Na podlagi tretjega odstavka 114. člena, četrtega odstavka 118. člena in 130. člena zakona o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 56/99) izdaja Agencija za trg vrednostnih papirjev
S K L E P
o kapitalski ustreznosti borzno posredniške družbe
I. UVODNI DOLOČBI
Predmet sklepa
1. člen
Ta sklep podrobneje določa način izračuna kapitala borzno posredniške družbe in kapitalskih zahtev, tako da določa:
– način in obseg upoštevanja posameznih postavk pri izračunu kapitala borzno posredniške družbe in kapitalske ustreznosti,
– lastnosti in vrste postavk, ki se upoštevajo pri izračunu kapitala in kapitalske ustreznosti,
– lastnosti podrejenih dolžniških instrumentov in nelikvidnih sredstev,
– način izračuna kapitalskih zahtev za trgovanje, ki izhajajo iz posebnih in splošnih tveganj spremembe cen finančnih instrumentov in tveganj izpolnitve nasprotne stranke, ter uteži za tehtanje teh tveganj,
– način izračuna kapitalskih zahtev za valutna tveganja ter uteži za tehtanje teh tveganj,
– način izračuna kapitalskih zahtev za storitve, ki izhajajo iz tveganj izpolnitve nasprotne stranke in drugih tveganj, ki jim je borzno posredniška družba izpostavljena pri opravljanju storitev v zvezi z vrednostnimi papirji, ter uteži za tehtanje teh tveganj,
– vsebino, roke in način poročanja Agenciji za trg vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: Agencija) o kapitalu, kapitalskih zahtevah in kapitalski ustreznosti.
Zagotavljanje kapitalske ustreznosti
2. člen
Kapital borzno posredniške družbe mora biti vedno enak vsoti:
1. kapitalskih zahtev za kritje morebitnih izgub zaradi tveganj, ki jim je izpostavljena borzno posredniška družba pri trgovanju s finančnimi instrumenti za svoj račun in pri opravljanju storitev izvedbe prvih in nadaljnjih prodaj z obveznostjo odkupa (kapitalska zahteva za trgovanje);
2. kapitalskih zahtev za kritje morebitnih izgub zaradi valutnih tveganj, ki jim je izpostavljena borzno posredniška družba pri svojem poslovanju (kapitalske zahteve za valutna tveganja);
3. kapitalskih zahtev za kritje morebitnih izgub zaradi tveganj, ki jim je izpostavljena borzno posredniška družba pri opravljanju storitev v zvezi z vrednostnimi papirji in drugih poslov, razen poslov iz 1. točke tega člena (kapitalske zahteve za storitve).
II. IZRAČUN KAPITALA ZARADI UGOTAVLJANJA KAPITALSKE USTREZNOSTI BORZNO POSREDNIŠKE DRUŽBE
Izračun kapitala zaradi ugotavljanja kapitalske ustreznosti borzno posredniške družbe
3. člen
Kapital zaradi ugotavljanja kapitalske ustreznosti borzno posredniške družbe (v nadaljevanju: kapital) se izračuna tako, da se seštejejo postavke kapitala iz 5. člena tega sklepa, upoštevajoč omejitve iz 4. člena tega sklepa, nato pa se odštejejo postavke iz 6. člena tega sklepa.
Razmerje med postavkami kapitala borzno posredniške družbe
4. člen
Posamezne postavke kapitala, in sicer podrejeni dolžniški instrumenti in kumulativne prednostne delnice s fiksnim donosom iz 7., 8. in 9. točke 5. člena tega sklepa, skupaj ne smejo presegati vsote postavk kapitala iz 1., 2., 3., 4., 5. in 6. točke 5. člena tega sklepa, zmanjšane za odbitne postavke iz 1., 2., 3., 4. in 5. točke iz 6. člena tega sklepa.
Podrejeni dolžniški instrumenti iz 8. točke 5. člena tega sklepa ne smejo presegati 50% vsote postavk iz 1., 2., 3., 4., 5. in 6. točke 5. člena tega sklepa.
Podrejeni dolžniški instrumenti iz 8. točke 5. člena tega sklepa se morajo zadnjih pet let pred zapadlostjo upoštevati v kapitalu tako, da se njihova vrednost tehta z naslednjimi utežmi:
Preostali čas do zapadlosti Utež
----------------------------------------------------------------
od 5 do vključno 4 let 80%
od 4 do vključno 3 let 60%
od 3 do vključno 2 let 40%
od 2 do vključno 1 leta 20%
manj kot 1 leto 0%
Postavke kapitala borzno posredniške družbe
5. člen
Kapital borzno posredniške družbe sestavljajo naslednje postavke:
1. Vplačani osnovni kapital in vplačani presežek kapitala, razen vplačanega osnovnega kapitala in presežka kapitala na podlagi prednostnih kumulativnih delnic; upoštevajo se:
– vplačani osnovni vložki;
– vplačane navadne delnice in udeležbene, nekumulativne prednostne delnice, po nominalni vrednosti;
– vplačani presežek kapitala v delu, ki se nanaša na izdane in vplačane delnice iz prejšnje alinee.
2. Rezerve: upoštevajo se zakonske in statutarne rezerve iz dobička, sklad za lastne delnice in druge rezerve.
3. Rezervacije, ki jih je borzno posredniška družba oblikovala za splošna tveganja.
4. Preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let, ki ni obremenjen s kakršnimikoli obveznostmi in je potrjen na skupščini delničarjev oziroma družbenikov v delu, za katerega se predvideva, da bo ostal še naprej sestavina kapitala in ne bo razdeljen.
5. Čisti dobiček poslovnega leta, vendar največ do višine 50% tega dobička po odbitku davkov in drugih dajatev, ki bremenijo dobiček in za katerega se na podlagi odločitve pristojnih organov predvideva razporeditev v rezerve ali v preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let in če je višino dobička potrdil pooblaščeni revizor. Od zneska čistega dobička poslovnega leta se odšteje tudi morebitni znesek predpisanih rezervacij, ki še niso oblikovane po stanju na dan izračuna kapitala. Pri izračunu dobička med letom se upošteva tudi saldo revalorizacijskega izida.
6. Druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake postavkam od 1. do 4. točke tega člena. V druge postavke po tej točki se vključuje revalorizacijski popravek postavk od 1. do 4. točke tega člena.
7. Znesek osnovnega kapitala in presežka kapitala, vplačanega na podlagi prednostnih zbirnih (kumulativnih) delnic. Upošteva se vplačane zbirne (kumulativne) prednostne delnice po nominalni vrednosti ter vplačani presežek kapitala v delu, ki se nanaša na zbirne prednostne delnice. Zbirne prednostne delnice s fiksnim donosom se v izračunu kapitala izkazujejo posebej.
8. Podrejeni dolžniški instrumenti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
– so v celoti vplačani,
– so nezavarovani,
– v primeru stečaja ali likvidacije borzno posredniške družbe so podrejeni vsem ostalim obveznostim borzno posredniške družbe,
– rok dospelosti je daljši od petih let,
– predčasna vnovčitev s strani imetnika ni mogoča,
– so razpoložljivi za kritje izgub borzno posredniške družbe šele ob stečaju oziroma likvidaciji in niso na razpolago za kritje izgub v času rednega poslovanja borzno posredniške družbe.
9. Druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake postavkam iz 7. in 8. točke tega člena. V druge postavke po tej točki se vključuje revalorizacijski popravek postavke pod 7. točko tega člena.
Odbitne postavke pri izračunu kapitala borzno posredniške družbe
6. člen
Kapital borzno posredniške družbe se znižuje za naslednje postavke:
1. Lastne delnice; upošteva se znesek odkupljenih lastnih delnic po knjižni vrednosti in znesek z odkupljenimi lastnimi delnicami izenačenih delnic po 244. in 245. členu zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98 in 6/99). Pri tem se upošteva neposredno in posredno pridobljene lastne delnice, kakor tudi lastne delnice, neposredno in posredno pridobljene v zastavo. Kot odkupljene lastne delnice se štejejo tudi odkupljena potrdila o lastništvu delnic.
2. Neodpisana vrednost neopredmetenih dolgoročnih sredstev.
3. Preneseno izgubo iz prejšnjih let in izgubo poslovnega leta; znesku izgube poslovnega leta se prišteje tudi morebitni znesek predpisanih rezervacij, ki še niso oblikovane po stanju na dan izračuna kapitala. Pri izračunu izgube med letom se upošteva tudi saldo revalorizacijskega izida.
4. Nelikvidna sredstva so tista, ki jih ni možno unovčiti v času, potrebnem za pravočasno izpolnitev dospelih denarnih obveznosti, zlasti pa:
– delnice borze;
– delnice klirinško depotne družbe;
– vplačila v jamstveni sklad klirinško depotne družbe in druge vzajemne jamstvene sklade;
– neprenosljive delnice in drugo premoženje, ki ga ni mogoče unovčiti.
5. Druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake postavkam od 1. do 4. točke tega člena. V druge postavke se vključuje revalorizacijski popravek postavk od 1. do 4. točke tega člena.
6. Naložbe borzno posredniške družbe v delnice, poslovne deleže, podrejene dolžniške instrumente drugih borzno posredniških družb in bank ter druge naložbe v te osebe, ki se pri ugotavljanju kapitalske ustreznosti teh oseb lahko upoštevajo v izračunu njihovega kapitala. Odbitne postavke so naložbe borzno posredniške družbe v druge borzno posredniške družbe in banke le v primeru, kadar je borzno posredniška družba udeležena v kapitalu druge osebe z najmanj 10% deležem.
7. Naložbe borzno posredniške družbe v delnice, poslovne deleže oziroma podrejene dolžniške instrumente drugih borzno posredniških družb in bank ter druge naložbe v te osebe, ki se pri ugotavljanju kapitalske ustreznosti teh oseb lahko upoštevajo v izračunu njihovega kapitala, in sicer v obsegu, ki presega 10% kapitala borzno posredniške družbe, ki poroča, izračunanega pred odštetjem postavke pod 6. in 7. točko tega člena. Pod 7. točko tega člena se uvrščajo naložbe borzno posredniške družbe v drugih borzno posredniških družbah in bankah le v primeru, kadar je borzno posredniška družba udeležena v kapitalu druge osebe z manj kot 10% deležem, torej tiste, ki niso odbitna postavka iz 6. točke tega člena. Skupni seštevek teh naložb se primerja s kapitalom borzno posredniške družbe. Del seštevka, ki presega višino 10% kapitala borzno posredniške družbe pred odštetjem postavke iz 6. točke tega člena, je odbitna postavka pod 7. točko tega člena. Naložbe borzno posredniške družbe v delnice borzno posredniških družb in bank, ki so pridobljene z namenom trgovanja in so uvrščene na organizirani trg, se ne uvrščajo v odbitno postavko iz te točke.
Kapitalske zahteve
7. člen
Kapitalske zahteve za borzno posredniško družbo so vsota kapitalskih zahtev za trgovanje iz 3. poglavja tega sklepa, kapitalskih zahtev za valutna tveganja iz 4. poglavja tega sklepa in kapitalskih zahtev za storitve iz 5. poglavja tega sklepa.
Izpostavljenost tveganju
8. člen
Izpostavljenost tveganju po tem sklepu pomeni naložbo oziroma pozicijo ali pravico, katere velikost oziroma vrednost vpliva na skupno premoženje in posledično na vrednost kapitala borzno posredniške družbe.
III. KAPITALSKE ZAHTEVE ZA TRGOVANJE
Kapitalske zahteve za trgovanje
9. člen
Borzno posredniška družba mora glede na obseg in vrsto trgovanja za lastni račun (v nadaljevanju: trgovanje), opravljanja posebnih storitev iz 2. točke drugega odstavka 73. člena zakona o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 56/99; v nadaljnjem besedilu: ZTVP-1) in opravljanja drugih poslov, pri katerih se izpostavlja enakim tveganjem, zagotoviti ustrezen kapital za posebna in splošna tveganja spremembe cen vrednostnih papirjev in tveganja izpolnitve nasprotne stranke.
3.1. Trgovanje
Kriteriji razmejevanja postavk trgovanja od drugih postavk borzno posredniške družbe
10. člen
Borzno posredniška družba mora posamezne postavke uvrščati med postavke trgovanja na podlagi računovodskih standardov oziroma drugih objektivnih kriterijev, ki jih mora dosledno uporabljati.
Postavke trgovanja
11. člen
Med postavke trgovanja se po tem sklepu uvrščajo:
1. vse izpostavljenosti v finančnih instrumentih, katerih imetnik je borzno posredniška družba in jih je pridobila z namenom ponovne prodaje zaradi uresničitve dejanske ali pričakovane pozitivne razlike med ceno prodaje in ceno nakupa oziroma pridobitve;
2. vse bilančne izpostavljenosti borzno posredniške družbe v finančnih instrumentih iz 1. točke tega člena, ki izvirajo iz poslov v svojem imenu za tuj račun;
3. vse izpostavljenosti borzno posredniške družbe, ki izvirajo iz opravljanja storitve priprave in izvedbe prvih in nadaljnjih javnih prodaj z obveznostjo odkupa;
4. vse izpostavljenosti borzno posredniške družbe, ki izvirajo iz neporavnanih terjatev iz poslov trgovanja (brezplačne izročitve, avansi, netržni izvedeni finančni instrumenti), sklenjenih tako za lasten kot za tuj račun;
5. vse izpostavljenosti borzno posredniške družbe, nastale zaradi upravljanja in obvladovanja tveganj v zvezi s postavkami iz drugih točk tega člena;
6. druge izpostavljenosti, ki izvirajo iz postavk od 1. do 5. točke tega člena, zlasti pa provizije, kritja iz trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti, obresti in dividende.
Finančni instrumenti
12. člen
Finančni instrumenti po tem sklepu so vrednostni papirji iz 3. člena ZTVP-1, izvedeni finančni instrumenti iz 6. člena ZTVP-1 in drugi finančni instrumenti.
Vrednotenje posameznih postavk trgovanja
13. člen
Če za finančni instrument obstaja uradni enotni tečaj borze, se ta vrednoti po enotnem tečaju, sicer pa se kot tržna cena upošteva cena zapiranja izpostavljenosti; kratke (prodajne) izpostavljenosti se vrednotijo po zadnji ponujeni prodajni ceni, dolge (imetniške, nakupne) izpostavljenosti pa po zadnji ponujeni nakupni ceni.
Če tržna cena ne obstaja, mora borzno posredniška družba vrednotiti postavko v skladu z računovodskimi standardi.
Ugotavljanje neto izpostavljenosti
14. člen
Neto izpostavljenost se ugotavlja za vsak posamezni finančni instrument, ki se vključuje v postavke trgovanja, tako da se izračuna razlika med dolgimi (nakupnimi, imetniškimi) in kratkimi (prodajnimi, dolgovanimi) izpostavljenostmi trgovanja v istem finančnem instrumentu.
Izpostavljenosti v finančnih instrumentih, katerih vrednost je izražena v tuji valuti, se preračunajo v tolarje po srednjem tečaju Banke Slovenije.
3.2. Izvedeni finančni instrumenti v postavkah trgovanja
Izvedeni finančni instrumenti z obvezno izpolnitvijo za obe stranki
15. člen
Izvedeni finančni instrumenti z obvezno izpolnitvijo za obe stranki po tem sklepu so:
– terminske pogodbe,
– zamenjave,
– druge podobne zaveze k izpolnitvi v prihodnosti.
Izvedeni finančni instrumenti iz prvega odstavka tega člena se razstavijo na izpostavljenosti v osnovnih finančnih instrumentih:
– Pri terminski prodaji na dolgo (imetniško) izpostavljenost v netveganem brezkuponskem dolžniškem finančnem instrumentu z zapadlostjo enako zapadlosti terminske pogodbe in nominalno vrednostjo terminske pogodbe ter na kratko (prodajno) izpostavljenosti v finančnem instrumentu, na katerega se nanaša terminska pogodba. Ustrezna izpostavljenost v netveganem brezkuponskem dolžniškem finančnem instrumentu se vključuje v izračun kapitalskih zahtev za splošna tveganja pri dolžniških finančnih instrumentih, in sicer se uvrsti v ustrezno vrstico stolpca B tabele 1 iz 24. člena tega sklepa. Za izpostavljenost v netveganem brezkuponskem dolžniškem finančnem instrumentu ni treba izračunavati kapitalskih zahtev za posebna tveganja pri dolžniških finančnih instrumentih oziroma se jih uvrsti v skupino z utežjo 0% iz 21. člena tega sklepa.
– Pri terminskem nakupu na kratko (prodajno) izpostavljenost v netveganem brezkuponskem dolžniškem finančnem instrumentu z zapadlostjo enako zapadlosti terminske pogodbe in nominalno vrednostjo v višini terminske pogodbe ter na dolgo (imetniško) izpostavljenost v finančnem instrumentu, na katerega se nanaša terminska pogodba.
– Zamenjave in podobni izvedeni finančni instrumenti se obravnavajo kot dolga (imetniška) izpostavljenost v pridobljenem finančnem instrumentu z zapadlostjo zamenjave in kratko (prodajno) izpostavljenost v izročenem finančnem instrumentu z zapadlostjo zamenjave. Namesto zapadlosti zamenjave se lahko smiselno uporablja trenutek naslednjega spreminjanja obrestne mere za pridobljeni dolžniški finančni instrument.
V skladu z drugim odstavkom tega člena ugotovljene izpostavljenosti v osnovnih finančnih instrumentih mora borzno posredniška družba vključevati v ostale postavke iz 11. člena tega sklepa in v izračune neto izpostavljenosti v posameznih osnovnih finančnih instrumentih.
Če se izvedeni finančni instrument iz tega člena nanaša na delniški indeks, se indeks obravnava kot poseben finančni instrument in se ne razstavi na posamezne delnice, ki ga sestavljajo.
Izvedeni finančni instrumenti z obvezno izpolnitvijo za eno stranko
16. člen
Izvedeni finančni instrumenti z obvezo izpolnitve le za izdajatelja, so po tem sklepu zlasti:
– opcije,
– nakupni boni,
– zamenljivi vrednostni papirji.
Izdaja ali nakup izvedenega finančnega instrumenta iz prvega odstavka tega člena pomenita izpostavljenost, za katero je treba zagotoviti ustrezen kapital:
– Opcije za izdajatelja in kupca pomenijo izpostavljenost v osnovnem instrumentu v količini, na katero se nanaša opcija, ovrednoteni po tržni ceni in pomnoženi z delto opcije. Delta pomeni pričakovano spremembo cene opcije zaradi majhne spremembe cene osnovnega finančnega instrumenta, na katerega se nanaša opcija. Za delto se uporablja uradni kazalec, ki ga izračunava borza, na kateri se trguje z opcijami.
– Za izdano (nakupno ali prodajno) opcijo se v primeru, ko ni ustrezne delte, ali če tako narekuje načelo previdnosti, zahteva kapital, ki ni manjši od tržne vrednosti opcije.
– Za kupljeno (nakupno ali prodajno) opcijo se v primeru, ko ni uradnih dnevnih kazalcev delte, ali če tako zahteva načelo previdnosti, upošteva kapitalska zahteva, kot če bi šlo za nakup ali prodajo instrumenta, na katerega se nanaša opcija. Če je za borzno posredniško družbo ugodneje, lahko za kupljene opcije oblikuje kapitalsko zahtevo v višini tržne vrednosti opcije.
– Za nakupne bone se smiselno uporabljajo določbe tega odstavka, ki veljajo za opcije.
Zamenljivi vrednostni papirji se obravnavajo kot obstoječi vrednostni papir (navadno obveznica). Zamenljivi vrednostni papir se mora obravnavati kot bolj tvegan izmed možnih (navadno delnica), če je do prvega datuma, ko je možna sprememba v bolj tvegan instrument, manj kot tri mesece, trenutna tržna cena manj tveganega instrumenta pa je manj kot 10% nad vrednostjo ustrezne količine bolj tveganega instrumenta, ki ga je možno pridobiti z izvršitvijo zamenjave.
V skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena ugotovljene izpostavljenosti v osnovnih finančnih instrumentih mora borzno posredniška družba vključevati v ostale postavke iz 11. člena tega sklepa in v izračune neto izpostavljenosti v posameznih osnovnih finančnih instrumentih.
Če se izvedeni finančni instrument nanaša na delniški indeks, se indeks obravnava kot poseben finančni instrument in se ne razstavi na posamezne delnice, ki ga sestavljajo.
3.3. Posebna in splošna tveganja spremembe cen finančnih instrumentov
Kapitalske zahteve za posebna in splošna tveganja
17. člen
Za vse finančne instrumente, ki so vključeni v trgovanje, je treba izračunati kapitalske zahteve za posebna in splošna tveganja spremembe cen finančnih instrumentov.
3.3.1. Posebna in splošna tveganja, povezana z dolžniškimi finančnimi instrumenti
Dolžniški finančni instrumenti
18. člen
Za dolžniške finančne instrumente po tem sklepu se štejejo zlasti:
– obveznice;
– finančni instrumenti denarnega trga;
– izvedeni finančni instrumenti, ki se nanašajo na obrestno mero oziroma na dolžniške finančne instrumente iz prvih dveh alinei tega člena.
Kapitalske zahteve za posebna in splošna tveganja pri dolžniških finančnih instrumentih
19. člen
Kapitalske zahteve za dolžniške finančne instrumente so vsota zahtev za posebna tveganja, povezana z izdajateljem dolžniškega finančnega instrumenta, in za splošna tveganja, povezana s splošno ravnijo obrestnih mer.
3.3.1.1. Posebna tveganja pri dolžniških finančnih instrumentih
Kapitalske zahteve za posebna tveganja
20. člen
Kapitalske zahteve za posebna tveganja so vsota vseh neto izpostavljenosti v dolžniških finančnih instrumentih, pomnoženih z ustreznimi utežmi.
Kapitalske zahteve za dolge (imetniške) in kratke (prodajne) neto izpostavljenosti se pri tem seštevajo v absolutni vrednosti. Izpostavljenost v dolžniških finančnih instrumentih, ki jih je borzno posredniška družba sama izdala, se ne upošteva pri izračunu kapitalskih zahtev.
Uteži za izračun kapitalskih zahtev za posebna tveganja pri dolžniških instrumentih
21. člen
Za izračun kapitalskih zahtev se neto izpostavljenosti v posameznih dolžniških finančnih instrumentih množijo z ustrezno utežjo, ki odraža tveganje, povezano z izdajateljem. Uteži za posamezne skupine izdajateljev so naslednje:
Skupina brez posebnih tveganj:
– Utež 0% se uporablja za vse dolžniške finančne instrumente, ki sta jih izdali Banka Slovenije ali Republika Slovenija, centralna banka ali vlada države polnopravne članice EEA oziroma primerljive članice OECD (Priloga 1), Svetovna banka ali Mednarodni denarni sklad, oziroma so zavarovani z nepreklicno brezpogojno garancijo na prvi poziv, izdano s strani Banke Slovenije ali Republike Slovenije, druge centralne banke ali vlade države polnopravne članice EEA oziroma primerljive članice OECD (Priloga 1), Svetovne banke ali Mednarodnega denarnega sklada, ne glede na ročnost.
Skupina z nižjim tveganjem:
– Utež 0,25% se uporablja za dolžniške finančne instrumente z dospelostjo do 6 mesecev, izdane s strani ali zavarovane z nepreklicno brezpogojno garancijo na prvi poziv centralnih bank ali vlad drugih držav, multilateralnih razvojnih bank (Priloga 2), bank iz držav polnopravnih članic EEA oziroma primerljivih članic OECD (Priloga 1), dolžniški finančni instrumenti, izdani s strani lokalnih skupnosti držav EEA, če se v skupino z nižjim tveganjem uvrščajo tudi v državi lokalne skupnosti, dolžniški finančni instrumenti, zavarovani z drugimi garancijami Banke Slovenije ali Republike Slovenije, centralnih bank ali vlad držav polnopravnih članic EEA oziroma primerljivih članic OECD (Priloga 1), in drugi dolžniški finančni instrumenti z dospelostjo do 6 mesecev, če ima izdajatelj najvišjo bonitetno oceno s strani dveh mednarodnih ocenjevalnih agencij.
– Utež 1% se uporablja za dolžniške finančne instrumente z dospelostjo od 6 do 24 mesecev, izdane s strani ali zavarovane z nepreklicno brezpogojno garancijo na prvi poziv centralnih bank ali vlad drugih držav, multilateralnih razvojnih bank (Priloga 2), bank iz držav polnopravnih članic EEA oziroma primerljivih članic OECD (Priloga 1), dolžniški finančni instrumenti, izdani s strani lokalnih skupnosti držav EEA, če se v skupino z nižjim tveganjem uvrščajo tudi v državi lokalne skupnosti, dolžniški finančni instrumenti, zavarovani z drugimi garancijami Banke Slovenije ali Republike Slovenije, centralnih bank ali vlad držav polnopravnih članic EEA oziroma primerljivih članic OECD (Priloga 1), in drugi dolžniški finančni instrumenti z dospelostjo od 6 do 24 mesecev, če ima izdajatelj najvišjo bonitetno oceno s strani dveh mednarodnih ocenjevalnih agencij.
– Utež 1,6% se uporablja za dolžniške finančne instrumente z dospelostjo nad 24 mesecev, izdane s strani ali zavarovane z nepreklicno brezpogojno garancijo na prvi poziv centralnih bank ali vlad drugih držav, multilateralnih razvojnih bank (Priloga 2), bank iz držav polnopravnih članic EEA oziroma primerljivih članic OECD (Priloga 1), dolžniški finančni instrumenti, izdani s strani lokalnih skupnosti držav EEA, če se v skupino z nižjim tveganjem uvrščajo tudi v državi lokalne skupnosti, dolžniški finančni instrumenti, zavarovani z drugimi garancijami Banke Slovenije ali Republike Slovenije, centralnih bank ali vlad držav polnopravnih članic EEA oziroma primerljivih članic OECD (Priloga 1), in drugi dolžniški finančni instrumenti z dospelostjo nad 24 mesecev, če ima izdajatelj najvišjo bonitetno oceno s strani dveh mednarodnih ocenjevalnih agencij.
Ostali izdajatelji:
– Utež 8% se uporablja za vse druge dolžniške finančne instrumente.
Utemeljitev uvrstitve dolžniškega finančnega instrumenta v skupino z nižjim tveganjem
22. člen
Borzno posredniška družba lahko uvrsti izdajatelja dolžniškega instrumenta v katero od skupin z nižjim tveganjem le na podlagi verodostojnih dokazil o izdajatelju ali garantu, s katerimi lahko utemeljuje svojo odločitev.
3.3.1.2. Splošna tveganja pri dolžniških finančnih instrumentih
Kapitalske zahteve za splošna tveganja
23. člen
Kapitalske zahteve za splošna tveganja za dolžniške finančne instrumente se izračunavajo na podlagi zapadlosti in nominalne obrestne mere.
Uvrstitev v skupino in razred glede na zapadlost in nominalno obrestno mero
24. člen
Vse neto izpostavljenosti v dolžniških finančnih instrumentih ne glede na predznak, ugotovljene v skladu s 14. členom tega sklepa, se uvrstijo v skupino in znotraj skupine v razred iz tabele 1 tega člena, glede na čas do njihove zapadlosti in nominalno obrestno mero.
Tabela 1:
-----------------------------------------------------------------
skupina čas do zapadlosti čas do zapadlosti utež
nominalna O.M. > = 3% nominalna O.M. < 3% (%)
A B C D
-----------------------------------------------------------------
1 < = 1 mesec < = 1 mesec 0,00
1 > 1 = < 3 mesece > 1 = < 3 mesece 0,20
1 > 3 = < 6 mesecev > 3 = < 6 mesecev 0,40
1 > 6 = < 12 mesecev > 6 = < 12 mesecev 0,70
-----------------------------------------------------------------
2 > 1 = < 2 leti > 1 = < 1,9 leti 1,25
2 > 2 = < 3 let > 1,9 = < 2,8 let 1,75
2 > 3 = < 4 let > 2,8 = < 3,6 let 2,25
-----------------------------------------------------------------
3 > 4 = < 5 let > 3,6 = < 4,3 let 2,75
3 > 5 = < 7 let > 4,3 = < 5,7 let 3,25
3 > 7 = < 10 let > 5,7 = < 7,3 let 3,75
3 > 10 = < 15 let > 7,3 = < 9,3 let 4,50
3 > 15 = < 20 let > 9,3 = < 10,6 let 5,25
3 > 20 > 10,6 = < 12,0 let 6,00
3 > 12,0 = < 20,0 let 8,00
3 >20 12,50
-----------------------------------------------------------------
Izračun kapitalske zahteve
25. člen
Znotraj razredov, ki jih predstavljajo posamezna polja tabele 1, se neto izpostavljenosti tehtajo z ustrezno utežjo v stolpcu D, nato pa se izračunajo izravnane tehtane izpostavljenosti za vsak razred v skladu s 26. členom tega sklepa. Kratke (prodajne) in dolge (imetniške) neto izpostavljenosti v različnih dolžniških finančnih instrumentih se izravnavajo znotraj posameznih razredov. Kapitalska zahteva se izračuna tako, da se seštejejo naslednji zneski:
– 10% od vsote izravnanih tehtanih izpostavljenosti v vseh razredih,
– 40% od izravnanih tehtanih izpostavljenosti v skupini 1,
– 30% od izravnanih tehtanih izpostavljenosti v skupini 2,
– 30% od izravnanih tehtanih izpostavljenosti v skupini 3,
– 40% od izravnanih tehtanih izpostavljenosti med skupinama 1 in 2 ter 2 in 3,
– 150% od izravnanih tehtanih izpostavljenosti med skupinama 1 in 3,
– 100% od preostalih neizravnanih tehtanih izpostavljenosti med skupinama 1 in 3.
Izračun izravnanih tehtanih izpostavljenosti
26. člen
Izravnane tehtane izpostavljenosti se izračunajo tako, da se vse neto izpostavljenosti v dolžniških finančnih instrumentih razporedijo v razrede v stolpcih B in C tabele 1, ki jih določata preostali čas do zapadlosti in nominalna obrestna mera dolžniškega finančnega instrumenta. Dolžniški finančni instrument se najprej razporedi v stolpec B ali C, glede na to, ali je nominalna obrestna mera 3% ali manj oziroma nad 3%. Po uvrstitvi dolžniškega finančnega instrumenta glede na nominalno obrestno mero v stolpec B ali C, se le-ta razporedi v ustrezno vrstico, in sicer glede na preostali čas do zapadlosti instrumenta oziroma do prvega spreminjanja ali določanja obrestne mere. Ko je instrument uvrščen še v ustrezno vrstico po času do zapadlosti, se mu pripiše utež iz stolpca D te vrstice. Uvrstitev v ustrezen stolpec in vrstico opredeljuje razred, v katerega je instrument uvrščen. Posamezni razredi so združeni v skupine v stolpcu A. Znotraj razreda se seštevajo posebej vse neto dolge (imetniške) in posebej vse neto kratke (prodajne) izpostavljenosti v posameznih dolžniških finančnih instrumentih, pomnožene z ustrezno utežjo v stolpcu D. Do višine seštevka manjše izmed vsote tehtanih dolgih (imetniških) in vsote tehtanih kratkih (prodajnih) izpostavljenosti, se izpostavljenost šteje za izravnano tehtano izpostavljenost znotraj razreda.
Za vsakega od razredov je treba izračunati neizravnane tehtane izpostavljenosti tako, da se ugotovi absolutna vrednost razlike med vsoto tehtanih dolgih (imetniških) in vsoto tehtanih kratkih (prodajnih) izpostavljenosti v vsakem razredu. Ta razlika predstavlja neizravnano tehtano izpostavljenost v vsakem razredu.
Tehtane neizravnane dolge (imetniške) izpostavljenosti v vsakem razredu se v naslednji stopnji izravnajo s tehtanimi neizravnanimi kratkimi (prodajnimi) izpostavljenostmi drugih razredov znotraj iste skupine. Do višine seštevka manjše izmed vsote tehtanih dolgih (imetniških) in vsote tehtanih kratkih (prodajnih) izpostavljenosti se izpostavljenost šteje za izravnano tehtano izpostavljenost znotraj skupine.
Za vsako od skupin je treba izračunati neizravnane tehtane izpostavljenosti tako, da se ugotovi absolutna vrednost razlike med vsoto dolgih (imetniških) in vsoto kratkih (prodajnih) izpostavljenosti v vsaki skupini.
Neizravnane tehtane izpostavljenosti vsake skupine se nato na enak način izravnavajo med skupinami.
3.3.2. Posebna in splošna tveganja za lastniške finančne instrumente
Lastniški finančni instrumenti
27. člen
Za lastniške instrumente po tem sklepu se štejejo zlasti:
– delnice,
– potrdila o lastništvu delnic,
– izvedeni instrumenti, ki se nanašajo na delnice ali indekse delnic.
Kapitalske zahteve za posebna in splošna tveganja pri lastniških finančnih instrumentih
28. člen
Kapitalske zahteve za lastniške finančne instrumente so vsota zahtev za posebna tveganja, povezana s posameznim izdajateljem lastniškega finančnega instrumenta, in za splošna tveganja, povezana s stanjem na kapitalskem trgu.
Za izvedene finančne instrumente, katerih osnova so lastniški finančni instrumenti, je treba poleg kapitalske zahteve iz prvega odstavka tega člena upoštevati še kapitalske zahteve za obrestno tveganje v skladu s 33. členom tega sklepa.
3.3.2.1. Posebna tveganja pri lastniških finančnih instrumentih
Izračun skupne bruto in skupne neto izpostavljenosti
29. člen
Borzno posredniška družba mora sešteti neto dolge (imetniške) izpostavljenosti in neto kratke (prodajne) izpostavljenosti v vseh lastniških finančnih instrumentih, in sicer v njihovi absolutni vrednosti ne glede na predznak. Seštevek absolutnih vrednosti neto izpostavljenosti v vseh lastniških finančnih instrumentih je skupna bruto izpostavljenost borzno posredniške družbe.
Borzno posredniška družba mora odšteti neto kratke (prodajne) izpostavljenosti v vseh lastniških finančnih instrumentih od neto dolgih (imetniških) izpostavljenosti v vseh lastniških finančnih instrumentih. Absolutna vrednost tako dobljene razlike je skupna neto izpostavljenost borzno posredniške družbe.
Kapitalska zahteva za posebna tveganja
30. člen
Kapitalska zahteva za posebna tveganja je 4% od skupne bruto izpostavljenost, izračunane v skladu s prvim odstavkom 29. člena tega sklepa.
3.3.2.2. Splošna tveganja pri lastniških finančnih instrumentih
Kapitalska zahteva za splošna tveganja
31. člen
Kapitalska zahteva za splošna tveganja je 8% od skupne neto izpostavljenosti, izračunane v skladu z drugim odstavkom 29. člena tega sklepa.
3.3.2.3. Izvedeni finančni instrumenti, katerih osnova so lastniški finančni instrumenti
Kapitalske zahteve za izvedene finančne instrumente, katerih osnova so lastniški finančni instrumenti
32. člen
Za izvedene finančne instrumente, katerih osnova so lastniški finančni instrumenti, se smiselno uporabljajo 29., 30. in 31. člen tega sklepa.
Dodatek za obrestno tveganje k izvedenim finančnim instrumentom, katerih osnova so lastniški finančni instrumenti
33. člen
Borzno posredniška družba ugotavlja kapitalske zahteve za obrestno tveganje tako, da pomnoži tržno vrednost lastniškega finančnega instrumenta, na katerega se nanaša izvedeni finančni instrument, z utežjo glede na preostali čas, ki še manjka do zapadlosti izvedenega finančnega instrumenta. Kapitalske zahteve se seštevajo v absolutni vrednosti. Uteži glede na preostali čas do zapadlosti so naslednje:
– zapadlost do 3 mesece 0,2%
– do 6 mesecev 0,4%
– do 12 mesecev 0,7%
– do 2 let 1,25%
– do 3 let 1,75%
– do 4 let 2,25%
– do 5 let 2,75%
– nad 5 let 3,75%
3.4. Kapitalska ustreznost za opravljanje storitev odkupa vrednostnih papirjev zaradi izvedbe javne prodaje
Izračun kapitalske ustreznosti za opravljanje storitev odkupa vrednostnih papirjev zaradi izvedbe javne prodaje
34. člen
Določbe od 17. člena do 33. člena tega sklepa se smiselno uporabljajo tudi za izračun kapitalskih zahtev za izpostavljenost, ki nastane v primeru, da se borzno posredniška družba zaveže odkupiti finančni instrument, ki je predmet prve ali nadaljnje javne prodaje, ne glede na vrsto finančnega instrumenta.
Metoda izračuna neto izpostavljenosti iz opravljanja storitev odkupa vrednostnih papirjev zaradi izvedbe javne prodaje
35. člen
Borzno posredniška družba izračunava neto izpostavljenost v primerih iz 34. člena tega sklepa tako, da od svoje obveznosti odšteje tisti del izpostavljenosti, ki jo je že prenesla na tretje osebe, ki so finančne instrumente odkupile ali so se zavezale k odkupu finančnih instrumentov.
Izpostavljenosti v finančnih instrumentih iz 34. člena se vključujejo v izračun kapitalskih zahtev po tem sklepu od dne, ko je borzno posredniška družba obveznost prevzela.
3.5. Tveganje izpolnitve nasprotne stranke
Kapitalske zahteve za tveganje izpolnitve nasprotne stranke
36. člen
Borzno posredniška družba izračunava posebne kapitalske zahteve za vse svoje izpostavljenosti iz terjatev, ki so že zapadle v poravnavo, vendar jih dolžnik še ni izpolnil oziroma jih ni izpolnil v celoti (tveganje zaradi zamude izpolnitve).
Borzno posredniška družba izračunava posebne kapitalske zahteve za tveganja iz poslov, v katerih je sama obveznost že izpolnila, nasprotna stranka pa še ne oziroma jo je izpolnila v manjši meri, kakor borzno posredniška družba (tveganje časovne neusklajenosti plačila in izročitve).
V kapitalsko zahtevo za tveganje izpolnitve nasprotne stranke se vključujejo tako izpostavljenosti, ki izhajajo iz poslov borzno posredniške družbe za svoj račun, kot tudi izpostavljenosti iz poslov borzno posredniške družbe za tuj račun, pri čemer posel za tuj račun vključuje izpostavljenost tako proti nasprotni stranki v poslu, kakor tudi proti naročniku posla.
3.5.1. Kapitalska zahteva za tveganje zaradi zamude izpolnitve
Tveganje zaradi zamude izpolnitve
37. člen
Borzno posredniška družba mora za izračun kapitalske zahteve za tveganje zaradi zamude izpolnitve nasprotne stranke izračunavati tečajne razlike oziroma razlike v ceni, ki so v njeno škodo in so nastopile v času zamude z izpolnitvijo.
Tečajno razliko oziroma razliko v ceni iz prvega odstavka tega člena mora borzno posredniška družba izračunati v primeru, ko je pri nakupu finančnega instrumenta razlika med trenutno tržno ceno in dogovorjeno pogodbeno ceno pozitivna oziroma ko je pri prodaji finančnega instrumenta razlika med trenutno tržno ceno in dogovorjeno pogodbeno ceno negativna.
Izračun kapitalske zahteve za tveganje zaradi zamude izpolnitve
38. člen
Tečajne razlike iz 37. člena tega sklepa se za izračun kapitalske zahteve za tveganje zaradi zamude izpolnitve nasprotne stranke pomnožijo z ustreznimi utežmi glede na čas, ki je potekel od dneva zapadlosti terjatve borzno posredniške družbe, in sicer pri zamudi:
Zamuda Utež
----------------------------------------------------------------
– pod 5 dni 0%
– od 5 do 15 dni 8%
– od 16 do 30 dni 50%
– od 31 do 45 dni 75%
– nad 45 dni 100%
3.5.2. Kapitalska zahteva za tveganje zaradi časovne neusklajenosti plačila in izročitve
Kapitalske zahteve za tveganje zaradi časovne neusklajenosti plačila in izročitve
39. člen
Kapitalsko zahtevo za tveganje zaradi časovne neusklajenosti plačila in izročitve je treba izračunati v vseh primerih, ko v poslu s finančnim instrumentom plačilo in izročitev nista istočasna oziroma ne gre za plačilo proti izročitvi. Tak primer nastopi, če je borzno posredniška družba plačala finančni instrument, ki ji še ni bil izročen, ali pa je že izročila finančni instrument, ki ji še ni bil plačan.
Vključenost izpostavljenosti v kapitalsko zahtevo zaradi zamude izpolnitve iz 37. člena tega sklepa ne izključuje vključitve iste postavke tudi v kapitalsko zahtevo za neusklajenost plačila in izročitve.
Izračun kapitalske zahteve za tveganje zaradi časovne neusklajenosti plačila in izročitve
40. člen
Kapitalska zahteva za tveganje zaradi časovne neusklajenosti plačila in izročitve je 8% od tehtane vrednosti terjatev borzno posredniške družbe, ki se izračuna tako, da se vrednost terjatve pomnoži z ustrezno utežjo iz 45. člena tega sklepa.
Izvedeni finančni instrumenti, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu (terminski posli)
41. člen
Terminski posli po tem sklepu so izvedeni finančni instrumenti, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu oziroma niso izpostavljeni dnevnemu obračunu in plačevanju kritij. Izpolnitev obveznosti iz terminskih poslov, ki se nanašajo na tujo valuto, mora biti odložena vsaj 14 dni od sklenitve posla, pri ostalih terminskih poslih pa mora biti izpolnitev odložena za daljše obdobje, kot je to običajno na trgu.
Izračun kapitalske zahteve za tveganje zaradi časovne neusklajenosti plačila in izročitve pri terminskih poslih
42. člen
Kapitalska zahteva za tveganje zaradi časovne neusklajenosti plačila in izročitve pri terminskih poslih je 8% nadomestitvenih stroškov, ugotovljenih v skladu s 43. členom tega sklepa, tehtanih z ustrezno utežjo iz 45. člena tega sklepa glede na skupino tveganja, v katero se uvršča nasprotna stranka.
Nadomestitveni stroški
43. člen
Nadomestitveni stroški se izračunajo z uporabo v tem členu navedenih odstotkov, s katerimi je treba množiti nominalno vrednost terminskega posla. Terminski posli so razdeljeni glede na originalno zapadlost, ki je bila dogovorjena ob sklenitvi terminskega posla.
-----------------------------------------------------------------------
Originalna zapadlost Izvedeni finančni Vsi drugi
instrumenti na izvedeni finančni
obrestno mero instrumenti
-----------------------------------------------------------------------
eno leto ali manj 0,5% 2,0%
od enega do dveh let 1,0% 5,0%
dodatne odstotne točke
za vsako naslednje leto 1,0 3,0
-----------------------------------------------------------------------
Izračun kapitalske zahteve za tveganje zaradi časovne neusklajenosti plačila in izročitve iz pogodb o prodaji in povratnem odkupu, pogodb o odkupu in povratni prodaji, pogodb o posoji in pogodb o izposoji finančnih instrumentov
44. člen
Pri pogodbah o prodaji in povratnem odkupu ter pogodbah o posoji finančnih instrumentov mora borzno posredniška družba izračunati razliko med tržno vrednostjo prodanih oziroma posojenih finančnih instrumentov, ki so bili preneseni na nasprotno stranko, ter zneskom, ki ga je od nasprotne stranke prejela, oziroma tržno vrednostjo prejetega zavarovanja, če je razlika pozitivna.
Pri pogodbah o odkupu in povratni prodaji ter pogodbah o izposoji finančnega instrumenta mora borzno posredniška družba izračunati razliko med plačanim zneskom oziroma tržno vrednostjo zavarovanja, ki ga je izročila nasprotni stranki, ter tržno vrednostjo odkupljenih oziroma izposojenih finančnih instrumentov, ki jih je prejela od nasprotne stranke, če je razlika pozitivna.
Natečene obresti se vključujejo v izračun tržnih vrednosti obveznosti, terjatev in zavarovanj.
Kapitalska zahteva za tveganje zaradi časovne neusklajenosti plačila in izročitve iz pogodb o prodaji in povratnem odkupu, pogodb o odkupu in povratni prodaji, pogodb o posoji in pogodb o izposoji finančnih instrumentov je 8% od vrednosti, izračunanih na podlagi prvega do tretjega odstavka tega člena, pomnoženih z ustrezno utežjo iz 45. člena tega sklepa.
Uteži kreditnega tveganja
45. člen
Uteži kreditnega tveganja so naslednje:
Utež kreditnega tveganja 0%:
1. bankovci, kovanci v domači in tuji valuti in plemenite kovine;
2. terjatve do Banke Slovenije in terjatve, zavarovane z vrednostnimi papirji Banke Slovenije;
3. terjatve do Republike Slovenije in terjatve, zavarovane z vrednostnimi papirji ali nepreklicno brezpogojno garancijo Republike Slovenije na prvi poziv;
4. terjatve do centralnih bank in vlad držav EEA in nekaterih z njimi primerljivih držav OECD (Priloga 1) in terjatve zavarovane z nepreklicno, brezpogojno garancijo na prvi poziv ali vrednostnimi papirji teh izdajateljev;
5. terjatve do Evropskih skupnosti ali terjatve, zavarovane z vrednostnimi papirji, katerih izdajatelj so Evropske skupnosti;
6. odbitne postavke od kapitala iz 6. člena tega sklepa.
Stopnja kreditnega tveganja 20%:
1. terjatve, zavarovane z drugimi jamstvi Republike Slovenije;
2. terjatve do Evropske investicijske banke in terjatve, zavarovane z nepreklicno, brezpogojno garancijo ali vrednostnimi papirji te banke;
3. terjatve do multilateralnih razvojnih bank (Priloga 2) in terjatve, zavarovane z nepreklicnimi, brezpogojnimi garancijami ali vrednostnimi papirji teh bank;
4. terjatve do domačih bank, borzno posredniških družb, borz in klirinško depotnih družb in terjatve, zavarovane z jamstvi ali vrednostnimi papirji teh oseb, razen naložb, ki se štejejo za kapital teh oseb; za domače banke se štejejo banke in hranilnice, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev, domače borzno posredniške družbe, borze in klirinško depotne družbe pa so tiste, ki so pridobile ustrezno dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev;
5. terjatve do prvovrstnih bank, borzno posredniških družb, borz in klirinško depotnih družb držav članic EEA ter nekaterih primerljivih držav OECD (Priloga 1) ter terjatve, zavarovane z jamstvi ali vrednostnimi papirji teh oseb, razen naložb, ki se štejejo za kapital teh oseb; borzno posredniška družba mora prvovrstnost preveriti in izkazati z dokumentom o najvišji bonitetni oceni dveh mednarodnih ocenjevalnih agencij;
6. kratkoročne terjatve do drugih bank, borzno posredniških družb, borz in klirinško depotnih družb držav članic EEA ter nekaterih primerljivih držav OECD (Priloga 1), razen podrejenih terjatev, in kratkoročne terjatve, zavarovane z jamstvi ali vrednostnimi papirji teh oseb, razen naložb, ki se štejejo za kapital teh oseb;
7. postavke za denar na poti.
Utež kreditnega tveganja 50%:
1. terjatve do rezidentov, v celoti zavarovane z zastavo premoženja;
2. terjatve, za katere je bil prejet predujem, do višine predujma.
Utež kreditnega tveganja 100%:
1. vse terjatve, ki so podrejene ostalim obveznostim dolžnika oziroma nasprotne strani;
2. vse zapadle in neplačane terjatve, ne glede na nasprotno stranko;
3. vse druge terjatve in druga bilančna aktiva.
3.6. Druga tveganja izpolnitve nasprotne stranke
Kapitalske zahteve za tvegane prihodke
46. člen
Borzno posredniška družba mora izračunati kapitalske zahteve po postopku, predpisanem v tem členu, za izpostavljenost tveganju izpolnitve nasprotne stranke iz naslova terjatev za plačilo provizij, obresti, dividend, kritij za izvedene finančne instrumente z dnevnim obračunom in plačevanjem, nadomestil in podobnih postavk, kolikor niso bile odštete od kapitala ter se nanašajo na trgovanje.
Kapitalska ustreznost za tveganje izpolnitve nasprotne stranke se izračunava tudi za depozite, ki imajo lastnosti postavk trgovanja.
Borzno posredniška družba mora izračunavati kapital v višini 8% od vsote izpostavljenosti, pomnožene z ustrezno utežjo kreditnega tveganja iz 45. člena tega sklepa.
IV. KAPITALSKE ZAHTEVE ZA VALUTNO TVEGANJE
Izračun kapitalske zahteve za izpostavljenost valutnemu tveganju
47. člen
Borzno posredniška družba mora izračunati skupno neto izpostavljenost valutnemu tveganju v skladu z 49. členom tega sklepa. Kapitalska zahteva za valutno tveganje znaša 8% tako izračunane skupne neto izpostavljenosti.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena borzno posredniškim družbam, katerih skupna neto izpostavljenost, izračunana v skladu z 49. členom tega sklepa, ne dosega 2% kapitala iz 3. člena tega sklepa, ni treba zagotavljati dodatnega kapitala za izpostavljenost valutnemu tveganju.
Neto izpostavljenost v posamezni valuti
48. člen
Neto izpostavljenost v tuji valuti se po tem sklepu ugotavlja iz razlik med aktivnimi in pasivnimi postavkami, izraženimi v tuji valuti. Za aktivne in pasivne postavke, izražene v tuji valuti, se po tem sklepu štejejo vse bilančne in zunajbilančne postavke, ki se glasijo na tujo valuto, vključno s postavkami, izraženimi v tolarjih z valutno klavzulo.
Izračun skupne neto izpostavljenosti
49. člen
Neto izpostavljenost v posamezni tuji valuti predstavlja vsoto:
– neto promptnih izpostavljenosti, ki so razlika med vsemi aktivnimi postavkami in pasivnimi postavkami bilance stanja;
– neto terminskih izpostavljenosti, ki so razlika med vsemi predvidenimi terjatvami oziroma prejetimi plačili ter vsemi predvidenimi obveznostmi oziroma plačili po terminskih valutnih transakcijah v posamezni valuti, vključno z nominalnimi zneski terminskih poslov s tolarsko neto poravnavo;
– nepreklicnih garancij in drugih podobnih instrumentov v posamezni valuti, ki bodo verjetno vnovčeni;
– tržne vrednosti opcij v posamezni valuti.
Ugotovljene razlike med aktivnimi in pasivnimi postavkami po posameznih tujih valutah, to je neto izpostavljenosti v vseh valutah, se preračunajo v tolarje po srednjem tečaju Banke Slovenije. Neto izpostavljenosti v sintetičnih valutah se lahko razbijejo na sestavne dele valut skladno z veljavnimi utežmi za izračun sintetične valute. Nato se seštejejo ločeno vse neto kratke (prodajne) in vse neto dolge (imetniške) izpostavljenosti, tako da se ugotovi posebej vsota vseh neto kratkih in posebej vsota vseh neto dolgih izpostavljenosti. Večja izmed obeh neto izpostavljenosti, kratke in dolge izpostavljenosti, predstavlja skupno neto izpostavljenost borzno posredniške družbe.
V. KAPITALSKE ZAHTEVE ZA STORITVE
Izključitev postavk trgovanja
50. člen
Borzno posredniška družba vključuje v izračun kapitalskih zahtev za storitve vse svoje aktivne bilančne in zunajbilančne postavke, ki jih ni vključila v izračun kapitalskih zahtev za trgovanje, niti niso odbitna postavka od kapitala iz 6. člena tega sklepa.
Tehtanje postavk, ki niso del trgovanja
51. člen
Borzno posredniška družba mora vsako aktivno bilančno in zunajbilančno postavko iz 50. člena tega sklepa pomnožiti z ustrezno utežjo kreditnega tveganja iz 45. člena tega sklepa.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, se vsem terjatvam do borzno posredniških družb, borz in klirinško depotnih družb, ki se ne uvrščajo med postavke trgovanja, pripiše utež kreditnega tveganja 100%.
Tveganju prilagojena aktiva
52. člen
Tveganju prilagojena aktiva je vsota aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk iz 51. člena tega sklepa.
Po tem poglavju se za aktivne postavke štejejo:
– čiste knjigovodske vrednosti aktivnih bilančnih postavk, ugotovljene v skladu s prvim odstavkom 53. člena tega sklepa,
– kreditna nadomestitvena vrednost, izračunana v skladu z drugim odstavkom 53. člena tega sklepa, za čisto vrednost zunajbilančnih postavk, razen za zunajbilančne postavke iz tretje alinee tega odstavka,
– nadomestitveni stroški, izračunani v skladu s tretjim odstavkom 53. člena tega sklepa za čisto vrednost zunajbilančnih postavk, ki predstavljajo izvedene finančne instrumente, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu, oziroma za vse tiste zunajbilančne postavke, kjer borzno posredniška družba ni izpostavljena kreditnemu tveganju za celotno vrednost, določeno v pogodbi, temveč le za morebitne stroške za nadomestitev denarnega toka odprte izpostavljenosti v primerih neizpolnitve pogodbenih obveznosti s strani druge pogodbene stranke, in sicer pri pogodbah, ki izkazujejo pozitivno vrednost.
Vrednotenje postavk pri izračunu tveganju prilagojene aktive
53. člen
Čista knjigovodska vrednost bilančne postavke po tem sklepu je knjigovodska vrednost bilančne postavke, zmanjšana za znesek oblikovanih posebnih rezervacij, za znesek amortizacije pri postavkah osnovnih sredstev in za znesek morebitnih odpisov.
Čista vrednost zunajbilančnih postavk iz druge alinee drugega odstavka 52. člena tega sklepa je knjigovodska vrednost, popravljena za znesek oblikovanih posebnih rezervacij. Kreditna nadomestitvena vrednost zunajbilančnih postavk iz druge alinee drugega odstavka 52. člena tega sklepa se izračuna tako, da se čista vrednost zunajbilančnih postavk pomnoži z ustrezno utežjo iz 55. člena tega sklepa.
Nadomestitveni stroški za zunajbilančne postavke iz tretje alinee drugega odstavka 52. člena tega sklepa se izračunavajo na podlagi smiselne uporabe 43. člena tega sklepa.
Izračun kapitalske zahteve za storitve
54. člen
Kapitalska ustreznost za storitve je 8% od tveganju prilagojene aktive iz 52. člena tega sklepa.
Uteži za zunajbilančne postavke
55. člen
Posamezne zunajbilančne postavke iz druge alinee drugega odstavka 52. člena tega sklepa se preračunajo v kreditno nadomestitveno vrednost z uporabo uteži 0%, 50% ali 100% po naslednjih skupinah postavk:
Skupina z nizkim tveganjem – 0%:
– izdane garancije, zavarovane z nepreklicnimi garancijami Republike Slovenije,
– garancije in podobni instrumenti, ki so zavarovani s premoženjem oziroma terjatvami do izdajateljev, ki imajo utež kreditnega tveganja iz 45. člena tega sklepa 0%,
– brezpogojno preklicne garancije,
– premoženje na računih vrednostnih papirjev strank pri klirinško depotni družbi.
Skupina s srednjim tveganjem – 50%:
– neizkoriščeni brezpogojno preklicni okvirni krediti (za nakup vrednostnih papirjev, izpolnitev garancije).
Skupina z visokim tveganjem – 100%:
– druge aktivne zunajbilančne postavke.
Kapitalska zahteva za stroške, ki nastajajo pri opravljanju storitev v zvezi z vrednostnimi papirji
56. člen
Kapitalska tahteva za stroške, ki nastajajo pri opravljanju storitev v zvezi z vrednostnimi papirji, znaša 25% vseh rednih poslovnih stroškov preteklega poslovnega leta, kot jih je izkazovalo zadnje revidirano letno poročilo, zmanjšanih za tiste stroške, ki so izrazito povezani z obsegom poslovanja.
Minimalni kapital borzno posredniške družbe
57. člen
Kapital borzno posredniške družbe iz 3. člena tega sklepa mora biti vedno najmanj enak vsoti kapitalskih zahtev iz 7. člena tega sklepa.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, kapital borzno posredniške družbe iz 3. člena tega sklepa ne sme biti manjši od zneskov osnovnega kapitala, določenih v drugem odstavku 117. člena ZTVP-1.
Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka tega člena, kapital borzno posredniške družbe ne sme biti manjši od zneska, določenega na podlagi 56. člena tega sklepa.
Kapital borzno posredniške družbe mora biti vedno večji od največjega izmed zneskov, določenih na podlagi prvega do tretjega odstavka tega člena.
Roki in način poročanja borzno posredniških družb po tem sklepu
58. člen
Borzno posredniška družba mora poročati Agenciji za trg vrednostnih papirjev o kapitalu in izpolnjevanju kapitalskih zahtev po stanju na zadnji dan meseca v osmih dneh. Poročilo mora borzno posredniška družba izdelati v skladu z navodili in na obrazcu BPD-KAP-1, določenimi v Prilogi 3 tega sklepa.
Prvo poročilo iz prvega odstavka tega člena predloži borzno posredniška družba za stanje na dan 31. 7. 2000.
Uveljavitev sklepa
59. člen
Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 80-1/7-7/2000
Ljubljana, dne 20. januarja 2000.
Predsednik
Strokovnega sveta
Agencije za trg vrednostnih papirjev
dr. Miha Juhart l. r.
Priloga 1: Države EEA in nekatere primerljive države OECD
Države EEA
1. Vse države polnopravne članice Evropske unije
2. Islandija
3. Liechtenstein
4. Norveška
Primerljive države OECD
5. Avstralija
6. Japonska
7. Kanada
8. Nova Zelandija
9. Švica
10. ZDA
Priloga 2: Multilateralne razvojne banke
1. International Bank for Reconstruction and Development
2. International Finance Corporation
3. Inter-American Development Bank
4. Asian Development Bank
5. African Development Bank
6. Council of Europe Resettlement Fund
7. Nordic Investment Bank
8. Carribean Development Bank
9. European Bank of Reconstruction and Development
10. European Investment Fund
11. Inter-American Investment Corporation
Priloga 3: Navodilo za izpolnjevanje obrazca BPD-KAP-1
Borzno posredniška družba mora izpolniti vsa polja v vseh tabelah
poročila razen osenčenih.
V polja, ki za borzno posredniško družno niso relevantna, vnese
znak X ali polje prečrta.
Če je vrednost v polju 0, se vpiše število 0.
V stolpec 1 vseh tabel se vpiše zaporedna številka posamezne
postavke, ki skupaj s številko stolpca posamezne tabele enolično
opredeljuje katerikoli podatek v katerikoli tabeli.
V stolpec 2 vseh tabel se vpiše postavka.
V stolpec 3 vseh tabel se vpišejo konti, na katerih ima borzno
posredniška družba zavedene podatke o posamezni postavki oziroma
seznam vseh izpostavljenosti, ki so vključene v posamezno
postavko iz stolpca 2. Borzno posredniška družba mora sezname
hraniti kot ostalo dokumentacijo. Po navedenih kontih in seznamih
mora biti borzno posredniška družba vsak trenutek sposobna
dokazati pravilnost uvrstitve posamičnih izpostavljenosti v
postavke in vrednost postavk.
V zadnji stolpec ''OPOMBE" vseh tabel borzno posredniška družba
vpisujejo dejstva, ki so pomembna za dodatno razumevanje
posamičnih podatkov v poročilu.
Na vsako stran obrazca se vpiše datum izdelave obrazca. Obrazec
podpiše oseba, odgovorna za izdelavo obrazca.
Podatki se vpisujejo v 1000 SIT razen na strani 7: Kapitalske
zahteve za valutno tveganje, kjer se v stolpce 4, 5 in 6 vpisuje
znesek v 1000 enotah ustrezne valute.
Pomen okrajšav in izrazov:
- RS pomeni Republika Slovenija,
- BS pomeni Banka Slovenije,
- EEA in OECD pomeni države iz priloge 1 tega sklepa in poleg
držav članic EEA vključuje nekatere primerljive države OECD,
- MDS pomeni Mednarodni denarni sklad,
- Multilateralne razvojne banke so banke iz priloge 2 k temu
sklepu,
- Lokalna skupnost EEA pomeni ustreznega izdajatelja iz države
članice EEA, vendar le, če se v ustrezno skupino z nižjo utežjo
uvršča tudi v državah EEA,
- najvišja boniteta se izkazuje z oceno dveh mednarodno priznanih
ocenjevalnih agencij,
- garancija pomeni brezpogojno, nepreklicno garancijo na prvi
poziv, ki jo daje ustrezna oseba za poplačilo celotne obveznosti
tretje osebe do borzno posredniške družbe,
- druga jamstva pomenijo ostale garancije in jamstva s strani
ustreznih oseb za poplačilo celotnih obveznosti tretje osebe do
borzno posredniške družbe.
Stran 1: IZRAČUN KAPITALSKE USTREZNOSTI
V stolpec 4 se vpisujejo vrednosti iz prejšnjega obdobja.
V stolpec 5 se vpisujejo vrednosti iz obdobja poročanja.
Pod zaporedno številko 1 se vpisuje kapitalska zahteva za posebna
tveganja pri dolžniških instrumentih, izračunana pod zaporedno
številko 80.
Pod zaporedno številko 2 se vpisuje kapitalska zahteva za splošna
tveganja pri dolžniških instrumentih, izračunana pod zaporedno
številko 115.
Pod zaporedno številko 3 se vpisuje kapitalska zahteva za posebna
tveganja pri lastniških instrumentih, izračunana pod zaporedno
številko 120.
Pod zaporedno številko 4 se vpisuje kapitalska zahteva za splošna
tveganja pri lastniških instrumentih, izračunana pod zaporedno
številko 121.
Pod zaporedno številko 5 se vpisuje kapitalska zahteva za
obrestno tveganje pri izvedenih finančnih instrumentih na
lastniške instrumente, izračunana pod zaporedno številko 130.
Pod zaporedno številko 6 se vpisuje kapitalska zahteva za zamudo
izpolnitve, izračunana pod zaporedno številko 136.
Pod zaporedno številko 7 se vpisuje kapitalska zahteva zaradi
neusklajenosti plačila in izročitve, izračunana pod zaporedno
številko 155.
Pod zaporedno številko 8 se vpisuje kapitalska zahteva za valutno
tveganje, izračunana pod zaporedno številko 163.
Pod zaporedno številko 9 se vpisuje kapitalska zahteva za
storitve, izračunana pod zaporedno številko 189.
Pod zaporedno številko 10 se seštevajo kapitalske zahteve od 1 do
9.
Pod zaporedno številko 11 se vpisuje kapital, izračunan pod
zaporedno številko 42.
Pod zaporedno številko 12 se vpisuje kapitalska zahteva za
stroške, izračunana pod zaporedno številko 193.
Pod zaporedno številko 13 se vpisuje zakonsko določeni minimum
kapitala glede na storitve, ki jih borzno posredniška družba
opravlja.
Stran 2: KAPITAL
V stolpec 4 se vpisuje stanje posamične postavke na dan poročila
(zadnji dan preteklega meseca).
V stolpec 6 se vpisuje zmnožek med stanjem v stolpcu 4 in utežjo
v stolpcu 5.
Pod zaporedno številko 14 se vpiše osnovni kapital iz vplačanih
deležev, vpisanih navadnih in nekumulativnih prednostnih delnic
po nominalni vrednosti.
Pod zaporedno številko 15 se vpisujejo vplačani presežki kapitala
za postavke iz zaporedne številke 14.
Pod zaporedno številko 16 se vpisujejo zakonske in statutarne
rezerve in sklad lastnih delnic.
Pod zaporedno številko 17 se vpisujejo rezervacije, oblikovane za
splošna tveganja.
Pod zaporedno številko 18 se vpisuje preneseni čisti dobiček iz
prejšnjih let, v delu, ki ni obremenjen z drugimi obveznostmi in
bo po sklepu skupščine delničarjev/družbenikov ostal nerazdeljen.
Pod zaporedno številko 19 se vpisujejo zneski revalorizacije
postavk iz zaporednih številk od 14 do 18.
Pod zaporedno številko 20 se vpisuje čisti dobiček poslovnega
leta, zmanjšan za predpisane, a še neoblikovane rezervacije,
davke in druge dajatve, potrjen s strani pooblaščenega revizorja,
če se na podlagi odločitve pristojnih organov (uprave)
predvideva, da se bo razporedil v rezerve ali v preneseni čisti
dobiček iz prejšnjih let.
Pod zaporedno številko 21 se izračuna Kapital I, tako da se
sešteje tehtane vrednosti postavk od 14 do 20 v stolpcu 6.
Pod zaporedno številko 22 se vpisujejo odkupljene lastne delnice,
kot tudi posredno in neposredno pridobljene lastne delnice (ali
potrdila o lastništvu delnic) in lastne delnice, posredno in
neposredno pridobljene v zastavo ali drugo jamstvo.
Pod zaporedno številko 23 se vpisuje neodpisana vrednost
neopredmetenih dolgoročnih sredstev.
Pod zaporedno številko 24 se vpisuje prenesena izguba iz
prejšnjih let.
Pod zaporedno številko 25 se vpisuje izguba poslovnega leta,
povečana za predpisane, a še neoblikovane rezervacije, davke in
druge obveznosti.
Pod zaporedno številko 26 se vpisujejo delnice borze.
Pod zaporedno številko 27 se vpisujejo delnice klirinško depotne
družbe.
Pod zaporedno številko 28 se vpisujejo vplačila v jamstveni sklad
klirinško depotne družbe.
Pod zaporedno številko 29 se vpisujejo vplačila v druge jamstvene
sklade.
Pod zaporedno številko 30 se vpisujejo naložbe v neprenosljive
delnice in drugo neunovčljivo premoženje.
Pod zaporedno številko 31 se vpisuje revalorizacija postavk iz
zaporednih številk od 22 do 30.
Pod zaporedno številko 32 se seštejejo v stolpcu 6 odbitne
postavke iz zaporednih številk 22 do 31.
Pod zaporedno številko 33 se vpiše kapital iz zaporedne številke
21, zmanjšan za odbitne postavke iz zaporedne številke 32.
Pod zaporedno številko 34 se vpisujejo zneski osnovnega kapitala
in presežka vplačanega kapitala iz naslova prednostnih zbirnih
delnic.
Pod zaporedno številko 35 se vpisujejo zneski osnovnega kapitala
in presežka vplačanega kapitala iz naslova prednostnih delnic s
fiksnim donosom.
Pod zaporedno številko 36 se vpisujejo zneski iz naslova
vplačanih podrejenih dolžniških instrumentov.
Pod zaporedno številko 37 se vpisuje revalorizacija osnovnega
kapitala iz postavk pod zaporednima številkama 34 in 35.
Pod zaporedno številko 38 se vpisuje vsota postavk od 34 do 37 v
6. stolpec. Če je vsota večja od vrednosti kapitala II pod 33, ga
mora borzno posredniška družba upoštevati le do višine kapitala
II pod 33. Zmanjša ga tako, da za postavko 38 izbere ustrezen
ponder v stolpcu 5, nižji od 100%, lahko pa v stolpec 6 vpiše
postavko 38 do višine postavke 33 in vpiše celotno vrednost
postavke 38 v opombe.
Pod zaporedno številko 39 se seštejeta v stolpcu 6 vrednosti
postavk pod zaporednima številkama 38 (z omejitvijo) in 33.
Pod zaporedno številko 40 se vpisujejo naložbe v postavke, ki
lahko sestavljajo kapital drugih bank in borzno posredniških
družb, če skupne naložbe v posamično banko ali drugo borzno
posredniško družbo presegajo 10% njenega kapitala.
Pod zaporedno številko 41 se vpisujejo naložbe v postavke, ki
lahko sestavljajo kapital drugih bank in borzno posredniških
družb, če skupne naložbe v vse druge banke in borzno posredniške
družbe, razen tiste, ki so upoštevane pod postavko 40, presegajo
10% kapitala III pod zaporedno številko 39. Vpisuje se le delež,
ki je nad 10%.
Pod zaporedno številko 42 se kapital III zmanjša za postavki 40
in 41. Kapital skupaj se vpisuje v stolpec 6.
Stran 3: KAPITALSKE ZAHTEVE ZA TRGOVANJE, POSEBNA TVEGANJA PRI
DOLŽNIŠKIH INSTRUMENTIH
V stolpec 4 se vpisujejo dolge, imetniške, nakupne
izpostavljenosti v posameznih instrumentih.
V stolpec 5 se vpisujejo kratke, prodajne izpostavljenosti v
posameznih instrumentih.
V stolpec 6 se vpisuje absolutna vrednost razlike med dolgimi in
kratkimi izpostavljenostmi v posameznih instrumentih.
Kapitalska zahteva v stolpcu 8 se izračunava kot neto
izpostavljenost v instrumentu iz stolpca 6, pomnožena z ustrezno
utežjo iz stolpca 7.
Pod zaporednimi številkami od 43 do 79 se vpisujejo pod posamezne
postavke podatki za ustrezne postavke.
Pod 80 se vpisuje v stolpec 8 vsota vrednosti kapitalskih zahtev
za posamezne postavke.
Stran 4: KAPITALSKE ZAHTEVE ZA TRGOVANJE, SPLOŠNA TVEGANJA PRI
DOLŽNIŠKIH INSTRUMENTIH
V stolpec 4 se vpisuje vrednost vseh dolžniških instrumentov z
dolgo (imetniško) neto izpostavljenost, ki ustrezajo kriterijem
posamične postavke.
V stolpec 5 se vpisuje vrednost vseh dolžniških instrumentov s
kratko (prodajno) neto izpostavljenostjo, ki ustrezajo kriterijem
posamične postavke.
V stolpec 6 se vpisuje izravnana izpostavljenost za vsako
postavko, ki je po absolutni vrednosti (ne glede na predznak)
manjša od vrednosti v stolpcih 4 in 5.
V stolpcu 8 se izračunava izravnana tehtana izpostavljenost za
vsako postavko tako, da se vrednost v stolpcu 6 pomnoži z utežjo
v stolpcu 7.
V stolpec 9 se vpisujejo neizravnane tehtane dolge (imetniške)
izpostavljenosti, kadar je vrednost postavke v stolpcu 4
absolutno večja od vrednosti v stolpcu 5, in sicer se izračunajo
tako, da se vrednost iz stolpca 5 odšteje od vrednosti iz stolpca
4, razlika pa se pomnoži z utežjo v stolpcu 7.
V stolpec 10 se vpisujejo neizravnane tehtane kratke (prodajne)
izpostavljenosti, kadar je vrednost postavke v stolpcu 4
absolutno manjša od vrednosti v stolpcu 5, in sicer se izračunajo
tako, da se vrednost iz stolpca 5 odšteje od vrednosti iz stolpca
4, razlika pa se pomnoži z utežjo v stolpcu 7.
V stolpcu 12 se izračunava kapitalska zahteva za izravnano
tehtano izpostavljenost znotraj postavke (razreda po tem sklepu)
tako, da se vrednost v stolpcu 8 pomnoži z utežjo v stolpcu 11.
Pod zaporedno številko 85 se ugotavlja v stolpcu 8 izravnana
tehtana izpostavljenost v skupini 1, ki jo sestavljajo postavke
pod zaporednimi številkami od 81 do 84. Vrednosti postavk, ki
sestavljajo skupino, se seštejejo v stolpcih 9 in 10. V stolpec 8
se vpiše tista od obeh vrednosti, ki je po absolutni vrednosti
manjša. V stolpcu 12 se izračunava kapitalska zahteva za
izravnano tehtano izpostavljenost znotraj skupine tako, da se
vrednost v stolpcu 8 pomnoži z utežjo v stolpcu 11.
Pod zaporedno števiko 86 se ugotavlja neizravnana tehtana
izpostavljenost v posamični skupini, ki pomeni razliko med
vrednostjo vsot v stolpcih 9 in 10 pod zaporedno številko 85. Če
je razlika pozitivna in gre torej za neizravnano tehtano dolgo
izpostavljenost, se vpisuje v stolpec 9. Če je razlika negativna
in gre torej za neizravnano tehtano kratko izpostavljenost, se
vpisuje v stolpec 10.
Pod zaporedno številko 93 se ugotavlja v stolpcu 8 izravnana
tehtana izpostavljenost v skupini 2, ki jo sestavljajo postavke
pod zaporednimi številkami od 87 do 92. Vrednosti postavk, ki
sestavljajo skupino, se seštejejo v stolpcih 9 in 10. V stolpec 8
se vpiše tista od obeh vrednosti, ki je po absolutni vrednosti
manjša. V stolpcu 12 se izračunava kapitalska zahteva za
izravnano tehtano izpostavljenost znotraj skupine tako, da se
vrednost v stolpcu 8 pomnoži z utežjo v stolpcu 11.
Pod zaporedno številko 94 se ugotavlja neizravnana tehtana
izpostavljenost v posamični skupini, ki pomeni razliko med
vrednostjo vsot v stolpcih 9 in 10 pod zaporedno številko 93. Če
je razlika pozitivna in gre torej za neizravnano tehtano dolgo
izpostavljenost, se vpisuje v stolpec 9. Če je razlika negativna
in gre torej za neizravnano tehtano kratko izpostavljenost, se
vpisuje v stolpec 10.
Pod zaporedno številko 109 se ugotavlja v stolpcu 8 izravnana
tehtana izpostavljenost v skupini 3, ki jo sestavljajo postavke
pod zaporednimi številkami 95 do 108. Vrednosti postavk, ki
sestavljajo skupino, se seštejejo v stolpcih 9 in 10. V stolpec 8
se vpiše tista od obeh vrednosti, ki je po absolutni vrednosti
manjša. V stolpcu 12 se izračunava kapitalska zahteva za
izravnano tehtano izpostavljenost znotraj skupine tako, da se
vrednost v stolpcu 8 pomnoži z utežjo v stolpcu 11.
Pod zaporedno številko 110 se ugotavlja neizravnana tehtana
izpostavljenost v posamični skupini, ki pomeni razliko med
vrednostjo vsot v stolpcih 9 in 10 pod zaporedno številko 109. Če
je razlika pozitivna in gre torej za neizravnano tehtano dolgo
izpostavljenost, se vpisuje v stolpec 9. Če je razlika negativna
in gre torej za neizravnano tehtano kratko izpostavljenost, se
vpisuje v stolpec 10.
Pod zaporednimi številkami 111, 112 in 113 se izravnavajo
neizravnane tehtane dolge izpostavljenosti v enem razredu z
neizravnanimi tehtanimi kratkimi izpostavljenostmi v drugem
razredu do višine tistih izpostavljenosti, ki so po absolutni
vrednosti manjše. Za izravnane tehtane izpostavljenosti med
skupinami se oblikuje kapitalska ustreznost tako, da se
izpostavljenosti pomnožijo z ustreznimi utežmi v stolpcu 11.
Pod zaporedno številko 114 se v stolpcu 8 izračunajo preostale
neizravnane izpostavljenosti v vseh skupinah, ki se izračuna s
seštevkom absolutnih vrednosti neizravnanih tehtanih
izpostavljenosti pod zaporednimi številkami 86, 94 in 110 v
stolpcih 9 oziroma 10, od njih pa se odšteje absolutne vrednosti
izravnanih tehtanih izpostavljenosti med skupinami iz stolpca 8
pod zaporednimi številkami 111, 112 in 113.
Pod 115 se seštejejo kapitalske zahteve za posamične postavke v
stolpcu 12.
Stran 5: KAPITALSKE ZAHTEVE ZA TRGOVANJE, POSEBNA IN SPLOŠNA
TVEGANJA PRI LASTNIŠKIH INSTRUMENTIH TER OBRESTNO TVEGANJE PRI
IZVEDENIH FINANČNIH INSTRUMENTIH NA LASTNIŠKE INSTRUMENTE
V stolpec 4 se vpiše vsota vseh imetniških (dolgih)
izpostavljenosti v lastniških instrumentih.
V stolpec 5 se vpiše vsota vseh kratkih (prodajne)
izpostavljenosti v lastniških instrumentih.
V stolpec 6 se vpiše absolutna razlika med dolgimi in kratkimi
izpostavljenostmi.
V stolpec 7 se vpiše seštevek absolutne vrednosti vseh kratkih in
vseh dolgih pozicij.
V stolpcu 8 se izračunava kapitalska zahteva za posebna tveganja
v višini 4% od vrednosti v stolpcu 7.
V stolpcu 9 se izračunava kapitalska zahteva za posebna tveganja
v višini 8% od vrednosti v stolpcu 6.
Pod zaporedno številko 118 se za ugotavljanje neto in bruto
pozicije seštevajo izpostavljenosti v indeksih in delnicah.
Pod zaporedno številko 120 se v stolpcu 8 seštejeta postavki 118
in 119.
Pod zaporedno številko 121 se seštejeta postavki 118 in 119 v
stolpcu 9.
Tabela C.2.3.: DODATEK ZA OBRESTNO TVEGANJE
V stolpec 4 se vpisujejo nominalne (pogodbene) vrednosti
lastniških instrumentov, na katere se nanašajo izvedeni finančni
instrumenti, ki imajo osnovo v lastniških instrumentih. Vrednosti
se glede na originalno zapadlost, določeno ob sklenitvi pogodbe,
razporedijo po postavkah od 122 do 129.
V stolpcu 6 se izračunava kapitalska zahteva za posamezne
postavke tako, da se vrednost v stolpcu 4 pomnoži z utežjo v
stolpcu 5.
Pod zaporedno številko 130 se seštejejo kapitalske zahteve v
stolpcu 6.
Stran 6: KAPITALSKE ZAHTEVE ZA TRGOVANJE, TVEGANJE ZAMUDE
IZPOLNITVE IN TVEGANJE NEUSKLAJENOSTI PLAČILA IN IZROČITVE
V stolpec 4 se vpisujejo pozitivne tečajne razlike iz posameznih
poslov, pri katerih je prišlo do zamude izpolnitve, izračunane v
skladu s poglavjem 3.7.1. tega sklepa. Tečajne razlike se
razvrstijo po postavkah od 131 do 135, glede na število dni
zamude.
V stolpcu 6 se izračunava kapitalska zahteva za zamudo izpolnitve
tako, da se vrednost v stolpcu 4 pomnoži z utežjo v stolpcu 5.
Pod zaporedno številko136 se v stolpcu 6 seštevajo kapitalske
zahteve za posamične postavke.
Tabela C.3.2.: TVEGANJE NEUSKLAJENOSTI PLAČILA IN PORAVNAVE
V stolpec 4 se vpisuje vrednost plačil za finančne instrumente,
ki borzno posredniški družbi še niso bili izročeni.
V stolpec 5 se vpisuje vrednost finančnih instrumentov, ki jih je
borzno posredniška družba izročila, a ji še niso bili plačani.
V stolpca 6 in 7 se vpisuje vrednost nadomestitvenih stroškov pri
terminskih poslih, izračunana v skladu s podpoglavjem 3.7.2.2.
sklepa.
V stolpec 8 se vpisuje pozitivna razlika iz poslov prodaje z
obveznostjo povratnega odkupa, izračunana v skladu s podpoglavjem
3.7.2.3. sklepa.
V stolpec 9 se vpisuje pozitivna razlika iz poslov nakupa z
obveznostjo povratne prodaje, izračunana v skladu s podpoglavjem
3.7.2.3. sklepa.
V stolpec 10 se vpisujejo vrednosti drugih odprtih terjatev,
povezanih s trgovanjem za lastni račun iz poglavja 3.7.4. sklepa.
Vrednosti se glede na stranko dolžnico (nasprotna stranka v poslu
z borzno posredniško družbo, ki poroča) razporedijo v postavke od
137 do 154.
V stolpcu 11 se ugotovi osnova za kapitalsko ustreznost tako, da
se seštejejo vrednosti za posamično postavko od stolpcev 4 do 10.
Kapitalska zahteva se izračunava v stolpcu 13 tako, da se
vrednost v stolpcu 11 pomnoži z utežjo v stolpcu 12.
Pod zaporedno številko 155 se v stolpcu 13 seštevajo kapitalske
zahteve za vse postavke.
Stran 7: KAPITALSKE ZAHTEVE ZA VALUTNO TVEGANJE
Tabela se izdela za vsako valuto posebej, pri čemer so postavke
od 161 do 163 lahko izpolnjene samo v eni od tabel.
V stolpec 4 se vpisujejo dolge izpostavljenosti v posameznem
instrumentu iz zaporednih številk od 156 do 159.
V stolpec 5 se vpisujejo kratke izpostavljenosti v posameznem
instrumentu iz zaporednih številk od 156 do 159.
V stolpec 6 se vpisujejo neto izpostavljenosti v posameznem
instrumentu iz zaporednih številk od 156 do 159.
Pod zaporedno številko 160 se v stolpec 6 vpisuje vsota neto
izpostavljenosti v posamezni valuti, v stolpec 7 srednji tečaj BS
za posamezno valuto na dan, na katerega se nanaša poročilo, in v
stolpec 8 ziroma 9 neto izpostavljenost v SIT glede na predznak,
ki je pri neto dolgi izpostavljenosti pozitiven, pri neto kratki
izpostavljenosti pa negativen.
Pod zaporedno številko 161 se vpisuje skupna neto dolga valutna
izpostavljenost v stolpec 8 in skupna neto kratka valutna
izpostavljenost v stolpec 9.
Pod zaporedno številko 162 se vpisuje kvocient med postavko pod
zaporedno številko 161 in kapitalom pod zaporedno številko 42 v
stolpca 8 in 9.
Pod zaporedno številko 163 se vpisuje kapitalska zahteva za
valutno tveganje. V primeru iz drugega odstavka 47. člena tega
sklepa se vpiše številka 0.
Stran 8: KAPITALSKE ZAHTEVE ZA STORITVE IN STROŠKE
V stolpec 4 se vpisujejo čiste knjigovodske vrednosti aktivnih
bilančnih postavk, razporejene po ustreznih postavkah pod
zaporednimi številkami od 164 do 188.
V stolpec 5 se vpisujejo kreditne nadomestitvene vrednosti za
čisto vrednost klasičnih zunajbilančnih postavk po ustreznih
postavkah pod zaporednimi številkami od 164 do 188.
V stolpec 6 se vpisujejo nadomestitveni stroški za čisto vrednost
posebnih zunajbilančnih postavk po ustreznih postavkah pod
zaporednimi številkami od 164 do 188.
V stolpec 7 se vpisuje vsota stolpcev 4 do 6 po ustreznih
postavkah pod zaporednimi številkami od 164 do 188.
V stolpec 9 se vpisuje vrednost postavk iz stolpca 7 tehtana z
utežjo iz stolpca 8 po ustreznih postavkah pod zaporednimi
številkami od 164 do 188.
V stolpec 10 se vpisuje znesek kapitalskih zahtev po ustreznih
postavkah pod zaporednimi številkami od 164 do 188, ki znaša 8%
od vrednosti v stolpcu 9.
Pod zaporedno številko 189 se vpiše vsota kapitalskih zahtev v
stolpcu 10, postavk pod zaporednimi številkami od 164 do 188.
Tabela E.2.: KAPITALSKE ZAHTEVE ZA POKRIVANJE STROŠKOV
Pod zaporedno številko 190 se vpisuje knjigovodska vrednost
rednih poslovnih stroškov preteklega poslovnega leta.
Pod zaporedno številko 191 se vpisuje knjigovodska vrednost
izrazito variabilnih stroškov preteklega poslovnega leta.
Pod zaporedno številko 192 se vpisuje razlika med postavkama pod
zaporednima številkama 190 in 191.
Pod zaporedno številko 193 se vpisuje kapitalska zahteva v višini
25% postavke pod zaporedno številko 192.
