Na podlagi 21. in 50.a člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98), 3., 25. in 241. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97, 87/98 in 73/98) ter 7. in 17. člena statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/99), je Mestni svet mestne občine Murska Sobota na seji dne 21. 12. 1999 sprejel

S tem odlokom se določa organizacija, pristojnosti in naloge nadzora, izvajanja občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi Mestna občina Murska Sobota ureja zadeve iz svoje pristojnosti (v nadaljevanju: občinski predpisi).

Nadzor izvajanja občinskih predpisov opravlja občinska inšpekcija (v nadaljevanju: inšpekcija) in redarska služba (v nadaljevanju: redarji).
Inšpekcija in redarji nadzorujejo izvajanje občinskih predpisov s področja:
– javnega reda,
– vzdrževanja in urejanja občinskih cest,
– prometne in neprometne signalizacije,
– zagotavljanja reda nad ustavljenimi, parkiranimi in zapuščenimi vozili,
– varovanja javnih površin in okolja,
– plakatiranja in nameščanja reklam,
– pokopališkega reda.
Inšpekcija in redarji nadzorujejo izvajanje drugih občinskih predpisov in predpisov države, če je po predhodnem soglasju občine opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti z zakonom prenešeno na občino.

Z odlokom o organizaciji in delovnem področju Mestne uprave mestne občine Murska Sobota je določeno, da se nadzor izvajanja občinskih predpisov opravlja v okviru oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe.
Število delovnih mest in posebne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati inšpektor in redarji, določa akt o sistemizaciji delovnih mest v mestni upravi.

Inšpektor in redarji morajo imeti pri opravljanju nadzora službeno izkaznico, s katero izkazujejo pooblaščenost za opravljanje nadzora.
Redarji morajo nositi uniformo, označbe in ustrezno opremo, ki jo predpiše pristojni minister.

Pravilnik o obrazcu službene izkaznice, nošenju in uporabi uniforme in opreme izda župan.

Inšpekcijsko nadzorstvo izvajanja predpisov iz 2. člena tega odloka neposredno opravlja inšpektor kot delavec s posebnimi pooblastili, ki mora izpolnjevati pogoje, predpisane s tem odlokom.
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima inšpektor pravico pregledati objekte, prostore, naprave, predmete, dokumentacijo, zaslišati stranke in priče v upravnem postopku, pridobiti podatke, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb ter opraviti druga dejanja, ki so skladna z namenom inšpekcijskega nadzorstva oziroma ima enaka pooblastila, dolžnosti in odgovornosti, kot jih imajo inšpektorji po zakonu o upravi.

Inšpektor mora imeti visoko strokovno izobrazbo, najmanj pet let delovnih izkušenj in strokovni izpit za inšpektorja.
Inšpektor mora opraviti strokovni izpit v roku enega leta od dneva imenovanja za inšpektorja. Inšpektor, ki nima strokovnega izpita, ne sme izdajati odločb, lahko pa opravlja dejanja v postopku pred izdajo odločbe.

Inšpektor ne sme sprejemati daril oziroma pridobivati ugodnosti, ki bi lahko vplivale na njegova uradna dejanja.

Če pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva inšpektor ugotovi, da je kršen občinski predpis, ima pravico in dolžnost:
– odrediti ukrepe za opravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga sam določi,
– predlagati uvedbo postopka zaradi prekrška oziroma izreči mandatno kazen,
– predlagati pristojnemu organu sprejem ukrepov,
– odrediti druge ukrepe in dejanja, za katera je pooblaščen.

Inšpektor sestavi zapisnik o opravljenem inšpekcijskem nadzorstvu, ki mora vsebovati zlasti podatke o:
– dnevu in času inšpekcijskega nadzorstva,
– pravni oziroma fizični osebi, pri kateri je bilo opravljeno inšpekcijsko nadzorstvo,
– ugotovljenem stanju,
– ukrepih ter pravni podlagi za izrečene ukrepe, kadar gre za izjemno nujne ukrepe.
Zapisnik se vroči pravni oziroma fizični osebi, pri kateri je bilo opravljeno inšpekcijsko nadzorstvo.

Po opravljenem inšpekcijskem nadzorstvu ima inšpektor pravico in dolžnost z odločbo odrediti, da se z dejanjem ali opustitvijo dejanja v roku, ki ga določi inšpektor, zagotovi izvajanje občinskih predpisov.
Odločba iz prejšnjega odstavka je lahko, kadar gre za izjemno nujne ukrepe, tudi ustna. Inšpektor lahko odloči, da se taka odločba takoj izvrši. Inšpektor, ki je ustno odločil, mora pravni oziroma fizični osebi na njeno zahtevo izdati pisno odločbo, in sicer najpozneje v osmih dneh od dneva, ko je to zahtevala.
Zoper odločbo iz prvega in drugega odstavka tega člena je dovoljena pritožba v osmih dneh od dneva njene vročitve. O pritožbi odloča župan.
Pritožba zoper odločbo iz drugega odstavka tega člena ne zadrži njene izvršitve.

Pravne in fizične osebe, pri katerih se opravlja inšpekcijsko nadzorstvo (v nadaljevanju: zavezanci), so dolžne inšpektorju:
– omogočiti nemoteno opravljanje nadzorstva,
– omogočiti vstop v objekte, prostore oziroma dostop do naprav, ki jih nadzira,
– posredovati vse potrebne podatke in pojasnila v zvezi z opravljanjem nadzorstva.

V primeru, da zavezanec ne izvrši naloženega ukrepa, oziroma ga ne izvrši popolnoma ali v določenem roku, lahko inšpektor odloči, da to opravi druga pravna ali fizična oseba na stroške zavezanca.

Inšpektor lahko zaprosi pomoč pristojne organe za notranje zadeve in druge institucije, kadar je to potrebno zaradi opravljanja njegovega dela oziroma zaradi lastne varnosti.

Redarji nadzorujejo izvajanje občinskih predpisov, ki se nanašajo na javni red, prometno in neprometno signalizacijo, ustavljena, parkirana in zapuščena vozila, varovanje javnih površin in okolja, plakatiranja in nameščanja reklam ter pokopališki red.

Če redar pri opravljanju nadzora izvajanja občinskih predpisov ugotovi, da je kršen občinski predpis, ima pravico in dolžnost:
– na vozilo namestiti obvestilo o prekršku,
– izreči mandatno kazen na kraju samem,
– izdati obvestilo o prekršku in plačilni nalog,
– odrediti priklenitev nepravilno parkiranega vozila (v primeru, da je v občini skladno z odlokom možna uporaba lisic),
– odrediti odvoz nepravilno parkiranega vozila (v primeru, da je v občini skladno z odlokom možna uporaba pajka),
– opozarjati na odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti,
– opravljati posamezna dejanja v postopku pred izdajo odločbe, zlasti ugotavljanje dejstev in okoliščin, ter zbiranje dokazov po nalogu inšpektorja,
– obveščati pristojne organe, če meni, da so potrebni ukrepi, za katere sam ni pristojen,
– opravljati druga dejanja in naloge, za katere je pooblaščen.

Z denarno kaznijo 30.000 SIT se kaznuje takoj na kraju prekrška pravna oseba, ki:
– ne odpravi ugotovljenih nepravilnosti v roku, ki je določen z odločbo občinskega inšpektorja (prva alinea 9. člena),
– ne omogoči občinskemu inšpektorju nemoteno opravljanje inšpekcijskega nadzorstva (12. člen).
Z denarno kaznijo 30.000 SIT se kaznuje takoj na kraju prekrška posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti (samostojni podjetnik), ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 10.000 SIT se kaznuje takoj na kraju prekrška odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 10.000 SIT se kaznuje takoj na kraju prekrška posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS. Z dnem veljavnosti preneha veljati odlok o službi komunalnega nadzora (Uradne objave, št. 21/84).