Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe Metalka trgovina, d.d., Ljubljana, in drugih, ki jih zastopajo Barbara Grahor-Pelcar, Tatjana Ivić, Peter Pavlič in Slavko Pukšič, odvetniki v Ljubljani, na seji dne 21. januarja 2000

1. Pobuda za oceno ustavnosti 6. člena, drugega odstavka 13. člena ter 18., 19., 20., 27., 51. in 63. člena zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (Uradni list RS, št. 30/98 in 72/98 – odl. US) se sprejme.
2. Izvrševanje devetega odstavka 51. člena istega zakona se do končne odločitve zadrži, izvrševanje četrtega, enajstega, dvanajstega in trinajstega odstavka istega člena pa se do končne odločitve zadrži v delu, v katerem se nanaša na zavarovana sredstva.

1. Pobudniki so pravne osebe, nastale iz prejšnjih družbenih podjetij v postopku lastninskega preoblikovanja, in delničarji oziroma družbeniki teh družb, ki so delnice oziroma deleže pridobili v postopku lastninskega preoblikovanja podjetij po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92, 7/93, 31/93 in 1/96 – v nadaljevanju: ZLPP), tj. upravičenci v postopku interne razdelitve in notranjega odkupa.
2. Pobudniki zatrjujejo, da je zakon o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (v nadaljevanju: ZZLPPO) v njihovo škodo onemogočil naknadno lastninjenje premoženja, zavarovanega v korist denacionalizacijskih upravičencev, zahteva za izročitev katerega pa je bila denacionalizacijskim upravičencem pravnomočno zavrnjena. To premoženje naj bi bili sedaj “prisiljeni“ odkupiti po tržnih pogojih in ne na način in pod pogoji, pod katerimi so izvedli lastninsko peoblikovanje (interna razdelitev ter notranji odkup s 50% popusta in s štiriletnim obročnim odplačevanjem).
3. V postopku lastninskega preoblikovanja je bil glede nepremičnin prejšnjih družbenih podjetij na podlagi 11. člena ZLPP vložen predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev. Predlog se je nanašal na deleže nepremičnin, ki v naravi predstavljajo poslovno stavbo Metalke in celotno blagovnico. Podjetja so se zoper izdano začasno odredbo pritožila in s pritožbo uspela. V ponovljenem postopku je bila izdaja začasne odredbe zavrnjena, pritožbeni postopek v upravnem sporu pred Vrhovnim sodiščem pa je bil s sklepom št. I Up 137/98-3 z dne 25. 2. 1999 ustavljen, ker sta tožeči stranki (denacionalizacijska upravičenca) pritožbo umaknili.
4. Pobudniki izpodbijajo določbo 51. člena ZZLPPO, ker naj bi določala, da morajo kupovati stvari pod drugačnimi, težjimi pogoji od pogojev po bivšem tretjem odstavku 13. člena ZLPP. S tem v zvezi izpodbijajo tudi 18., 19., 20. in 27. člen ZZLPPO, ki urejajo način določanja vrednosti delnic in določitve prodajne cene delnic ter 63. člen ZZLPPO, ki določa, da je ZLPP prenehal veljati, med določbami, ki se še uporabljajo, pa ni določb, ki so omogočale “naknadno lastninjenje“. Izpodbijana določba drugega odstavka 13. člena ZZLPPO določa smiselno uporabo določb tega zakona glede delnic tudi za privatizacijo poslovnih deležev in drugega premoženja v lasti Slovenske razvojne družbe (v nadaljevanju: SRD). Iz pobude je razumeti, da pobudniki to določbo izpodbijajo zato, ker določa smiselno uporabo določb o načinu določanja vrednosti delnic in določitvi prodajne cene delnic iz tretjega odstavka 51. člena ZZLPPO tudi za določanje vrednosti in prodajne cene stvari iz devetega odstavka 51. člena ZZLPPO. Z določitvijo drugačnih pogojev glede odkupa premoženja naj bi ZZLPPO posegel v pričakovalne pravice pobudnikov, tj. upravičencev do privatizacije, ki naj bi bile varovane s 33. členom ustave. Pri tem se sklicujejo na odločbo ustavnega sodišča št. U-I-302/98 z dne 14. 10. 1998 (Uradni list RS, št. 72/98 in OdlUS VII, 187). Zato naj bi šlo za nedopustno retroaktivnost učinkovanja zakona (155. člen ustave) in poseg v načelo varstva zaupanja v pravo (2. člen ustave). Poleg tega pa pobudniki zatrjujejo tudi neenakost (14. člen ustave) v razmerju do še neolastninjenih podjetij in v razmerju do PID-ov, ki lahko delnice kupijo za certifikate.
5. Pobudniki izpodbijajo določbi 6. člena in prvega odstavka 51. člena, ker naj bi določali, da je zavarovano premoženje postalo last SRD. Pobudniki trdijo, da sta določbi v nasprotju z 2. členom ustave nejasni in da SRD ni mogel postati lastnik teh sredstev, ker začasna odredba ni bila izdana, oziroma da ti dve določbi ob razlagi, ki omogoča le predkupno pravico po tržni vrednosti stvari, pomenita kršitev načela pravne varnosti, zaupanja v pravo in stabilnosti pravnih razmerij, kršitev lastninske pravice oziroma lastninskih upravičenj ter pričakovanj pobudnikov, kršitev prepovedi retroaktivnega učinkovanja zakonskih norm in kršitev načela enakosti. Šlo naj bi za novo nacionalizacijo. Pobudniki se sklicujejo na zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list RS, št. 44/97 – ZLNDL), na podlagi katerega naj bi pravne osebe postale lastnice nepremičnin. Poleg tega pa naj bi sredstva, kljub izločitvi iz otvoritvene bilance, nikoli ne bila prešla na SRD, ker začasna odredba ni bila izdana. Sredstva naj bi bila še vedno v premoženju podjetja, ki bi jih moralo olastniniti na enak način in pod enakimi pogoji kot ostali družbeni kapital.
6. Državni zbor v zvezi s pobudo pojasnjuje, da so določbe ZZLPPO jasne in temeljijo na ureditvi, po kateri vse tisto premoženje, ki v času lastninskega preoblikovanja po ZLPP ni dobilo znanega lastnika, začasno postane last SRD. Navaja, da je ZLPP upravičencem do sodelovanja pri lastninskem preoblikovanju podelil določena upravičenja, vendar le v času veljave ZLPP oziroma do roka iz 20. člena ZLPP, do katerega je moralo biti lastninsko preoblikovanje končano. Po določbah ZZLPPO, ki naj bi ne učinkovale za nazaj, naj bi bili vsi delničarji in družbeniki v podjetjih z družbenim kapitalom v enakem položaju. Delničarji oziroma družbeniki pa naj bi z uveljavitvijo ZZLPPO ne bili v slabšem položaju, ker naj bi zakon ne posegal v obseg oziroma vrednost olastninjenega premoženja družb in zato tudi ne v vrednost delnic. Mnenje vlade glede izpodbijane ureditve je smiselno enako mnenju Državnega zbora.

7. Ustavno sodišče je pobudo glede izpodbijanih določb ZZLPPO sprejelo. V nadaljevanju postopka bo moralo predvsem presoditi, ali taka ureditev glede naknadnega lastninjenja zavarovanega premoženja spreminja pravni položaj pobudnikov in s tem krši načelo pravne varnosti in načelo enakosti ter posega v pričakovalne pravice, ki naj bi prav tako uživale ustavno varstvo.
8. Pobudniki predlagajo začasno zadržanje izvrševanja 51. člena ZZLPPO predvsem iz razloga, ker mora SRD na podlagi enajstega odstavka 51. člena zavarovane delnice in sredstva, ki jih ne proda na način iz tretjega (delnice) in devetega odstavka tega člena, prodati PID-om za certifikate. V primeru pobudnikov gre za sredstva, ki jih je SRD pravnim osebam (pobudnicam) že ponudil v skladu z devetim odstavkom 51. člena. Ta pa določa opcijo 60 dni.
9. Člen 39 zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) daje ustavnemu sodišču možnost, da do končne odločitve v celoti ali delno zadrži izvrševanje predpisa, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Pri odločanju o predlogu za začasno zadržanje izvršitve spornega predpisa ustavno sodišče tehta na eni strani posledice, ki bi nastale, če bi predlogu za začasno zadržanje izvrševanja zakona ne ugodilo, pa bi se kasneje izkazalo, da izpodbijani predpis ni v skladu z ustavo, na drugi strani pa posledice, ki bi nastale, če bi izvrševanje spornega predpisa začasno zadržalo, pa bi se kasneje izkazalo, da ni v neskladju z ustavo.
10. Izvrševanje v 2. točki izreka navedenih določb pomeni opravljanje pravnega prometa s sredstvi na način, ki je določen z izpodbijano ureditvijo. Na podlagi te ureditve SRD proda sredstva pooblaščenim investicijskim družbam za certifikate (enajsti odstavek 51. člena ZZLPPO) ter v roku 30 dni razdeli kupnino določenim subjektom in za določen namen (dvanajsti in trinajsti odstavek 51. člena), če podjetje v roku 60 dni ne odgovori na ponujeno opcijo za odkup sredstev (deveti odstavek 51. člena) po ceni, ki naj bi se določala v skladu z določbami, naštetimi v četrtem odstavku 51. člena (kolikor ta določba smiselno odkazuje na uporabo navedenih določb ZZLPPO tudi za oblikovanje tržne cene stvari).
11. Izvrševanje teh določb bi torej privedlo do škodljivih posledic, ki bi jih bilo pozneje, ob morebitni ugotovitvi protiustavnosti, izredno težko, če ne nemogoče, odpraviti. Podjetja, ki bi pod pogoji izpodbijane ureditve odkupila zavarovana sredstva, namreč ne bi mogla uveljavljati drugačnih pogojev zaradi morebitne naknadne ugotovitve protiustavnosti. Če pa te osebe na odkup po izpodbijani ureditvi ne bi pristale, bi SRD na podlagi določb 51. člena morala zavarovana sredstva prodati pooblaščenim investicijskim družbam. V teh primerih bi bili sklenjeni pravni posli, na katere morebitna kasnejša ugotovitev protiustavnosti ureditve pogojev odkupa prav tako ne bi imela vpliva. Po drugi strani pa ustavno sodišče ni našlo težko popravljivih škodljivih posledic, ki bi lahko nastale, če bi se izvrševanje navedenih določb 51. člena ZZLPPO začasno zadržalo, pa bi se kasneje izkazalo, da izpodbijana ureditev ni v neskladju z ustavo.
12. Druge določbe 51. člena, ki se nanašajo na zavarovane delnice, pa ne posegajo v pravni položaj pobudnikov. Zato je ustavno sodišče sprejelo predlog pobudnikov za začasno zadržanje le v delu, ki se nanaša na zavarovana sredstva, in do končne odločitve zadržalo izvrševanje v izreku navedenih določb 51. člena ZZLPPO. Pobudniki so namreč navedli, da predlagajo zadržanje celotnega 51. člena, iz vsebine njihovega predloga in namena takega zadržanja pa izhaja, da zadošča zadržanje zgolj v 2. točki izreka tega sklepa navedenih odstavkov tega člena.

13. Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi tretjega odstavka 26. člena in 39. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč-Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Lojze Ude in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejelo soglasno.
Št. U-I-208/99
Ljubljana, dne 21. januarja 2000.