Na podlagi 3. in 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 29. in 61. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 70/97, 10/98 in 74/98), 12. in 25. člena zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84 in Uradni list RS, št. 26/90), 3. člena odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Bled (Uradni list RS, št. 58/98) ter v skladu s 16. členom statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. 33/99) je Občinski svet občine Bled na 9. seji dne 24. 11. 1999 sprejel
O D L O K
o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč v Občini Bled
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določa izvajanje pokopališke in pogrebne dejavnosti, ter urejanje pokopališč na območju Občine Bled.
2. člen
Na območju Občine Bled so naslednja pokopališča:
– pokopališče Bled,
– pokopališče Bohinjska Bela,
– pokopališče Gorje,
– pokopališče Ribno,
– pokopališče Zasip.
3. člen
Pokopališka dejavnost se izvaja na pokopališču in zajema predvsem naslednje:
– zagotovitev uporabe mrliške vežice,
– izvajanje pogrebnih svečanosti,
– izkop in zasip jame ter zaščita sosednjih grobov,
– prva ureditev groba,
– izvajanje pokopališke dežurne službe,
– opravljanje drugih nalog, ki so določene z zakonom in tem odlokom.
Občina lahko podrobneje uredi postopek izvajanja pokopališke dejavnosti z izdajo tehničnega pravilnika.
4. člen
Pogrebna dejavnost se praviloma izvaja izven pokopališč in zajema predvsem naslednje aktivnosti:
– urejanje dokumentacije,
– ureditev in prevoz pokojnika,
– oddajanje grobnih prostorov ter vodenje katastra pokopališč,
– izvajanje pogrebne dežurne službe,
– opravljanje drugih nalog, ki so določene z zakonom in tem odlokom.
Podrobneje se izvajanje pogrebne dejavnosti uredi s pravilnikom.
5. člen
Urejanje pokopališč je dejavnost, ki obsega vzdrževanje pokopališč, razdelitev na posamezne zvrsti grobov, prekope grobov in opustitev pokopališč, zajema pa predvsem naslednja dela:
– čiščenje in odstranjevanje odpadkov in snega,
– odvoz odpadkov na odlagališče,
– košnja zelenic,
– vzdrževanje poti,
– manjša vzdrževalna dela na objektih in napravah.
II. NAČIN IN ČAS POKOPA
6. člen
Umrli se praviloma do pokopa čuva v mrliški vežici oziroma na domu umrlega, če v kraju ni mrliške vežice.
Prevoz umrlega s kraja smrti na kraj, kjer se čuva, je dovoljen samo s prirejenimi vozili, s katerimi razpolaga izvajalec javne službe (v nadaljnjem besedilu: izvajalec) oziroma na drug krajevno običajen način.
Prenos na pokopališče je dovoljen potem, ko je ugotovljen nastop smrti po predpisih o mrliški pregledni službi.
7. člen
Pokop umrlega se opravi na pokopališču v skladu s krajevnimi običaji.
Način pokopa in pogrebne svečanosti je treba opraviti v skladu z voljo umrlega. Če umrli ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim ali druga z zakonom določena oseba oziroma pristojni organ socialnega skrbstva.
8. člen
Pokop dovoli mrliški oglednik po ugotovljeni smrti in določi okvirni čas pokopa. Praviloma mora preteči od trenutka smrti do pokopa oziroma upepelitve najmanj 36 ur. Točen čas pokopa določi izvajalec v dogovoru s svojci umrlega in predstavnikom verske skupnosti, če gre za verski obred.
Po ugotovljeni smrti se pokop prijavi izvajalcu, s katerim se dogovori o vseh pokopaliških in pogrebnih storitvah.
9. člen
Če pokop in pogrebne svečanosti organizira lokalna skupnost, društvo ali združenje, se umrli pred pokopom izjemoma lahko položi tudi na določen kraj zunaj pokopališča.
Verske skupnosti lahko v skladu s pokopališkim redom položijo umrlega stanovskega predstavnika do pokopa v objekt, ki je namenjen opravljanju verskih obredov.
10. člen
Umrli se položi v krsto in se položi v grob za klasičen pokop, v vrstni grob ali grobišče.
Pokop zunaj pokopališča je dovoljen samo v izjemnih primerih na podlagi pristojnega organa za notranje zadeve, po predhodnem soglasju pristojnega organa zdravstvenega varstva.
Upepeljeni ostanki umrlega se shranijo v žaro in pokopljejo v grob za klasičen pogreb, v žarni grob ali se raztresejo na posebej določenem prostoru na pokopališču oziroma zunaj pokopališča na podlagi dovoljenja pristojnega organa za notranje zadeve.
11. člen
Stroške pokopa morajo poravnati dediči umrlega oziroma oseba, ki je naročila pokop.
V primeru, ko stroške pokopa poravna občina, ima le-ta pravico do povračila stroškov iz zapuščine umrlega.
12. člen
Pokopi so vsak dan.
Uporabo mrliške vežice in njen obratovalni čas določa izvajalec v soglasju s pristojnim občinskim organom. V času, ko je mrliška vežica zaprta, se lahko vstopi samo na podlagi predhodnega dovoljenja izvajalca.
III. POGREBNE SVEČANOSTI
13. člen
Pogrebna svečanost je sestavni del pogreba in ima javni značaj.
Če je bila želja pokojnika ali njegovih najbližjih svojcev, se lahko pokop opravi v ožjem družinskem krogu.
14. člen
Pogrebna svečanost se opravi na pokopališču, kjer bo pokop. O pogrebni svečanosti je izvajalec dolžan obvestiti javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča ali na krajevno običajen način.
15. člen
Pogrebna svečanost se prične z dvigom ali prenosom pokojnika z mrliškega odra.
Ta opravila in odvoz krste v pogrebnem sprevodu ter položitev krste v jamo opravijo pogrebniki za katere je dolžan poskrbeti izvajalec. Pogrebniki so oblečeni v svečane obleke.
16. člen
Pogrebni sprevod se odvija od mrliške vežice, s pokojnikovega doma ali z določenega mesta pred vhodom na pokopališče.
Razpored v sprevodu je praviloma naslednji:
V primeru civilnega pogrebnega obreda je na čelu sprevoda državna zastava nato pa prapori. V primeru cerkvenega pogrebnega obreda pa je na čelu sprevoda državna zastava, nato križ, za njim pa prapori.
Za prapori gredo nosilci pokojnikovih odlikovanj in priznanj ter nosilci vencev, godba, pevci, pogrebni voz ali nosilci krste oziroma žare, najožji svojci in za njimi ostali udeleženci pogreba.
Razpored v sprevodu se lahko opravi na krajevno običajen način.
17. člen
Ob grobu se udeleženci pogrebnih svečanosti razvrstijo tako, da so neposredno ob grobu svojci umrlega, nosilci odlikovanj in priznanj, državne zastave in prapori, v primeru cerkvenega pogreba pa tudi duhovnik in križ.
Krsta z umrlim ali žara s pepelom umrlega se položi v grob, nato se opravi del verskega obreda, če gre za cerkveni pogrebni obred.
Temu sledijo poslovilni govori in zaključni obred na krajevno običajen način.
18. člen
Društvo, ki ima ob pogrebih svojih članov posebne običaje (lovci, gasilci idr.), se lahko z njimi vključi v pogrebne svečanosti.
Če pri pogrebni svečanosti sodeluje strelska enota, ki izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, za kar je odgovoren vodja enote.
IV. UREJANJE POKOPALIŠČ
19. člen
Pokopališče se zgradi ali obstoječe razširi na območju, ki je določeno z občinskim prostorskim planom.
Za pokopališče je določeno zemljišče, ki ni močvirnato in kjer podtalne vode ne vplivajo na studence, vodnjake, ribnike, vodno rekreacijske površine in podobno.
Vsako pokopališče mora imeti ograjo, shrambo za orodje, vodovodni priključek in urejen prostor za odlaganje smeti.
V. NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
20. člen
Pokopališko in pogrebno dejavnost izvaja občinsko javno podjetje, registrirano za opravljanje te dejavnosti.
21. člen
Izvajalec lahko uporablja za izvajanje javne službe objekte in naprave, ki služijo izvajanju javne službe. O uporabi sklene občina z izvajalcem posebno pogodbo o medsebojnih pravicah in obveznostih glede vzdrževanja teh objektov in naprav.
Posebni deli pokopališč so objekti in naprave skupne komunalne rabe.
VI. PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE
22. člen
Izvajalec javne službe ima naslednje pravice in obveznosti:
– da zagotavlja kvalitetno izvajanje javne službe,
– da upošteva tehnične, sanitarne ter druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe,
– da omogoča nadzor nad opravljanjem javne službe,
– da kot dober gospodar upravlja in vzdržujejo objekte, naprave in druga sredstva, ki so v javni lasti,
– da ima javno pooblastilo za izdajo soglasja za pokop in za postavitev spomenika,
– da ima pravico oblikovati predloge cen oziroma spremembe cen javnih dobrin in storitev,
– da ima pravico sklepati pogodbe za najem grobov oziroma za opravljanje storitev, ki so predmet izvajanja javne službe,
– da ima pravico in obveznost zaračunavati prispevke in pristojbine, če so le-ti uvedeni z občinskim predpisom.
VII. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV
23. člen
Uporabniki storitev javne službe, ki je predmet tega odloka, imajo naslednje pravice in obveznosti:
– pravico uporabe storitev gospodarske javne službe pod pogoji določenimi z zakonom, tem odlokom ter drugimi predpisi,
– pravico svojcev do izbire pokopališča, kjer naj bi bil umrli pokopan, če obstajajo za to objektivne možnosti,
– pravico do odločanja o načinu pokopa,
– pravico do sklenitve najemne pogodbe za grob,
– pravico do pritožbe na pristojne organe, če so kršene pravice uporabnikov,
– obveznost uporabe storitev izvajalca,
– obveznost upoštevanja navodil izvajalca v zvezi z izvajanjem pokopališkega reda,
– obveznost plačila uporabe objektov oziroma storitev izvajalca.
VIII. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE
24. člen
Pokopališka in pogrebna dejavnost ter urejanje pokopališč se financirajo iz naslednjih virov:
– prihodki od plačanih storitev,
– najemnine za grobove in za uporabo mrliških vežic,
– sredstva proračuna za vzdrževanje objektov skupne komunalne rabe,
– dotacije in donacije,
– drugi viri.
Cene storitev, ki se nanašajo na izvajanje javne službe, ter višino najemnin iz druge alinee tega člena potrjuje občinski svet.
IX. NADZOR
25. člen
Strokovni nadzor nad izvajanjem javne službe opravlja pristojni organ Občine Bled.
X. KAZENSKA DOLOČBA
26. člen
Z denarno kaznijo od 50.000 SIT do 500.000 se kaznuje izvajalec, če krši določila iz 22. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 10.000 SIT do 100.000 SIT se kaznuje za prekršek uporabnik, ki ravna v nasprotju s 23. členom tega odloka.
XI. KONČNA DOLOČBA
27. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 01505-15/99
Bled, dne 24. novembra 1999.
Župan
Občine Bled
mag. Boris Malej l. r.
