izgradnjo in delovanje sistemov za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda.
29. člen
Uporabnik je za priključitev na javno kanalizacijo dolžan plačati prispevek za priključitev na javno kanalizacijo upravljalcu in je prihodek občinskega proračuna.
Višino, pogoje in način plačevanja tega prispeva določi občinski svet s sklepom.
30. člen
Občinski svet lahko z odlokom določi obveznost plačevanja takse, ki se uporablja namensko za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda. V odloku s katerimi se taksa uvede, mora biti določen način pobiranja in višina takse.
1. Plačilo cene kanalščine in čiščenje komunalnih odpadnih voda
31. člen
Stroške kanalščine in čiščenja komunalnih odpadnih voda so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki preko javne kanalizacije odvajajo odpadne vode do naprav za čiščenje komunalnih odpadnih voda.
32. člen
Cena čiščenja komunalnih odpadnih voda v čistilni napravi se določi na podlagi količine odpadne vode, cene za enoto in faktorja onesnaženosti se oblikujejo v skladu z veljavnimi predpisi o načinu oblikovanja cen komunalnih storitev.
Cena vsebuje pri uporabnikih, ki odvajajo odpadne vode v javno kanalizacijo, stroške enostavne in razširjene reprodukcije ter stroške upravljanja s kanalizacijskimi sistemi.
33. člen
Uporabniki javne kanalizacije so dolžni redno plačevati stroške kanalščine in čiščenja odpadnih voda na podlagi izstavljenega računa upravljalca. Uporabnik mora plačati račun najkasneje v 15 dneh od izstavitve. Če uporabnik meni, da obračun ni pravilne, lahko v osmih dneh od prejema računa vloži pismeni ugovor na upravljalca kanalizacije.
V nasprotnem primeru mora upravljalec uporabnika z opominom pozvati k plačilu. V opominu mora določiti dodaten rok in opozoriti uporabnika na posledice naplačila.
34. člen
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo odvedeno vodo v kubičnih metrih v enaki količini in v enakih razdobjih kot za porabljeno vodo. Enako velja za uporabnike, ki uporabljajo vodo iz lastnega vodnjaka.
Uporabnik, ki ima lastni vodnjak mora omogočiti upravljalcu namestitev obračunskega vodomera. Tip, velikost in mesto namestitve določi upravljalec samostojno. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera ali odstraniti plombe. Uporabnik mora omogočiti upravljacu odčitovanje vodomera.
Stanje na vodomeru, ki je podlaga za obračun cene za čiščenje odpadnih voda, odčituje pooblaščena oseba upravljalca.
2. Meritve odvoda porabljene vode in čiščenje odpadne vode
35. člen
Upravljalec lahko v soglasju za kanalski priključek določi uporabniku obveznost opravljati periodične meritve količin in lastnosti odpadne vode. Navedene obveznosti uporabnik krije na lastne stroške.
36. člen
Količina odvedene odpadne vode se meri po stanju vodomera, in sicer v kubičnih metrih porabljene vode. V primeru, da upravljalec ali uporabnik ugotovi, da je obračunski vodomer v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera in ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se obračuna pavšalna količina odvedene vode na osnovi povprečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju.
37. člen
Glede namestitve, pregledov, vzdrževanja in odčitavanja vodomerov za ugotavljanje količine odpadne vode, veljajo določbe odloka o oskrbi s pitno vodo.
V. OBVEZNOST UPRAVLJALCA IN UPORABNIKOV JAVNE KANALIZACIJE
38. člen
Izvajalec gradbenih del mora preprečiti odtekanje z gradbiščnih površin v javno kanalizacijo, da se prepreči odplavljanje gradbenega materiala oziroma drugega materiala. Če pride pri tem do ogrožanja javne kanalizacije, mora izvajalec gradbenih del obvestiti upravljalca. Izvajalec gradbenih del je dolžan povrniti stroške popravila javne kanalizacije.
39. člen
Za vsak gradbeni poseg na območju objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, si morajo vsi izvajalci, pravne in fizične osebe za ta dela pridobiti soglasje upravljalca in pri opravljanju teh del zagotoviti, da ostane javna kanalizacija napoškodovana. V primeru poškodbe so jo dolžni vzpostaviti v prvotno stanje in poravnati vso morebitno škodo, ki je nastala zaradi poškodbe ali prekinitve odvajanja in čiščenja.
1. Obveznosti upravljalca
40. člen
Upravljalec javne kanalizacije ima pri odvajanju odpadne in padavinske vode naslednje obveznosti:
– redno vzdrževati objekte in naprave, ki so v njegovem upravljanju, tako da je uporabnikom omogočeno redno odvajanje odpadnih voda,
– objekte in naprave vzdrževati v skladu s sprejetimi pravilniki, poslovniki ter drugimi predpisi,
– sistematično pregleduje objekte in naprave javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov,
– poskrbeti za ustrezno zavarovanje objektov in naprav,
– obnavljati dotrajano omrežje ter dotrajane dele objektov in naprav,
– vodi kataster objektov in naprav javne kanalizacije,
– skrbi za meritve in redni obračun stroškov odvajanja in čiščenja odpadnih voda,
– ažurno izdajati uporabnikom ustrezna soglasja in jim omogočiti priključitev na javno kanalizacijo,
– predpisuje pogoje v drugih primerih na zahtevo strank in drugih organov in organizacij,
– obvešča uporabnike o prekinitvah odvajanja odpadne in padavinske vode na krajevno običajen način ali neposredno,
– dolžan je pisno obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javno kanalizacijo,
– v skladu z veljavnimi predpisi obračunava amortizacijo za vse infrastrukturne objekte in naprave, ki so namenjeni odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
– s sredstvi amortizacije gospodari v skladu z namenom, ki jih imajo ta sredstva po veljavni zakonodaji,
– opravljati strokovno-tehnične podlage za razvojne naloge, vse s ciljem, da so uporabnikom kontinuirano in kvalitetno zagotovljene javne dobrine oziroma pravočasno in kvalitetno zagotovljene storitve,
– opravljati druga dela, ki so povezana z vzdrževanjem in obnovo objektov in naprav.
2. Obveznosti uporabnikov
41. člen
Uporabniki javne kanalizacije imajo naslednje obveznosti:
– zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije, skladno s tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem upravljalca,
– vzdrževanje hišne kanalizacije, hišnega priključka ter naprav za predčiščenje, tako da bo iztok izpolnjeval pogoje iz soglasja,
– obveščanje upravljalca o poškodbah na objektih s katerimi gospodari sam ter takoj ukrepati, da ne bo nastala škoda na objektih in napravah javne kanalizacije,
– obveščanje upravljalca o vseh spremembah kvalitete in količin odpadne vode, ki so trajnejšega značaja,
– obveščajo upravljalca o vseh spremembah pogojev za priključitev,
– v primeru spremenjenih pogojev priključitve so dolžni na lastne stroške prilagoditi hišni priključek,
– pravočasno opozarjajo na ugotovljene pomanjkljivosti na javni kanalizaciji,
– dolžni so takoj obvestiti upravljalca o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme, malomarnosti ali višje sile, odtekle v javno kanalizacijo,
– redno plačujejo odvajanje odpadne vode na podlagi izdanih računov,
– omogočiti dostop do objektov in naprav javne kanalizacije,
– uporabniki ne smejo prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku, ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti,
– za posege na območju objektov in naprav javne kanalizacije ter za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje pridobiti soglasja upravljalca.
3. Uporaba javne kanalizacije
42. člen
V javno kanalizacijo je izjemoma dovoljeno odvajanje padavinskih voda, drenažnih voda, podtalnice, vodotokov ter meteornih voda, če je kanalizacija tako zgrajena, da to omogoča, v drugih primerih pa ni dovoljeno.
43. člen
Uporabnikom ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo:
– odpadne vode, ki vsebuje zmlete in zdrobljene trdne odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih ali gospodinjstvu podobnih dejavnosti, strupene snovi v višjih koncentracijah kot je dovoljeno,
– vodo pomešano s tekočimi gorivi, olji in mazivi,
– snovi, ki razvijajo strupene in eksplozivne pline,
– snovi, ki bi kvarno vplivale na kanalsko omrežje,
– gnoj, pepel, kosti, cement, pesek, usnje, konzerve, stekla in podobne druge tehnološke in komunalne odpadke,
– neprečiščene tehnološke in komunalne odpadke,
– snovi oziroma odpadne vode, ki so določene s pravilnikom glede na tehnologijo čiščenja.
V primeru, da nastane na objektih in napravah javne kanalizacije škoda zaradi nepravilnega ravnanja uporabnika, je ta dolžan upravljalcu poravnati stroške odprave škode.
VI. PREKINITEV ODVAJANJA KOMUNALNE ODPADNE VODE
44. člen
Upravljalec ima pravico odpovedati uporabniku odvajanje in čiščenje odpadnih voda v naslednjih primerih:
– če uporabnik zaprosi za ukinitev priključka na javno kanalizacijo zaradi rušenja priključenega objekta,
– če odpadna voda uporabnika ogroža zdravje ljudi in varno obratovanje kanalizacije,
– če uporabnik z odpadno vodo odvaja v javno kanalizacijo snovi navedene v prejšnjem členu tega odloka,
– če uporabnik ne poravna računov storitev,
– če niso izpolnjeni pogoji soglasja za priključitev,
– če uporabnik ne izpolnjuje obveznosti iz tega odloka.
Odvajanje odpadne vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora poravnati stroške prekinitve in ponovne priključitve.
Uporabnik je dolžan poravnati škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če je nastala škoda na teh objektih in napravah zaradi njegovega ravnanja oziroma če je škodo povzročila odpadna voda njegovega priključka.
45. člen
Upravljalec ima pravico prekiniti odvajanje odpadne in padavinske vode za krajši čas zaradi vzdrževanih del na objektih in napravah javne kanalizacije, vendar mora o času trajanja prekinitve pravočasno obvestiti uporabnike na krajevno običajen način, ali neposredno.
V primeru intervencije na objektih in napravah, lahko upravljalec prekine odvajanje odpadne vode, vendar mora o tem takoj obvestiti uporabnike.
46. člen
V primeru višje sile, kot so potres, požar, izpad električne energije, velike okvare, poplave povezane z nalivi, vdori in izlitje škodljivih snovi v kanalizacijo, ima upravljalec pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje odpadnih voda, o tem pa mora obvestiti uporabnike.
VII. KAZENSKA DOLOČBA
47. člen
Z denarno kaznijo od 30.000 SIT do 150.000 SIT se kaznuje za prekršek uporabnik če:
– opravi delo na javni kanalizaciji brez pooblastila upravljalca javne kanalizacije,
– se ne priključi na javno kanalizacijo, ko za to obstajajo pogoji, 10. člen tega odloka,
– ravna v nasprotju s 13. členom tega odloka,
– se priključi na javno kanalizacijo brez soglasja upravljalca, 18. člen tega odloka,
– odjavi priključek v nasprotju z določili 19. člena tega odloka,
– odvaja tehnološke odpadne vode v javno kanalizacijo brez ali v nasprotju s soglasjem upravljalca,
– ravna v nasprotju s 25., 26. in 27. členom tega odloka,
– ravna v nasprotju z drugim odstavkom 34. člena tega odloka,
– ne plačuje stroškov čiščenja komunalnih odpadnih voda oziroma kanalščine,
– ravna v nasprotju z 38. in 39. členom tega odloka,
– ne izpolnjuje obveznosti po 41. členu tega odloka,
– v javno kanalizacijo odvaja nedovoljene vode, 42. člen in nedovoljene snovi 43. člen tega odloka.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
48. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja režijski obrat in komunalni nadzornik ter pristojne inšpekcijske službe.
49. člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o upravljanju, vzdrževanju in obvezni uporabi kanalizacije v Občini Gornja Radgona (Uradni objave, št. 6/85) in odlok o obvezni uporaba javne kanalizacije v naselju Negova (Uradni list RS, št. 9/96).
50. člen
Ta odloka začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 028-8/96-3
Gornja Radgona, dne 24. decembra 1999.
Župan
Občine Gornja Radgona
Miha Vodenik l. r.
