Na podlagi 36. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) in 75. člena statuta Občine Ajdovščina (Uradni gl., št. 7/99) je Občinski svet občine Ajdovščina na seji 21. 12. 1999 sprejel
P O S L O V N I K
Občinskega sveta občine Ajdovščina
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta poslovnik ureja način dela sveta Občine Ajdovščina (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov sveta (v nadaljevanju: svetniki).
2. člen
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje komisij, odborov in drugih delovnih teles sveta (v nadaljevanju: delovna telesa) ter za način uresničevanja pravic in dolžnosti njihovih članov, če ta poslovnik ne določa drugače. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom uredi tudi v aktih o ustanovitvi teles, ki jih sprejme svet.
3. člen
Svet dela na rednih in izrednih sejah.
Svet posluje v slovenskem jeziku.
4. člen
Delo sveta je javno.
Javnost dela se lahko omeji ali izključi samo, če zaradi splošnih koristi tako odloči svet.
5. člen
Svet ima pečat.
Oblika in uporaba pečata se določita z odlokom.
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA
6. člen
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče dotedanji župan najkasneje 20 dni po izvolitvi svetnikov.
Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik občinske volilne komisije.
Zaradi priprave na prvo sejo skliče najstarejši novoizvoljeni svetnik najmanj sedem dni pred datumom, določenim za prvo sejo, predstavnike kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni svetniki.
7. člen
Do potrditve mandata župana in svetnikov vodi sejo sveta najstarejši svetnik. Na njegov predlog lahko svet odloči, da vodi prvo sejo drug svetnik.
8. člen
Na prvi seji svet najprej imenuje komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Glasovanje za predsednika in člane komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja se izvede na podlagi kandidatnih list. Lista je veljavna, če je nanjo uvrščeno toliko kandidatov, kolikor članov komisije se voli.
Predsednik in člani so imenovani, če je za posamično listo glasovala večina navzočih svetnikov.
Če nobena od kandidatnih list ni dobila potrebne večine, so predsednik in člani komisije imenovani posamično na podlagi javnega glasovanja.
Vrstni red glasovanja o posameznem kandidatu se določi z žrebanjem vrstnega reda list.
Če na ta način niso izvoljeni vsi člani komisije, lahko svetniki predlagajo kandidate za manjkajoče člane, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta.
9. člen
Svet na svoji prvi seji potrdi mandat izvoljenih svetnikov ter mandat župana, potem ko je obravnaval poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v občini in poročilo komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov.
Svet skupaj odloči o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.
Član sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.
Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma liste kandidatov.
10. člen
Po potrditvi mandatov članov sveta in župana se predstavi župan, ki pred prevzemom dolžnosti da slovesno izjavo: “Izjavljam, da bom svojo funkcijo opravljal po ustavi in zakonih vestno in odgovorno, v dobrobit Občine Ajdovščina.
III. SEJE SVETA
1. Sklicevanje sej
11. člen
Svet dela in odloča na sejah. Seje sklicuje župan.
Redne seje so, razen v času počitnic, praviloma enkrat na mesec na vnaprej določen dan v tednu.
Župan lahko skliče redno sejo v skladu s programom dela, po sklepu sveta, na lastno pobudo ali na predlog delovnega telesa občinskega sveta.
Župan mora sklicati sejo, če tako zahteva najmanj četrtina svetnikov ali nadzorni odbor, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Zahtevi za sklic seje mora biti priložen dnevni red.
Ne glede na gornje določbe, mora župan sklicati sejo najmanj štirikrat na leto.
12. člen
Izredna seja se skliče v času, ko ni rednih zasedanj sveta in v času rednih zasedanj sveta, kadar ni pogojev za redno sejo (ukrepanje v nujnih zadevah oziroma nespoštovanje zahteve za sklic seje, podane s strani upravičenih predlagateljev).
Izredno sejo lahko skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo delovnega telesa občinskega sveta, mora pa jo sklicati na zahtevo četrtine svetnikov ali nadzornega odbora.
V predlogu oziroma zahtevi za sklic seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic, zahtevi pa mora biti priložen tudi dnevni red za sklic seje.
Če seja sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve za sklic redne ali izredne seje, lahko sejo z istim dnevnim redom, kot je bil predlagan v zahtevi za sklic seje, skličejo tisti, ki so zahtevo podali. V tem primeru lahko predlagatelj sejo tudi vodi.
13. člen
Vabilo za sklic seje sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje svetnikom praviloma deset dni pred dnem, določenim za sejo sveta, vendar najkasneje pet dni pred dnem, določenim za sejo sveta.
Skupaj z vabilom se svetnikom pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red.
V primeru iz četrtega odstavka prejšnjega člena se vabilo za sklic seje sveta pošlje tudi županu.
Obvestilo o sklicu seje skupaj z gradivom se pošlje političnim strankam, ki so sodelovale na zadnjih občinskih volitvah in sredstvom javnega obveščanja, obvestilo o seji sveta s predlogom dnevnega reda pa se pošlje krajevnim skupnostim v občini.
Izredna seja se lahko skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seje seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo.
V primeru, ko gre za izredne razmere, ki terjajo nujno ukrepanje, je gradivo za sejo svetnikom lahko predloženo tudi na sami seji.
14. člen
V nujnih primerih, ko je potrebno sprejeti odločitev v krajšem času, kot je mogoče sklicati sejo sveta, lahko župan izvede korespondenčno sejo.
Če se več kot četrtina svetnikov ne strinja s predlogom za izvedbo korespondenčne seje in je za sklic seje dana zahteva upravičenega predlagatelja, mora župan sklicati sejo sveta. V ta namen se župan po telefonu ali na drug ustrezen način posvetuje z vsemi svetniki in dobi od njih odgovor.
Vprašanje za korespondenčno sejo mora biti jasno in nedvoumno, tako da je nanj mogoče odgovoriti samo z “da“ ali “ne“ (“za“ ali “proti“).
O korespondenčni seji se sestavi zapisnik, v katerem se navede vzrok za izvedbo korespondenčne seje, postavljena vprašanja in odgovore svetnikov. Ta zapisnik potrdi svet na naslednji seji. Župan mora na naslednji seji posebej utemeljiti vzroke za izvedbo korespondenčne seje.
Na korespondenčni seji ni mogoče sprejemati predpisov.
15. člen
Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan.
Župan odredi, katere druge udeležence se lahko povabi na sejo sveta ali k obravnavi posamezne zadeve.
2. Dnevni red
16. člen
Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan v skladu s programom dela sveta, v skladu s sklepi sveta oziroma z zahtevami predlagateljev sklica seje.
Če predlog akta ni vložen v skladu s tem poslovnikom, mora župan od predlagatelja zahtevati dopolnitev predloga.
Predlagani dnevni red seje, za katero je podana zahteva v smislu četrtega odstavka 11. člena tega poslovnika, lahko župan dopolni še z novimi točkami.
Župan mora uvrstiti na dnevni red seje sveta predloge aktov, vloženih s strani delovnih teles sveta, ter odlokov in drugih aktov, ki jih je predlagal posamezen svetnik, če so pripravljeni skladno z določbami statuta občine in tega poslovnika.
17. člen
Za obravnavo posameznih zadev iz pristojnosti občinskega sveta lahko župan, pred uvrstitvijo na dnevni red, skliče predstavnike svetnikov političnih strank, zastopanih v občinskem svetu; lahko pa povabi tudi poročevalce za posamezna gradiva, ki so priložena predlogu dnevnega reda, in svetnike, ki so dali predloge in pobude za obravnavo posameznih zadev.
Za sodelovanje na takih obravnavah lahko stranke oziroma člani sveta iz posameznih strank določijo stalnega predstavnika.
Pri predhodnih obravnavah iz prvega odstavka tega člena lahko sodelujejo tudi predsedniki in drugi predstavniki zainteresiranih delovnih teles občinskega sveta.
3. Programiranje dela sveta
18. člen
Župan določi predlog okvirnega programa dela sveta za posamezno leto in terminski plan (za spomladanska in jesenska zasedanja). Okvirni program dela upošteva program dela občinske uprave za tekoče leto in druge predloge za razpravo in odločanje v svetu.
Okvirni program dela sveta mora biti sprejet najpozneje na drugi seji sveta za tekoče leto.
Okvirni program dela in terminski plan predlaga župan svetu v sprejem.
Delovna telesa sveta oblikujejo in medsebojno usklajujejo svoje programe dela v skladu s programom dela sveta in odločitvijo župana o obravnavi posameznih točk v delovnih telesih.
4. Predsedovanje in udeležba na seji
19. člen
Sejo sveta vodi župan, ki za vodenje seje lahko pooblasti podžupana ali drugega člana sveta. Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan; če pa je tudi ta ne more voditi, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.
20. člen
Seje sveta se lahko udeležijo osebe, ki jih na sejo povabi župan, druge osebe pa se lahko udeležijo tistih sej sveta, ki niso zaprte za javnost.
Če svet sklene, da bo kakšno vprašanje obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg svetnikov navzoč na seji.
21. člen
O udeležbi svetnikov in drugih vabljenih se vodi evidenca.
Evidenca o udeležbi svetnikov se vodi na podlagi ugotavljanja navzočnosti ob začetku seje, ob glasovanju, ob preverjanju sklepčnosti med sejo in na začetku nadaljevanja prekinjene seje.
Za vodenje evidence o udeležbi svetnikov na seji skrbi pooblaščeni delavec občinske uprave.
Navzočnost svetnikov se ugotovi z dvigom rok ali s poimenskim klicanjem svetnikov.
O načinu ugotavljanja navzočnosti svetnikov odloči predsedujoči.
22. člen
Svet lahko sprejme stalni sedežni red.
Stalni sedežni red se določi tudi za predstavnike občinske uprave in druge udeležence sej sveta.
5. Potek seje
23. člen
Ko predsedujoči začne sejo, preveri, kateri izmed svetnikov so se opravičili, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti ter navede imena opravičeno in neopravičeno odsotnih svetnikov.
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen ter obvesti svet, kdo je povabljen na sejo.
Na začetku seje lahko predsedujoči da pojasnilo v zvezi z delom na seji in v zvezi z drugimi vprašanji.
24. člen
Preden svet preide k določitvi dnevnega reda, odloča o potrditvi zapisnika prejšnje seje in sprejemu poročila o izvajanju sklepov prejšnje seje.
V primeru, da na prejšnji seji ni bil dan odgovor na vprašanje svetnika, ali pa ta z njim ni bil zadovoljen, mora biti poročilu o izvajanju sklepov priložen pisen odgovor, oziroma pojasnilo, zakaj odgovor še ni pripravljen.
Svetnik lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje oziroma poročilu o izvajanju sklepov prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik oziroma poročilo ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb oziroma dopolnitev odloči svet.
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile dane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.
Poročilo o izvedenih sklepih in sklepih v izvajanju zagotovi župan.
Poročilo se lahko sprejme v predloženem besedilu, ustrezno spremenjeno oziroma dopolnjeno, lahko pa ga svet zavrne in zahteva, da se do naslednje seje pripravi dopolnjeno poročilo.
25. člen
Svet na začetku seje določi dnevni red.
Pri določitvi dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za sprejemanje predpisov po hitrem postopku.
Zadeve, katerih predlagatelj je župan, se na njegov predlog brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega reda.
Ob predlogu župana, da se dnevni red redne seje razširi, svet pred odločanjem v razpravi ugotovi, ali so razlogi, ki terjajo uvrstitev predlagane točke na dnevni red, nastali po že sklicani seji, in ali je bilo svetnikom pravočasno poslano ali izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red, da bi bilo omogočeno kvalitetno odločanje. Ob sprejemanju dnevnega reda izredne seje pa svet presoja tudi utemeljenost razlogov za njen sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov za njen sklic, se dnevni red ne sprejme in se skliče nova redna ali izredna seja, v skladu s tem poslovnikom.
Predlagatelj lahko predlog za razširitev dnevnega reda pisno obrazloži, lahko pa tudi ustno na seji sveta pojasni razloge za razširitev dnevnega reda. Njegova obrazložitev lahko traja največ pet minut.
O predlogih za razširitev dnevnega reda lahko poda mnenje občinska uprava, če ni sama predlagateljica razširitve.
Po sprejetih odločitvah iz drugega odstavka tega člena da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
26. člen
Svet lahko razpravlja in sklepa le o zadevah, ki so na dnevnem redu.
Posamezne točke se obravnavajo po sprejetem vrstnem redu.
Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda.
27. člen
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda predstavnik predlagatelja dopolnilno obrazložitev.
Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut.
Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev.
Za predstavnikom predlagatelja dobijo besedo predstavniki delovnih teles in predstavniki občinske uprave, če ni predlagatelj župan.
Za tem dobijo besedo svetniki in drugi povabljeni na sejo po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi.
Posamezniki se lahko prijavijo k razpravi za določeno točko dnevnega reda od začetka do konca razprave o tej točki.
28. člen
Govornik sme govoriti po tem, ko mu je dal besedo predsedujoči in le o vprašanju, ki je na dnevnem redu.
Govornik se najprej predstavi z imenom in priimkom, če ni bil že predhodno najavljen s strani predsedujočega.
Če se govornik ne drži vprašanja, o katerem se razpravlja, ga predsedujoči opomni. Če se govornik tudi po drugem opozorilu ne drži dnevnega reda oziroma če nadaljuje z govorom kljub opozorilu, da je prekoračil čas za razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo.
Razprave svetnikov in drugih udeležencev seje niso časovno omejene, razen če ni v tem poslovniku drugače določeno.
Na predlog predsedujočega lahko svet odloči, da lahko govornik o istem vprašanju govori le enkrat, lahko pa mu omeji tudi trajanje govora, vendar ne na manj kot pet minut. V tem primeru ima posamezen govornik pravico do dveh replik, razen če je bil govornik v predhodni razpravi posebej imenovan ali pozvan, ko ima pravico do še ene dodatne replike.
Replika sme trajati največ dve minuti.
29. člen
Svetniku, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika oziroma o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Govor tega svetnika ne sme trajati več kot pet minut.
Predsedujoči da po tem govoru pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda.
Če svetnik ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o vprašanju brez razprave.
Če govornik zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora govornik omejiti le na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet minut.
30. člen
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi pri posamezni točki, sklene razpravo.
Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge odločitev ali stališče, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
31. člen
Predsedujoči lahko prekine delo sveta in določi, kdaj se bo nadaljevalo.
Predsedujoči prekine delo sveta:
– če se ugotovi, da seja ni več sklepčna,
– če to zahtevajo najmanj štirje svetniki zaradi posvetovanja v skupini ali zaradi odmora,
– na podlagi sklepa sveta zaradi priprave predlogov po zaključeni razpravi, pridobitve mnenja delovnih teles ali občinske uprave in v drugih primerih, kadar tako sklene svet.
Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo za ta dan konča.
32. člen
Predsedujoči, najmanj četrtina svetnikov, predlagatelj ali župan, kadar ni sam predlagatelj obravnavane zadeve, lahko predlagajo, da se razprava ali odločanje o tej zadevi preloži na eno naslednjih sej.
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, predsedujoči konča sejo.
6. Vzdrževanje reda na seji
33. člen
Za red na seji sveta skrbi predsedujoči.
Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede.
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti pri govoru.
Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči.
34. člen
Zaradi kršitve dnevnega reda na seji sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
– opomin,
– odvzem besede,
– odstranitev s seje ali z dela seje.
35. člen
Opomin se lahko izreče svetniku, če govori, čeprav mu predsedujoči ni dal besede, če sega govornikom v besedo ali če na drug način krši red na seji in določbe tega poslovnika.
Odvzem besede se lahko izreče svetniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na seji že dvakrat opomnjen, naj spoštuje red in določbe poslovnika.
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče svetniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta.
36. člen
Zoper odvzem besede svetnik lahko ugovarja.
O ugovoru odloči svet brez razprave.
37. člen
Svetnik, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje ali dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja.
Svetnik, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje, lahko v treh dneh vloži ugovor na svet, ta pa odloči o ugovoru na prvi naslednji seji.
38. člen
Če je red na seji hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
39. člen
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, sejo prekine.
40. člen
Ukrepi za vzdrževanje reda na seji se smiselno uporabljajo tudi za druge udeležence seje in poslušalce.
7. Odločanje
41. člen
Svet veljavno odloča (je sklepčen), če je na seji navzoča večina vseh članov sveta.
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvetretjinska večina vseh svetnikov, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh svetnikov.
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost svetnikov na seji (razen pri korespondenčni seji).
Svet odloča z večino glasov navzočih svetnikov, kadar ni z zakonom, statutom ali tem poslovnikom določena drugačna večina.
Predlagana odločitev je sprejeta, če je večina navzočih svetnikov glasovala za njen sprejem.
42. člen
Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem.
Svet tajno glasuje o zadevah, za katere se tako odloči večina prisotnih svetnikov, na predlog predsedujočega ali najmanj četrtine svetnikov.
43. člen
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.
Pred glasovanjem ima svetnik pravico obrazložiti svoj glas, če s tem poslovnikom ni drugače določeno. Obrazložitev ne sme trajati več kot pet minut.
O postopkovnih vprašanjih svet odloča takoj, brez razprave.
44. člen
Pred glasovanjem o predlogu sklepa se lahko preveri stopnja soglasja s predhodnim izjavljanjem.
O tem, ali naj se preveri stopnja soglasja s predhodnim izjavljanjem, odloči predsedujoči.
45. člen
Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimenskim izrekanjem.
Če se glasuje z dvigom rok, predsedujoči najprej vpraša, kdo je za predlog, nato kdo je proti njemu in nazadnje, kdo je vzdržan.
46. člen
Svetniki se izrečejo z dvigom rok in ustreznega kartončka, pri čemer zeleni kartonček pomeni “ZA“, rdeči “PROTI“ in modri “VZDRŽAN.
Če se število opredeljenih glasov in število svetnikov, ki so se vzdržali glasovanja v seštevku razlikuje od števila prisotnih svetnikov, če je izid glasovanja nejasen ali če poteku ali izidu glasovanja svetnik ugovarja, se glasovanje na podlagi sklepa predsedujočega ponovi.
Če se tudi po ponovljenem glasovanju število glasov ne ujema, se glasovanje opravi s poimenskim izrekanjem.
Pri glasovanju s poimenskim izrekanjem pooblaščeni delavec občinske uprave kliče svetnike po seznamu, vsak svetnik pa se izreče z besedo “ZA“, “PROTI“ ali “VZDRŽAN“.
S poimenskim izrekanjem se glasuje tudi, če tako odloči svet na predlog predsedujočega ali najmanj četrtine članov sveta.
47. člen
Tajno se glasuje z glasovnicami.
Za glasovanje se pripravi toliko enakih overjenih glasovnic, kot je članov sveta.
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in opredelitev “ZA“ in “PROTI“.
Svetnik glasuje tako, da obkroži besedo “ZA“ ali besedo “PROTI“.
48. člen
Tajno glasovanje vodi predsedujoči s pomočjo pooblaščenega delavca občinske uprave in dveh svetnikov, ki ju določi svet na predlog predsedujočega.
Svetnikom se vročijo glasovnice pri mizi predsedujočega, kjer pooblaščeni delavec občinske uprave v seznamu označi, kateremu je bila glasovnica vročena; glasuje pa se v prostoru, določenim za glasovanje.
Ko svetnik izpolni glasovnico, jo odda v glasovalno skrinjico.
49. člen
Ko je glasovanje končano, komisija, ki je vodila glasovanje, ugotovi izid glasovanja. Pri tem se lahko umakne v poseben prostor.
Ugotovitev izida glasovanja obsega naslednje podatke:
– število razdeljenih glasovnic,
– število oddanih glasovnic,
– število neveljavnih glasovnic,
– število veljavnih glasovnic,
– število glasov “ZA“ in število glasov “PROTI“ oziroma pri glasovanju o kandidatih, število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,
– ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je izvoljen.
O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje.
50. člen
Predsedujoči takoj po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.
Če svetnik ugovarja poteku ali izidu glasovanja, se glasovanje lahko ponovi.
O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog svetnika, ki ugovarja poteku oziroma ugotovitvi izida glasovanja ali na predlog predsedujočega. Svetnik mora podati ugovor takoj po glasovanju, pred prehodom na novo točko dnevnega reda.
8. Postopek volitev, imenovanj in razrešitev
51. člen
Za imenovanje predsednika in članov delovnih teles občinskega sveta, nadzornega odbora in občinske volilne komisije se opravi glasovanje na podlagi liste kandidatov.
Predsednik in člani delovnega telesa oziroma organa so imenovani, če je za kandidatno listo glasovala večina svetnikov.
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji opravi javno glasovanje o posamičnih kandidatih. Če tudi na ta način delovno telo oziroma organ ni imenovan v celoti, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov oziroma predsednika.
52. člen
Določbe tega poslovnika, ki se nanašajo na odločanje z javnim oziroma tajnim glasovanjem, se uporabljajo tudi pri izvedbi volitev, imenovanj in razrešitev funkcionarjev, ki jih po statutu občine in drugih predpisih voli oziroma imenuje in razrešuje svet.
53. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.
Če se glasuje za ali proti kandidatu oziroma za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako; da se na glasovnici obkroži beseda “ZA“ ali “PROTI“.
54. člen
Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, kadar je zanj glasovala večina svetnikov, ki so glasovali, če s statutom ali drugim predpisom ni določena drugačna večina.
55. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi drugi krog glasovanja. Pri drugem krogu glasovanja se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem krogu glasovanja več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za drugi krog glasovanja med kandidati z enakim številom glasov, določi z žrebom.
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu.
Na glasovnici pri drugem krogu glasovanja sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju.
56. člen
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri drugem krogu glasovanja noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.
57. člen
Svet razrešuje funkcionarje, ki jih voli oziroma imenuje, po enakem postopku, kot je določen za izvolitev ali imenovanje.
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom občine ali drugim predpisom. Če je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije, je pristojna tudi za predlaganje njihove razrešitve.
Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za izvolitev oziroma imenovanje, je pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev.
Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je določena za njihovo izvolitev ali imenovanje.
9. Zapisnik s seje sveta
58. člen
O delu na seji sveta se piše zapisnik.
Zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji in glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, o katerih se je razpravljalo, z imeni razpravljalcev ter povzetkom njihove razprave, o sklepih, ki so bili na seji sprejeti in o izidih glasovanja o posameznih zadevah. Zapisniku je treba priložiti original ali kopijo gradiva, k je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji.
Zapisnik mora vsebovati tudi vsa postavljena vprašanja svetnikov in odgovore, ki so bili dani nanje.
Za zapisnik skrbi pooblaščeni delavec občinske uprave, ki ga podpiše skupaj s predsedujočim.
59. člen
O delu na seji sveta se vodijo dobesedni zapisi (stenogrami in magnetogrami seje). Ti zapisi se na zahtevo izročijo svetnikom, predlagateljem, predstavnikom uprave ali predstavnikom javnih občil.
Vsak govornik ima pravico pred objavo pregledati zapise iz prejšnjega odstavka in pravico do redakcijskih popravkov svojega govora s seje sveta. Popravki ne smejo spremeniti bistva njegovega izvajanja. V dvomu odloči o dopustnosti popravkov predsedujoči.
Dobesedni zapisi se vodijo tudi o delu seje, ki je zaprta za javnost, če svet ne odloči drugače. Vpogled v takšen zapis imajo le svetniki.
Zapisniki sej z dobesednimi zapisi, izvirniki predpisov ter vse gradivo, ki ga je obravnaval svet, se hrani v arhivu občine.
IV. DELOVNA TELESA SVETA
60. člen
Delovna telesa sveta, zlasti odbori, v okviru svojega delovnega področja obravnavajo predloge splošnih in drugih aktov, ki so predlagani v razpravo in sprejem svetu in dajejo mnenja o predlaganih rešitvah. V zadevah, kjer je obravnava predlaganega akta na odboru določena s statutom občine oziroma v primerih, ko mnenje odbora glede posameznega gradiva ali vprašanja zahteva župan ali svet, mora odbor zadevo obravnavati in mnenje v pisni obliki pripraviti do seje sveta, na kateri naj bi se odločalo o tej zadevi. Isto velja tudi, ko so odbori dolžni za potrebe sveta oblikovati mnenje glede zakonov in drugih predpisov, ki jih pripravlja Državni zbor in se tičejo koristi občine.
61. člen
Predsednik delovnega telesa mora sklicati sejo čimprej, kadar je to potrebno za pripravo mnenj za seje sveta ali za izvajanje drugih nalog.
Če predsednik delovnega telesa kljub zahtevi ne skliče seje v roku treh dni od vložitve zahteve, jo skliče župan. Župan lahko skliče in vodi sejo delovnega telesa tudi v primeru odsotnosti predsednika oziroma podpredsednika delovnega telesa.
Na dnevni red seje delovnega telesa se uvrščajo zadeve, ki so mu dodeljene v obravnavo, zadeve, ki izhajajo iz programa dela sveta in sklepov odbora ter zadeve, glede katerih tako odloči predsednik odbora sam.
62. člen
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti članom poslano najmanj tri dni pred sejo.
Vabilo za sklic seje delovnega telesa skupaj z gradivom se pošlje tudi županu.
Na sejo delovnega telesa so vabljeni predstavniki predlagatelja, kadar obravnava njihove predloge.
Predstavniki predlagateljev lahko sodelujejo v razpravi.
Na sejo delovnega telesa so lahko vabljeni tudi predstavniki institucij, katerih delo je neposredno povezano z vsebino obravnavane problematike.
Predstavnik uprave se mora udeležiti seje delovnega telesa, če le-ta zahteva njegovo navzočnost pri obravnavanju predloga akta, ki ga vloži drug predlagatelj.
Obvestilo o seji delovnega telesa s predlaganim dnevnim redom se pošlje tudi političnim strankam, ki so sodelovale na zadnjih občinskih volitvah.
63. člen
O obravnavi zadeve na seji delovno telo oblikuje poročilo svetu, ki mora vsebovati stališča in predloge, o katerih je mogoče glasovati na svetu.
Poročilo o obravnavi predloga akta mora vsebovati mnenja in predloge (predlog, da se gradivo uvrsti oziroma ne uvrsti na dnevni red oziroma predlog za spremembo, dopolnitev ali zavrnitev predloga akta), v poročilu se posebej opredeli amandmaje k predlogu akta oziroma poda mnenje o amandmajih, ki so jih podali drugi upravičeni predlagatelji. Delovno telo mora poročilo posredovati županu do dne, ko je sklicana seja sveta. Za sejo sveta določi poročevalca, ki bo predstavil poročilo, navedel razloge za sprejeta mnenja in predloge ter glavne dileme iz razprave.
Za oblikovanje poročil in zapisnika o drugih sklepih delovnega telesa skrbi pooblaščen delavec občinske uprave.
64. člen
Z zadevami, ki spadajo v isto področje, se načelom ukvarja le eno delovno telo.
Matičnost delovnega telesa določi župan.
Če delovno telo, ki ni matično, presodi, da je glede posameznega predloga predpisa ali glede drugih vprašanj iz svoje pristojnosti zainteresirano podati mnenje, se predsednik matičnega in zainteresiranega delovnega telesa lahko dogovorita za skupno sejo obeh delovnih teles, lahko pa poročevalec zainteresiranega delovnega telesa predstavi njegovo mnenje na seji sveta.
65. člen
Delovno telo lahko zahteva od občinske uprave, občinskih javnih podjetij, zavodov in koncesionarjev, skladov ter krajevnih skupnosti podatke in posamezne dokumente, ki so pomembni za izvrševanje nalog v okviru njegovega delovnega področja, zlasti za uresničevanje usmerjevalne funkcije. V zahtevi določi rok, v katerem je treba odgovoriti oziroma posredovati zahtevane podatke in dokumente.
V. POSTOPEK ZA SPREJEM AKTOV
1. Sprejem odloka
66. člen
Svet sprejema odloke v rednem postopku na dveh obravnavah.
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega opis razlogov za sprejem odloka, oceno stanja na področju, ki se ureja z odlokom, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka. Besedilo členov mora biti jasno in v skladu z zahtevami pravnega jezika. V obrazložitvi se na razumljiv način pojasni posamezne rešitve odloka.
67. člen
Predlagatelj pošlje predlog odloka županu ter določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predlaganega odloka na sejah sveta.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka, tudi kadar ni sklicatelj seje.
V obravnavanje predloga se vključi tudi delovno telo sveta, ko je obravnava odloka določena že s statutom občine ali ko tako določi svet, predsedujoči ali predsednik delovnega telesa.
68. člen
Župan pošlje predlog odloka za obravnavo na redni seji svetnikom najmanj deset dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
69. člen
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, o ciljih in načelih ter o temeljnih rešitvah v predlogu odloka.
Ob prvi obravnavi predloga odloka lahko svet sklene:
– da se opravi razprava in glasovanje o posameznih spornih rešitvah (členih) predloga odloka,
– da se opravi razprava in glasovanje po posameznih poglavjih predloga odloka,
– da se opravi razprava skupaj o več ali o vseh poglavjih predloga odloka.
Na koncu prve obravnave predloga odloka lahko svet:
– odloči, da se opravi druga obravnava predloga odloka v predloženem besedilu, lahko pa tudi, da se druga obravnava opravi na isti seji sveta (po določbah, ki opredeljujejo hitri postopek),
– sprejme stališča in sklepe, ki naj jih predlagatelj upošteva pri pripravi za drugo obravnavo,
– odloči, da se odlok ne sprejme.
Če svet odloči, da se odlok ne sprejme, je postopek končan.
70. člen
Če svet oceni, da gre za zadevo, ki se nanaša na interese prebivalcev samo ene krajevne skupnosti, ko si je za odločitev potrebno pridobiti mnenje te krajevne skupnosti ali odloči, da se o predlogu odloka v skladu z določbami statuta organizira obravnava predloga odloka na svetu krajevnih skupnosti, oziroma se o predlogu odloka organizira razprava na zborih občanov, določi rok in način za izvedbo javne obravnave predloga odloka.
71. člen
Če svet odloči, da se opravi druga obravnava, določi rok za pripravo besedila predloga za drugo obravnavo.
Iz obrazložitve predloga za drugo obravnavo mora biti razvidno, kateri predlogi in pripombe so bili dani na predlog besedila za prvo obravnavo, kateri in kako so bili upoštevani, zlasti pa utemeljitev razlogov, zaradi katerih določene pripombe predlagatelj pri pripravi predloga za drugo obravnavo ni upošteval.
72. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve svetniki in predlagatelj ali župan z amandmaji.
Amandma mora biti posredovan županu najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo, ta pa ga mora svetnikom predložiti najmanj pet dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.
Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina prisotnih svetnikov ali predlagatelj.
Amandma mora biti v pisni obliki in mora biti obrazložen.
Sama obrazložitev je lahko podana pisno ali ustno.
Svoje mnenje k amandmaju ima pravico podati predlagatelj odloka, župan in delovno telo sveta.
73. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko svet sklene, da se opravi razprava po vrstnem redu o vsakem členu posebej in o naslovu odloka, lahko pa določi, da se razpravlja skupaj o več ali vseh poglavjih in ločeno le o posameznih spornih rešitvah (členih) predloga odloka, h katerim so bili predlagani amandmaji.
74. člen
Po končani razpravi o amandmajih se glasuje o vsakem amandmaju posebej, ali o skupini med seboj povezanih amandmajev.
Najprej se glasuje o amandmaju k amandmaju, če pa je k enemu členu podanih več amandmajev, se najprej glasuje o amandmajih, ki so vsebinsko najbolj oddaljeni od osnovnega besedila.
Predlagatelj amandmaja lahko amandma umakne do začetka glasovanja o amandmaju.
Po končanem glasovanju o amandmajih predsedujoči ugotovi, kateri amandmaji so bili sprejeti, nato pa da na glasovanje predlog odloka v celoti.
Amandma, člen odloka, naslov odloka in odlok v celoti je sprejet, če zanj na seji sveta, na kateri je navzočih najmanj polovica svetnikov, glasuje večina navzočih svetnikov.
75. člen
Svet lahko sklene, da se o predlogu odloka v celoti glasuje na podlagi celovitega besedila predloga odloka z vnešenimi sprejetimi amandmaji. Celovito besedilo pripravi statutarno-pravna komisija ali drug organ, ki ga določi svet.
Če statutarno-pravna komisija ali drug organ ugotovi, da so v odloku očitna neskladja med posameznimi členi odloka, lahko predlaga amandmaje za uskladitev. Če ni mogoče pripraviti celovitega besedila na isti seji, glasuje svet o sprejemu odloka na prvi prihodnji seji.
2. Hitri postopek
76. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manjše spremembe oziroma odloke z manj zahtevno vsebino, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Predlog, naj se odlok sprejme po hitrem postopku, da predlagatelj odloka ali predsedujoči. Tak predlog mora biti posebej obrazložen. O predlogu, naj se odlok sprejme po hitrem postopku, odloči svet ob določanju dnevnega reda.
77. člen
Pri hitrem postopku se ne uporabljajo roki za pošiljanje gradiva svetnikom in rok za posredovanje amandmajev, ki so določeni pri rednem postopku.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga na isti seji.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
Na seji lahko amandma predloži posamezni svetnik ali predlagatelj odloka. Amandma lahko predlaga tudi župan, čeprav ni predlagatelj odloka.
3. Sprejem drugih aktov
78. člen
Določbe, ki opredeljujejo postopek za sprejem odloka, se uporabljajo tudi za druge splošne akte, če niso za posamezne akte v statutu ali drugem predpisu določeni drugačni pogoji glede faznosti ali potrebne večine za njegov sprejem.
4. Obvezna razlaga
79. člen
Predlog za sprejem obvezne razlage splošnega akta lahko poda vsak, kdor ima pravico predlagati sprejem akta.
Predlog za sprejem obvezne razlage mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev člena za katerega se zahteva obvezna razlaga, razloge zanjo in predlog besedila obvezne razlage.
Predlog pošlje predlagatelj županu, ki ga posreduje statutarno-pravni komisiji, lahko pa tudi matičnemu delovnemu telesu sveta.
80. člen
Na podlagi mnenja statutarno-pravne komisije in morebitnega poročila matičnega delovnega telesa svet odloči, ali predlog obvezne razlage sprejme.
Če svet predlog sprejme, naloži statutarno-pravni komisiji, da pripravi končno besedilo obvezne razlage.
O obvezni razlagi svet razpravlja in glasuje.
O besedilu obvezne razlage lahko na seji sveta pove mnenje tudi predlagatelj akta, na katerega se nanaša obvezna razlaga.
Besedilo obvezne razlage je sprejeto, če je zanj glasovala večina svetnikov, določena za sprejem akta, na katerega se nanaša obvezna razlaga.
Obvezna razlaga se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
5. Posamični akti
81. člen
Svet odloča o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene pristojnosti po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih, določenih z zakonom.
Postopek do izdaje odločbe mora v primerih, ko v skladu s predpisi svet odloča na prvi stopnji, voditi uradna oseba občinske uprave, ki izpolnjuje pogoje za vodenje upravnega postopka.
Ko svet ob izločitvi župana odloča na drugi stopnji, vodi postopek do izdaje odločbe uradna oseba, ki ni sodelovala v postopku na prvi stopnji.
Za izdajo odločbe, ki jo podpiše predsedujoči sveta, veljajo splošne določbe o odločanju v svetu, pri čemer svetniki nimajo pravice obrazložiti svojega glasu.
VI. RAZMERJE SVETA DO ŽUPANA IN UPRAVE
82. člen
Župan predstavlja občinski svet in vodi njegove seji, nima pa pravice glasovanja.
Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri izvajanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov.
Župan skrbi za izvajanje odločitev sveta ter v zvezi s tem zagotovi za vsako sejo sveta poročilo o izvrševanju sklepov sveta prejšnje seje.
V poročilu je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni, in navesti razloge za to, da niso bili izvršeni.
Če sklepa sveta župan oziroma uprava ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti.
83. člen
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan sproti opozarjati na nezakonite odločitve sveta.
Če meni, da je splošni akt sveta neustaven ali nezakonit, zadrži župan objavo takega akta in predlaga svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Če svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno določi na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
84. člen
Občinska uprava poroča o svojem delu županu in svetu.
Ob predlogu občinskega proračuna mora občinska uprava pisno predložiti svetu celovito poročilo o svojem delu v preteklem obdobju.
Uprava ima pravico na lastno pobudo pisno ali ustno poročati svetu o svojem delu in o stanju na posameznem področju.
V primeru pisnega poročila ima župan pravico poročilo tudi ustno obrazložiti na seji sveta.
Po končani obravnavi poročila uprave o njenem delu lahko svet sprejme stališče do dela uprave ali do stanja na posameznem področju in o odgovornosti župana.
85. člen
Svet ima pravico zahtevati od župana in tajnika, da se udeležita seje sveta in odgovarjata na vprašanja svetnikov, ter pravico zahtevati od občinske uprave, da pripravi predloge gradiv za obravnavo na seji sveta.
Predsedujoči je dolžan župana, v primeru, da ta ni bil prisoten na seji sveta, obvestiti o vseh zadevah, ki jih je svet obravnaval.
86. člen
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta in njegovih delovnih teles zagotavlja občinska uprava.
VII. JAVNOST DELA
87. člen
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu sveta, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah ter na druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik.
88. člen
O delu sveta obvešča občane in sredstva javnega obveščanja župan.
Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost. Župan pa lahko skliče zaradi obveščanja javnosti o posameznem vprašanju tudi tiskovno konferenco.
89. člen
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu sveta.
Pravico vpogleda v zapisnike sej sveta in v dokumente in gradiva, ki so podlaga za delo in odločanje organov občine, imajo tudi občani.
90. člen
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave.
Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje.
VIII. PRAVICE IN DOLŽNOSTI SVETNIKOV
1. Splošne določbe
91. člen
Svetniki imajo pravice in dolžnosti, določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom.
92. člen
Svetniki imajo pravico in dolžnost, da se udeležujejo sej sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so, pravico pa imajo tudi udeleževati se sej delovnih teles, če niso njihovi člani, razen če ni z aktom o ustanovitvi delovnega telesa drugače določeno.
Če se svetnik udeleži seje delovnega telesa, v katerem ni član, lahko na njej razpravlja le po sklepu delovnega telesa, nima pa pravice glasovati.
Svetnik, ki ne more priti na sejo sveta, mora o razlogih za odsotnost obvestiti župana najpozneje do začetka seje.
93. člen
Če predsedujoči oceni, da je to potrebno, lahko na vsaki seji posebej poroča o tem, kateri svetniki so na prejšnji seji izostali neupravičeno.
O razlogih za odsotnost s sej sveta in o potrebnih ukrepih se lahko opravi obravnava tudi v okviru posebne točke dnevnega reda seje sveta.
94. člen
Svetniki imajo pravico do vpogleda v vsa gradiva, s katerimi razpolagajo svet in njegova delovna telesa, ter dolžnost varovanja podatkov zaupne narave. Pravico imajo zahtevati od župana in predsednikov delovnih teles tudi v pisni obliki informacije o njihovem delu in o delu uprave, delovnih teles, javnih zavodov in podjetij, koncesionarjev in drugih institucij, katerih ustanovitelj je občina, ter zahtevati obvestila in pojasnila, ki jih potrebujejo za svoje delo in odločanje v svetu.
Svetniki imajo pravico, da predlagajo obravnavo posameznih vprašanj ter dajejo pobude.
Svetniku pripada za opravljanje funkcije del plače v skladu z aktom občinskega sveta.
2. Vprašanja in pobude svetnikov
95. člen
Na vsaki seji sveta je predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude svetnikov.
96. člen
Vprašanje oziroma pobuda svetnika mora biti kratka in postavljena tako, da je vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru predsedujoči sveta svetnika na to opozori in ga pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.
Vprašanje se lahko posreduje pisno ali ustno na seji sveta.
Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot tri minute.
Če na seji sveta ni prisotna oseba, ki bi lahko odgovorila na postavljeno vprašanje, ali če svetnik z ustnim odgovorom ni zadovoljen, mora predsedujoči vprašanje posredovati tistemu, na katerega se nanaša. Odgovor na takšno vprašanje mora biti podan v pisni obliki praviloma na prvi naslednji seji. Na dobljeni odgovor ima svetnik pravico postaviti dopolnilno vprašanje, ki ne sme trajati več kot dve minuti.
97. člen
Če svetnik z odgovorom ni zadovoljen, lahko predlaga, da se o odgovoru opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
Če svet sprejme odločitev, da se o odgovoru opravi razprava v svetu, uvrsti župan to vprašanje na dnevni red prve naslednje seje.
98. člen
Svetnik ima pravico dati pobudo županu, delovnemu telesu ali občinski upravi za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov.
Svetnik lahko da pobudo ustno ali pisno na seji sveta. Ustno dana pobuda ne sme trajati več kot tri minute.
Pisno pobudo svetnik predloži županu, ta pa z njo seznani svetnike.
99. člen
Pisno pobudo pošlje župan pristojnemu organu, organizaciji ali delovnemu telesu, ki mora nanjo odgovoriti v tridesetih dneh od dneva, ko je pobudo prejel.
Če svetnik z odgovorom župana ni zadovoljen, lahko zahteva, da se pobuda obravnava na prvi naslednji seji sveta. O tem odloči svet z glasovanjem.
3. Odstop svetnikov in drugih funkcionarjev
100. člen
Svetniki imajo pravico odstopiti s funkcije.
Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki in poslana županu. Župan mora o odstopu obvestiti svet na prvi naslednji seji sveta.
Svetniku preneha mandat z dnem, ko je svet sprejel ugotovitveni sklep o odstopu.
Določbe, ki se nanašajo na odstop svetnikov, se smiselno uporabljajo tudi za funkcionarje občine, člane delovnih teles sveta, nadzornega odbora ter druge voljene ali imenovane, tudi če niso občinski funkcionarji.
IX. RAZLAGA POSLOVNIKA
101. člen
V primeru dvoma o vsebini posamezne določbe tega poslovnika da predsedujoči razlago te določbe, lahko pa prekine sejo sveta in naloži statutarno-pravni komisiji, da pripravi predlog razlage poslovnika.
O predlogu komisije odloča svet z večino glasov vseh svetnikov.
102. člen
Predlog razlage posamezne določbe poslovnika pripravi statutarno-pravna komisija tudi, ko se vprašanje razlage poslovnika ne postavi na seji sveta.
V primeru iz prejšnjega odstavka predloži statutarno-pravna komisija svetu predlog razlage na prvi prihodnji seji.
X. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
103. člen
Do uveljavitve odloka, s katerim se določita oblika in uporaba pečata, uporablja svet pečat, določen s statutom občine.
104. člen
Ta poslovnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Veljati začne petnajsti dan po objavi.
Z dnem, ko začne veljati ta poslovnik, preneha veljati poslovnik Občinskega sveta občine Ajdovščina, objavljen v Uradnem glasilu št. 12/95.
Št. 013/01-2/95-99
Ajdovščina, dne 21. decembra 1999.
Župan
Občine Ajdovščina
Kazimir Bavec l. r.
