Na podlagi prvega odstavka 27. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov in naprav za proizvodnjo ribjih izdelkov
1. člen
Ta uredba določa posebne zahteve v zvezi z emisijo snovi pri odvajanju tehnološke odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: odpadna voda) iz objektov in naprav za proizvodnjo ribjih izdelkov, in sicer:
– mejne vrednosti parametrov odpadne vode in
– posebne ukrepe v zvezi z zmanjševanjem emisije snovi.
Za vprašanja o emisiji snovi v vode, ki niso urejena s to uredbo, se uporablja uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96; v nadaljnjem besedilu: uredba).
2. člen
Določbe te uredbe veljajo za objekte in naprave za proizvodnjo ribjih izdelkov z naslednjimi dejavnostmi:
– predelava rib,
– konzerviranje rib,
– mariniranje in kuhalno mariniranje rib,
– prekajevanje ali pečenje rib vseh vrst in
– embaliranje
(v nadaljnjem besedilu: vir onesnaževanja).
3. člen
Določbe te uredbe ne veljajo za vir onesnaževanja, če:
– povprečni dnevni pretok odpadne vode ne presega 15 m3/dan,
– letna količina odpadne vode ne presega 4.000 m3,
– obremenjevanje z odpadno vodo ne presega 50 PE in
– v odpadni vodi za nobeno od nevarnih snovi, določenih s predpisi o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz virov onesnaževanja, letna količina ne presega količine za nevarne snovi, določene v prilogi 2 uredbe.
Določbe te uredbe ne veljajo tudi za odpadno vodo iz naslednjih virov onesnaževanja:
– hladilnih sistemov in parnih generatorjev znotraj vira onesnaževanja,
– odpadno vodo iz ribogojnic in
– komunalno odpadno vodo, ki nastaja v virih onesnaževanja.
4. člen
Mejne vrednosti parametrov odpadne vode iz virov onesnaževanja za iztok neposredno v vode in v kanalizacijo so določene v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe (v nadaljnjem besedilu: priloga 1).
5. člen
Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) lahko na podlagi vloge upravljalca ali lastnika vira onesnaževanja določi večjo koncentracijo usedljivih snovi v odpadni vodi za vir onesnaževanja, kot je to določeno v prilogi 1, če je iz dokumentacije, ki je priložena vlogi razvidno, da zaradi odvajanja odpadne vode iz vira onesnaževanja v javno kanalizacijo, na vtoku v komunalno ali skupno čistilno napravo koncentracija usedljivih snovi ne presega 20 ml/l.
6. člen
Posebni ukrepi, ki jih upravljalec ali lastnik vira onesnaževanja izvaja zaradi čim manjšega onesnaževanja iz vira onesnaževanja, so zlasti:
1. zmanjšanje porabe sveže vode z uporabo čistilnih postopkov varčnih z vodo (npr.: visokotlačno pranje), večkratno uporabo čistilnih vod ter uporabo z vodo varčnih predelovalnih strojev;
2. uporaba odtajevalnih avtomatov pri predelovanju globoko zamrznjenega materiala;
3. smotrna uporaba pralnih sredstev in čistil ter uporaba dezinfekcijskih sredstev, ki ne izločajo klora;
4. fizikalno – kemijsko čiščenje odpadne vode pri odvajanju odpadne vode na skupno čistilno napravo;
5. fizikalno – kemijsko in biološko čiščenje odpadne vode z odstranjevanjem ogljika ter nitrifikacijo in odstranjevanjem dušika in fosforja pri neposrednem odvajanju odpadne vode v vode;
6. ukrepi, ki zagotavljajo enakomeren vtok odpadne vode na čistilno napravo iz neposrednih in posrednih virov onesnaževanja;
7. odstranjevanje trdnih ostankov iz proizvodnje in ostankov iz obdelave odpadne vode.
7. člen
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.
8. člen
Upravljalci ali lastniki virov onesnaževanja morajo obstoječe vire onesnaževanja prilagoditi določbam te uredbe v štiriindvajsetih mesecih po uveljavitvi te uredbe.
9. člen
Če je za obstoječi vir onesnaževanja po tej uredbi odrejena priprava in izvedba sanacijskega programa, ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, ne glede na določbo prejšnjega člena, v soglasju k sanacijskemu programu določi tudi količine nevarnih snovi, ki se jo v času izvajanja programa letno lahko izpusti z odvajanjem odpadne vode v kanalizacijo ali neposredno v vode.
Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, določi količine nevarnih snovi iz prejšnjega odstavka na podlagi analize obremenitve okolja zaradi odvajanja odpadne vode, ki je sestavni del sanacijskega programa.
10. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 353-20/00-1
Ljubljana, dne 20. januarja 2000.
Vlada Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik
PRILOGA 1
Tabela 1: Mejne vrednosti parametrov odpadne vode iz virov
onesnaževanja
--------------------------------------------------------------------------------
Parametri odpadne vode Izražen kot Enota Mejne Mejne vrednosti
vrednosti za za iztok v
iztok v vode kanalizacijo
--------------------------------------------------------------------------------
I. SPLOŠNI PARAMETRI
1. Temperatura stopinje C 30 35
2. pH pH 6,5-8,5 6,0-9,5
4. Usedljive snovi ml/l 0,3 10
6. Strupenost S(D) (a) 2 -
--------------------------------------------------------------------------------
III. ANORGANSKI PARAMETRI
24. Klor - prosti* Cl(2) mg/l 0,05 0,2
25. Celotni klor* Cl(2) mg/l 0,4 0,4
26. Amonijev dušik N mg/l 5 b)
32. Klorid Cl mg/l c) -
33. Celotni fosfor P mg/l 1 -
--------------------------------------------------------------------------------
IV. ORGANSKI PARAMETRI
38. Kemijska potreba po O(2) mg/l 90 -
kisiku - KPK
39. Biokemijska potreba O(2) mg/l 20 -
po kisiku - BPK(5)
40. Težkohlapne lipofilne mg/l 20 100
snovi (maščobe, mineralna
olja ...)
43. Adsorbljivi organski Cl mg/l 0,5 0,5
halogeni - AOX*
--------------------------------------------------------------------------------
Zaporedne številke parametrov odpadne vode in oznake * pri
posameznih parametrih, ki veljajo za nevarne snovi, so povzete iz
uredbe.
Oznake v tabeli 1 pomenijo:
a) meritev parametra ni potrebna kolikor se kot tehnološka voda
uporablja morska voda
b) za odpadno vodo, ki odteka na čistilne naprave z zmogljivostjo
manjšo od 2.000 PE, je mejna vrednost 100 mg/l, za odpadno vodo,
ki odteka na čistilne naprave z zmogljivostjo, enako ali večjo od
2.000 PE, je mejna vrednost 200 mg/l
c) mejna vrednost je določena posredno s strupenostjo
