Na podlagi 29. in 61. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, – odločba US RS, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95 in 26/97), 12. in 25. člena zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84, Uradni list RS, št. 26/90) 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90, Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97) in 7. člena statuta Občine Hodoš (Uradni list RS, št. 47/99) je Občinski svet občine Hodoš na 10. redni seji dne 23. 12. 1999 sprejel
O D L O K
o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč na območju Občine Hodoš
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se za območje Občine Hodoš opredeli način opravljanja pokopališke in pogrebne dejavnosti, nadzor nad izvajanjem ter se določijo pogoji in postopek za oddajo posameznih del oziroma celotne dejavnosti v upravljanje.
2. člen
Pokopališka in pogrebna dejavnost ter urejanje pokopališč so komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena, ki med drugim obsegajo pogrebne storitve, storitve v zvezi z upepeljevanjem in oddajanjem prostorov za grobove, v najem.
3. člen
Pokopališče je komunalno-sanitarni objekt, katerega lastnica je občina.
Pokopališče se zgradi ali razširi na območju, ki je določeno z dolgoročnim planom občine, na podlagi ureditvenega načrta. Zemljišče, na katerem se predvidi izgradnja pokopališča ne sme biti močvirnato. Ravno tako ne sme meteorna oziroma podtalna voda iz tega področja vplivati na studence, vodnjake, ribnike, vodnorekreacijske površine in podobno.
4. člen
V Občini Hodoš so naslednja pokopališča:
– Hodoš 1 in Hodoš 2,
– Krplivnik 1 in Krplivnik 2.
5. člen
Pokopališki okoliš v katerem se praviloma pokopavajo umrli, predstavlja območje posameznega naselja oziroma dela naselja.
6. člen
Na pokopališču se pokopavajo vsi, ki so imeli stalno bivališče v občini, z izjemo oseb, ki so izrazile željo, da želijo biti pokopani na katerem drugem pokopališču ali če tako želijo njihovi svojci, ne glede na njihovo veroizpoved, državljanstvo, narodnost in raso.
Neidentificirana trupla se pokopljejo na najbližjem pokopališču.
7. člen
O ustanovitvi novih, razširitvi in opustitvi obstoječih pokopališč, odloča občinski svet na predlog župana – po predhodnem soglasju pristojnega organa zdravstvene inšpekcije.
II. NAČIN IN ČAS POKOPA
8. člen
Umrli obvezno leži v mrliški veži. Le v primerih, kjer na pokopališču ni mrliške vežice, je dovoljeno, da do pokopa leži na domu.
Prevoz umrlega s kraja smrti na kraj, kjer leži oziroma na kraj upepelitve je dovoljen samo s posebej prirejenim vozilom s katerim razpolaga izvajalec ali koncesionar. V težje dostopnih krajih in v neugodnih vremenskih razmerah se sme umrlega prenesti ali pripeljati na drug, krajevno običajen način.
Prevoz na pokopališče je dovoljen potem, ko je ugotovljen nastop smrti po predpisih o mrliški pregledni službi.
9. člen
Pokop umrlega se opravi na pokopališču v skladu s pokopališkim redom na krajevno običajen način.
Način pokopa in pogrebne svečanosti je treba opraviti v skladu z voljo umrlega. Če umrli ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim ali druga z zakonom določena oseba oziroma v primeru, da umrli ni imel svojcev odloča o načinu pokopa pristojen organ občine za zadeve socialnega skrbstva, v kateri je oseba umrla ali bila najdena.
Anonimni pokop se opravi po volji umrlega. Anonimni pokop se opravi s pokopom krste ali žare, oziroma raztrositvijo pepela na posebej določenem prostoru, brez označbe imena umrlega.
10. člen
Pokop, oziroma upepelitev, se opravi na podlagi listine o prijavi smrti matičarju in po preveritvi dejanskega nastopa, ki jo opravi pooblaščena oseba po predpisih o mrliški pregledni službi.
Pokop oziroma upepelitev se opravi, ko je poteklo najmanj 36 ur od nastopa smrti.
Po ugotovljeni smrti se pokop prijavi izvajalcu ali koncesionarju, s katerim se je potrebno dogovoriti o vseh pokopaliških storitvah.
11. člen
Če pokop in pogrebne svečanosti organizira lokalna skupnost, se umrli izjemoma pred pokopom lahko položi tudi na določen kraj zunaj pokopališča. Verske skupnosti lahko v skladu s pokopališkim redom položijo umrlega stanovskega predstavnika do pokopa v objekt, ki je namenjen opravljanju verskih obredov.
12. člen
Umrli se položi v krsto in se pokoplje v grob na pokopališču, kot je določeno v 33. členu tega odloka.
Pokop zunaj pokopališča je dovoljen samo v izjemnih primerih na podlagi dovoljenja, za notranje zadeve pristojnega upravnega organa, po predhodnem soglasju pristojnega organa za zadeve zdravstvenega varstva, kjer se pokop opravi.
Upepeljeni ostanki umrlega se shranijo v žaro in pokopljejo v grob za klasičen pokop, v žarni grob ali se raztresejo na posebej določenem prostoru, na pokopališču, oziroma zunaj pokopališča, na podlagi dovoljenja za notranje zadeve pristojnega upravnega organa.
Občan oziroma svojci umrlega lahko izbirajo pokopališče, kjer naj bi bil umrli pokopan.
13. člen
Stroške pokopa morajo poravnati dediči umrlega, oziroma oseba, ki je naročila pokop.
V primeru, ko poravna stroške pokopa občina, ima le-ta pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.
14. člen
Ceno za uporabo vežice določa občinski svet na predlog vaških odborov.
III. POGREBNE STORITVE IN SVEČANOSTI
15. člen
Izvajalec oziroma koncesionar ne sme izvesti pokopa, če mu ob prijavi, oziroma pred pokopom niso predloženi ustrezni mrliški dokumenti, oziroma dokazilo o prijavi smrti.
16. člen
Na pokopališču v Občini Hodoš se opravljajo pokopi vsak dan v tednu, v skladu z dogovorom med izvajalcem ali koncesionarjem, svojci pokojnika in predstavnikom verske skupnosti.
Mesto pokopa določi oskrbnik v skladu s pokopališkim katastrom pokopališča, kolikor ni predhodne zakupne pogodbe.
17. člen
Vsakemu umrlemu občanu mora biti zagotovljen dostojen pogreb v skladu z njegovo poslednjo voljo ali željo njegovih sorodnikov, oziroma naročnikov pogreba. Pogreb s pokopom umrlega občana je družbena komemoracija in ima javno pietetni značaj.
Pogrebna svečanost se opravi v skladu z določili tega odloka in pravilnika o poteku pogrebnih svečanosti.
18. člen
Udeleženci pogrebne svečanosti so osebe, ki prisostvujejo pogrebu v lastnem imenu in vsi, ki se udeležijo pogreba kot zastopniki pravnih oseb.
Udeležencem pogrebne svečanosti, ki želijo počastiti spomin pokojnika je zagotovljeno, da lahko svobodno in nemoteno prisostvujejo, kot enakopravni udeleženci.
Pogrebna svečanost se opravi na pokopališču, kjer bo pokop. O pogrebni svečanosti je izvajalec dolžan obvestiti javnost, z obvestilom na oglasni deski pokopališča ali na krajevno običajen način.
19. člen
Na željo pokojnika ali njegovih sorodnikov se pogreb lahko opravi v ožjem družinskem krogu.
20. člen
Pogrebna svečanost se prične z dvigom pokojnikove krste ali žare z mrliškega voza ali odra. Če sodeluje v pogrebni svečanosti godba ali pevski zbor, pred pričetkom sprevoda zaigrajo ali zapojejo žalostinko. Sledijo lahko verski obred, poslovilni govori predstavnikov občine ali društev.
21. člen
Pogrebni sprevod se odvija od kraja, kjer se prične pogrebna svečanost, do groba na pokopališču.
22. člen
Razvrstitev v pogrebnem sprevodu je praviloma naslednja: v primeru cerkvenega pogrebnega obreda je na čelu sprevoda državna zastava z žalnim trakom, nato pa križ, za njim pa prapori oziroma se upošteva volja pokojnika ali njegovih ožjih svojcev. V primeru civilnega pogrebnega obreda pa je na čelu sprevoda državna zastava z žalnim trakom, nato pa prapori.
Za prapori pa gredo nosilci pokojnikovih odlikovanj in priznanj, godba, pevci, nosilci vencev, pogrebni voz ali nosilci krste s pokojnikom oziroma žaro s posmrtnimi ostanki pokojnika, najožji svojci pokojnika in za njimi ostali udeleženci pogreba. V primeru cerkvenega pogrebnega obreda gre duhovnik pred krsto ali žaro.
23. člen
Ko pride pogrebni sprevod do groba, se krsta ali žara s pokojnikom položi na grob. Ob grobu se zvrstijo svojci pokojnika, nosilci zastav, praporov, odlikovanj in vencev, govorniki, predstavnik verske skupnosti in drugi udeleženci pogrebne svečanosti.
Pri odprtem grobu sledijo še poslovilni govori predstavnika občine, društev in drugih udeležencev, pozdrav z zastavami in prapori, nastop godbe, pevcev ter verski obred, če sodeluje predstavnik verske skupnosti. Udeleženci pogreba se poslovijo od pokojnika z mimohodom.
24. člen
Društvo, ki ima ob pogrebih svojih članov posebne običaje (lovci, gasilci) se lahko z njimi vključijo v pogrebne svečanosti.
Če pri pogrebni svečanosti sodeluje častna enota z vojaškim ali lovskim orožjem, se častno salvo izstreli ob pozdravu zastav in praporov pokojniku.
Pri tem mora biti zagotovljena varnost občanov in premoženja, za kar je odgovoren vodja enote.
25. člen
Če pri pogrebu pokojnika tudi zvonijo, zvonjenje lahko traja v času spuščanja krste v grob, do deset minut. Med govorom, petjem in igranjem godbe, se ne sme zvoniti.
Najkasneje pol ure po končanem pogrebu je dolžan upravljalec pokopališča grob zasuti in ga začasno primerno urediti tako, da ne poškoduje sosednjih grobov.
IV. VZDRŽEVANJE REDA, ČISTOČE IN MIRU NA POKOPALIŠČIH
26. člen
V območju pokopališča ni dovoljeno:
– nedostojno vedenje kot je: vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih, oziroma prostorih za grobove,
– odlaganje smeti in odpadkov, izven za ta namen določenega prostora,
– druge vrste onesnaževanja pokopališkega prostora in objektov v območju pokopališča,
– poškodovanje mrliške vežice, grobov, nasadov in drugih naprav in predmetov v območju pokopališča,
– vožnja s kolesom ali motornim vozilom in njihovo shranjevanje na pokopališču,
– puščanje in vodenje domače živali na pokopališče,
– odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in iz objektov v območju pokopališča.
– v neposredni bližini območja pokopališča niso dovoljene, v času pogrebnih svečanosti, dejavnosti, ki motijo potek pogrebnih svečanosti.
Pokopališki red mora biti izobešen na pokopališču.
Zidarska, kamnoseška in druga dela, ki so namenjena urejanju pokopališč in s tem povezani prevozi, se lahko opravljajo le s soglasjem občine.
27. člen
Izvajalec ima naslednje splošne pravice in obveznosti:
– ugotavlja pravilnost mrliških dokumentov za dovolitev pokopa,
– določi datum in uro pokopa, praviloma v dogovoru z naročnikom,
– organizira in opravlja pogrebe,
– skrbi za organizacijo javne pogrebne svečanosti,
– vodi evidenco o grobovih in pokopih, (pokopališki kataster),
– opravlja pokope in prekope grobov in predlaga razna dela na pokopališčih,
– skrbi za red in čistočo na pokopališču in njegovi neposredni okolici ter mrliški vežici,
– skrbi za urejanje in vzdrževanje pokopališč, mrliških vežic in njenega funkcionalnega zemljišča,
– skrbi za urejenost in vzdrževanje skupnih grobišč in obeležij žrtev vojn na pokopališčih,
– pri pokopu in prekopu ustrezno zavaruje sosednje grobove,
– pri pokopu in prekopu najdene vrednostne predmete shrani in jih izroči upravičencu, če je ta znan, oziroma ravna v skladu s predpisi.
28. člen
Upravljalec je dolžan zagotoviti:
– redno, tekoče in investicijsko vzdrževanje vseh skupnih objektov in naprav, na območju pokopališča ter komunalnih objektov in tehničnih ureditev, kot so:
– odlagališče smeti in odpadkov,
– ograje, poti in parkirišč v območju pokopališča,
– zadrževalnik vode za zalivanje,
– osvetlitev pokopališča,
– izdela in vodi pokopališki kataster in načrt pokopališč,
– oddaja grobne prostore v najem ali zakup, in vodi register sklenjenih pogodb,
– skrbi za urejenost in vzdrževanje pokopališč in vežic.
29. člen
Najemniki grobov so dolžni vzdrževati grobove in sproti odstranjevati posušene vence, dogorele sveče in cvetje.
Če je grob tako zanemarjen, da kvari videz sosednjih grobov in pokopališča kot celote, se smatra, da je zapuščen.
Izvajalec je dolžan v takem primeru najemnika opozoriti ter določiti rok za ureditev groba, kateri ne more biti daljši od dveh mesecev. Po preteku tega roka postopa občina ali po njenem pooblastilu izvajalec skladno z določbami četrtega odstavka 45. in 46. člena.
V. UREJANJE POKOPALIŠČA
30. člen
Urejanje pokopališč obsega vzdrževanje pokopališč, razdelitev na posamezne vrste grobov, prekope grobov in opustitev pokopališča.
Najpogostejša dela pri urejanju pokopališč so:
– čiščenje in odstranjevanje odpadkov in snega,
– košnja zelenic in urejanje cvetličnih gred,
– urejanje in obrezovanje žive meje,
– vzdrževanje poti,
– manjša vzdrževalna dela na objektih in napravah,
– vodenje katastra pokopališč.
31. člen
Pokopališče mora biti ustrezno ograjeno (zid, ograja, živa meja, višina do 1,5 m). Imeti mora mrliško vežico, prostor za hrambo orodja, sanitarije, urejeno mesto za odlaganje odpadkov, oskrbo s pitno vodo, električno energijo in omogočen dostop z motornim vozilom, katerega je mogoče pustiti v bližini pokopališča, na urejenem parkirnem prostoru.
32. člen
Vsako pokopališče mora imeti pokopališki kataster in načrt pokopališča, z razdelitvijo na pokopališke oddelke in grobove, evidenco grobov in pokopanih oseb v posameznem grobu, datum pokopa in oznako groba.
Za izdelavo pokopališkega katastra in načrta mora poskrbeti občina ali po njenem pooblastilu izvajalec.
33. člen
Mere grobne jame so: dolžina 2,20 m, širina 0,80 m in globina 1,80 m.
Za otroke smejo biti jame odgovarjajoče skrajšane in zožene, vendar najmanj 1,20 m globoke.
Globina žarnega groba je najmanj 0,80 m, širina do 1 m in dolžine do 1,20m.
Če je v isti jami predvidenih več zaporednih pokopov, mora biti jama poglobljena, tako da znaša plast zemlje na krsto najmanj 1,50 m.
34. člen
Za vsako pokopališče mora biti izdelan načrt razdelitve na različne zvrsti grobov. V načrtu razdelitve za posamezno pokopališče je določena še površina (dolžina, širina in višina), kraj in oblika zvrsti grobov.
Na pokopališču so naslednje vrste grobov:
– enojni grob 1,20 širine; dolžina 2,60 m,
– dvojni grob 1,80 širine; dolžina 2,60 m,
– trojni grob 2,80 širine; dolžina 2,60 m,
– otroški grobovi do 1 m širine; dolžina do 2,60 m,
– žarni grobovi do 1 m širine; dolžina do 2,60 m,
– prostor za anonimne pokope in
– skupna grobišča.
Medvrstna razdalja grobov mora biti 0,5 m, med vsako drugo vrsto pa 1,80 m (kjer so predvidene poti).
V vrsti je razdalja od enega do drugega groba 0,3 m.
Spomeniki in druga znamenja ne smejo segati izven meje določenega grobnega prostora v višino pa smejo segati največ 1,2 m.
Nagrobne ograje ni dovoljeno postavljati.
Izdelava spomenikov na pokopališču je dovoljena s predhodnim pisnim soglasjem občine, v velikosti, kot je določeno v tem členu.
Izven meje določenega grobnega prostora ni dovoljeno nobenih posegov najemnikov (cvetlične grede, trajnice in podobno).
Soglasje za postavitev spomenika lahko zaprosi najemnik groba ali izvajalec. Brez takšnega soglasja izvajalec ne sme začeti s postavitvijo spomenika.
Trajnice posajene na grobove ne smejo segati izven meje določenega grobnega prostora, v višino pa smejo segati največ do 1 m.
35. člen
Kot grobišča označujemo kostnice, prostore za skupen pokop ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah ter vojni in izrednih razmerah.
V skupna grobišča se prenesejo tudi posmrtni ostanki iz grobov, za katere se je razdrla najemna pogodba. Za skupna grobišča skrbi Občina Hodoš.
36. člen
Žare s pepelom umrlih se shranjujejo v žarnih ali obstoječih klasičnih grobovih in grobnicah.
Kolikor se žara hrani v enojni, dvojni, trojni ali otroški grob, se tak grob ne smatra kot žarni grob.
Površino, mesto in obliko žarnega groba določi oskrbnik pokopališča v skladu z načrtom pokopališč in v skladu 34. člena tega odloka.
37. člen
Prekop pokojnikov na isto ali drugo pokopališče se opravi na zahtevo svojcev ali drugih fizičnih oziroma pravnih oseb in se vrši ob prisotnosti zdravstvenega inšpektorja.
Prekopi v takih primerih se opravljajo v pozno jesenskem in zimskem času (od srede oktobra do srede marca), ko zunanje temperature ne presežejo +5 stopinj C. Izjeme so le izkopi na zahtevo sodnih organov.
38. člen
Pokop umrlih se opravi po vrstnem redu grobov, razen, kadar gre za pokop žar, pokop v dvojne, trojne grobove in po predhodnem zakupu.
Ponoven pokop v isti grob je dovoljen po mirovalni dobi najmanj 10 let. Mirovalna doba ne velja za žarne grobove.
V klasični grob se lahko shranjujejo tudi žare s pepelom umrlih. V času pokopa se pokopana žara shrani v mrliški vežici in nato ponovno shrani v grob, nad nazadnje pokopano krsto.
Pokopavanje v tuj grob, brez poprejšnjega soglasja najemnika prostora, ni dovoljeno.
Odpiranje grobov, pred rokom določenih v drugem odstavku tega člena, je dopustno le z dovoljenjem organa, pristojnega za začetek in vodenje kazenskega postopka.
39. člen
Pokopališče se opusti na podlagi odločitve za komunalne zadeve pristojnega upravnega organa občine.
Pred sprejetjem odločitve o opustitvi pokopališča morata dati svoje mnenje pristojni organ zdravstvene inšpekcije in pristojni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.
V odločitvi mora biti določeno:
– kdo upravlja opuščeno pokopališče,
– pogoji in roki za prenos posmrtnih ostankov in spomenikov,
– pogoji in roki za odstranitev pokopaliških objektov,
– plačilo stroškov preureditve in prenosa.
Na predlog pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine pristojni organ občine odloči, kam se prenesejo posamezni spomeniki, grobnice in obeležja, z opuščenega pokopališča ter kdo bo skrbel zanje.
Za opustitev pokopališča, posameznih oddelkov na pokopališču in grobov, ki jih ureja poseben predpis, mora občinski organ, pred izdajo odločitve, pridobiti dovoljenje pristojnega resorja pri Ministrstvu za okolje in prostor.
40. člen
Opuščeno pokopališče se sme po 10 letih zadnjega pokopa uporabiti za ureditev parkov, v druge namene pa šele po tridesetih letih od zadnjega pokopa.
Preden se opuščeno pokopališče uporabi za druge namene, ga je treba prekopati, posmrtne ostanke pa prenesti v skupno grobišče na pokopališču, ki je v uporabi.
VI. ODDAJA GROBNEGA PROSTORA V NAJEM
41. člen
Prostore za grobove daje v najem občina ali po njenem pooblastilu izvajalec. Najemna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki ter v skladu s tem odlokom.
Najemna pogodba mora določati:
– osebe najemnega razmerja,
– čas najema oziroma uporabe,
– vrsto, zaporedno številko ter velikost groba,
– višino najemnine in način plačevanja,
– obveznosti najemodajalca glede urejanja grobov,
– ukrepe v primeru neizvrševanja obveznosti pogodbe.
42. člen
Prostor za grobove se daje v najem najmanj za 10 let, nakar se po preteku mirovalne dobe pogodba lahko podaljša.
Najmanj dva meseca pred pretekom najemne pogodbe mora izdajalec pisno opozoriti najemnika o prenehanju pogodbe in ga opozoriti na posledice, če pogodbe ne bi podaljšal.
Če pogodbeni stranki najemne pogodbe ne podaljšata, je najemnik dolžan odstraniti opremo groba v petnjastih dneh po preteku pogodbe ali razveljavitvi najemne pogodbe.
Če tega ne stori, stori to občina ali po njenem pooblastilu izvajalec, na najemnikove stroške, grob oziroma prostor za grob pa odda drugemu v najem.
V času odstranitve opreme groba, do preteka mirovalne dobe in ponovne oddaje drugemu najemniku, skrbi za minimalno vzdrževanje opuščenega groba, po pooblastilu, izvajalec pokopališča.
43. člen
Mesto za grobove se ne zaračunava za občane, kateri imajo stalno bivališče v občini.
Občani, ki so že imeli stalno bivališče v Občini Hodoš, in so se odjavili, si pravice iz prvega odstavka tega člena pridobijo spet po poteku enega leta ponovne prijave bivališča.
Posamezniki, ki si želijo predhodno zagotoviti svoj prostor lahko predčasno vzamejo v zakup.
44. člen
Zagotovitev brezplačnega mesta, v skladu s prejšnjim členom, je možna samo za življenjskega sopotnika, v skladu s prvim odstavkom 38. člena tega odloka. V nasprotnem primeru pa samo po predhodnem zakupu.
Višino zakupa iz prejšnjega in tega člena določi občinski svet.
45. člen
Izvajalec razveljavi sklenjeno pogodbo v naslednjih primerih:
– če najemnik grobnega prostora, po predhodnem opozorilu, ne poravna najemnine za preteklo leto,
– če najemnik ne vzdržuje groba kljub posebnemu opozorilu,
– ob opustitvi pokopališča ali groba,
– kadar to zahteva načrt razdelitve pokopališča.
46. člen
Kolikor najemnik ne izpolnjuje obveznosti določenih v pogodbi, ga upravljalec pokopališča opozori, da jih izpolni. Če po določenem roku najemnik ni ravnal v skladu z opozorilom, lahko upravljalec prenese posmrtne ostanke v skupno grobišče in grobni prostor odda v najem drugemu interesentu.
47. člen
Grobovi morajo biti redno vzdrževani in urejeni.
Spomeniki, in druga znamenja in naprave, ne smejo segati preko meja grobnega prostora.
Tehnični normativi spomenikov, nagrobnikov in grobov morajo biti v skladu 34. člen tega odloka z ureditvenim načrtom pokopališča in pravilnikom o pokopališkem redu.
Postavljajo se lahko le s soglasjem občine.
Znamenja na nagrobnih kamnih in spomenikih ne smejo žaliti nacionalnega čuta ter spoštovanja do pokojnih ali vzbujati zgražanja državljanov.
48. člen
Če je grob tako zanemarjen, da ogroža varnost ljudi in sosednjih grobov ali če kvari izgled sosednjih grobov in izgled pokopališča kot celote, se smatra, da je zapuščen. V takem primeru se ukrepa v skladu s 46. členom.
49. člen
Vzdrževanje najetih grobnih prostorov in predhodni zakup se plačuje letno.
Višino letnega vzdrževanja določi, s posebnim sklepom, občinski svet na predlog oskrbnika pokopališča ali župana.
VII. DOLŽNOSTI UPRAVLJALCA IN NAJEMNIKA
50. člen
Občina ima naslednje splošne pravice in obveznosti:
– deluje v skladu z veljavnimi pravilniki,
– vodi finančno poslovanje pokopališča,
– v soglasju s pristojnim organom določa cene za najem grobov in druge pokopališke storitve,
– določa mesto pokopa, praviloma v dogovoru z naročnikom in oskrbnikom,
– oddaja prostore za grobove in vodi evidenco sklenjenih pogodb,
– daje soglasje za ureditev grobov in postavitev spomenikov,
– vodi evidenco o grobovih in pokopanih osebah,
– opravlja redno vzdrževanje pokopališč in spremljajočih objektov v skladu z določili tega odloka in pravilnika o pokopališkem redu,
– opravlja investicijska dela,
– skrbi za red in čistočo,
– sklepa pogodbe in izdaja splošni akt, v katerem se ureja opravljanje pogodbenih in pokopaliških storitev, v skladu s tem odlokom.
51. člen
Najemnik je dolžan:
– spoštovati vse določbe iz najemne pogodbe,
– dostaviti izvajalcu ustrezne mrliške dokumente,
– prijaviti izvajalcu pokop po ugotovljeni smrti najkasneje 30 ur pred nameravanim pokopom,
– urejevati, skrbeti in vzdrževati najeti grob,
– odlaganje odpadkov v smislu tega odloka,
– skrbeti za urejenost mrliške vežice v času uporabe in po uporabi.
VIII. UPRAVLJANJE
52. člen
Za izvajanje pokopališke in pogrebne dejavnosti lahko upravljalec pokopališča z ustreznim izvajalcem sklene pogodbo o izvajanju pogrebne dejavnosti.
53. člen
Izvajalec pogrebne dejavnosti lahko določena dela, ki se nanašajo na pokopališke in pogrebne dejavnosti, na podlagi podizvajalske pogodbe odda ustreznemu podizvajalcu, vendar s soglasjem upravljalca.
54. člen
Izvajanje del, ki se urejajo na podlagi pogodb o izvajanju iz koncesijskih pogodb se predvsem nanaša na urejanje pokopališč, pokopališke storitve na pokopališču in pogrebno dejavnost izven pokopališča.
55. člen
Urejanje pokopališč se predvsem nanaša na:
– oddajanje grobnih prostorov,
– sklepanje najemnih in zakupnih pogodb,
– čiščenje in odstranjevanje snega,
– košnjo zelenic in urejanje cvetličnih gred,
– urejanje in obrezovanje žive meje,
– vzdrževanje poti,
– manjša vzdrževalna dela na objektih in napravah,
– vodenje katastra pokopališč.
56. člen
Pokopališke storitve so predvsem:
– urejanje dokumentacije,
– ureditev pokojnika,
– prevoz pokojnika,
– zagotovitev uporabe mrliške vežice,
– izvajanje pogrebne svečanosti,
– izkop in zasip jame ter zaščita sosednjih grobov,
– prva ureditev groba,
– izvajanje pokopališke dežurne službe,
– druge pokopališke storitve.
57. člen
V primerih iz 54. in 56. člena mora biti izvajalec, kateri je prevzemnik pogodbenih del, pravna ali fizična oseba, ki je registrirana in izpolnjuje vse pogoje za opravljanje del, pokopališke ali pogrebne dejavnosti.
58. člen
Za izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti lahko lastnik pokopališča podeli koncesijo vsaki pravni ali fizični osebni, ki izpolnjuje vse pogoje iz tega odloka.
Koncesionarji so izbrani na podlagi javnega razpisa, ki temelji na posebnem koncesijskem aktu, v katerem so določeni pogoji za opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti. Pristojen organ izbere koncesionarja, s katerim sklene predstavnik lastnika pokopališča (župan) koncesijsko pogodbo.
59. člen
Izvajanje pokopališke in pogrebne dejavnosti po tem odloku se financira iz:
– najemnin za grobne prostore,
– prihodkov od plačanih prispevkov koncesionarja,
– sredstev za urejanje objektov kolektivne komunalne rabe,
– drugih sredstev.
IX. DRUGE DOLOČBE
60. člen
Upravljalec pokopališča in najemnik lahko skleneta posebno pogodbo o vzdrževanju groba.
61. člen
Strokovni nadzor nad izvajanjem tega odloka, oziroma javne službe, opravlja občinska služba Občine Hodoš. Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka pa pristojna državna inšpekcija.
X. KAZENSKA DOLOČBA
62. člen
Z denarno kaznijo 50.000 SIT se kaznuje izvajalec ali koncesionar pokopališča, če opusti predpisano ravnanje tega odloka.
Z denarno kaznijo od 5.000 SIT do 15.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba izvajalca ali koncesionarja, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo od 10.000 SIT do 50.000 SIT se kaznuje za prekršek oseba, ki krši določila 25. in 26. člena.
Z denarno kaznijo 50.000 SIT se kaznuje izvajalec za postavitev spomenikov in s 15.000 SIT odgovorna oseba izvajalca, ki stori prekršek iz 26. člena tega odloka.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
63. člen
Upravljalec uskladi svoje poslovanje s tem odlokom v roku enega leta od njegove uveljavitve.
64. člen
Z dnem sprejetja tega odloka, za Občino Hodoš preneha veljati odlok o pokopališkem redu bivše Občine Hodoš-Šalovci (Uradni list RS, št. 59/96).
65. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 18/00
Hodoš, dne 10. januarja 2000.
Župan
Občine Hodoš
Ludvik Orban l. r.
