Na podlagi 36. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) in 18. člena statuta Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 43/95) je Občinski svet občine Kobarid na 11. redni seji dne 16. 12. 1999 sprejel
P O S L O V N I K
Občinskega sveta občine Kobarid
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Poslovnik Občinskega sveta občine Kobarid ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju besedila: svet) in se smiselno uporablja tudi pri delu odborov, komisij in drugih delovnih teles.
2. člen
Vprašanja organizacije in način dela sveta, ki niso urejene s tem poslovnikom, se lahko uredijo z odlokom ali drugim aktom sveta v skladu s tem poslovnikom.
3. člen
Zaradi urejanja skupnih interesov, izmenjave izkušenj v zadevah skupnega pomena svet sodeluje z državnim zborom, državnim svetom, sveti drugih občin in drugimi organi.
4. člen
Pri izvajanju svojih nalog svet sodeluje s krajevnimi skupnostmi, z družbami, javnimi zavodi, političnimi strankami in društvi.
5. člen
Delo sveta in njegovih organov je javno. Javnost se lahko omeji ali izključi le v izjemnih primerih, kadar tako odloči svet ali delovno telo zaradi varovanja tajnosti ali splošnih koristi.
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA
6. člen
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče dosedanji župan in jo vodi do konstituiranja novega sveta.
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
7. člen
Dosedanji komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja župan predloži poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev, potrdila o izvolitvi članov sveta in župana ter morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov kandidatur oziroma list kandidatov.
Na predlog dosedanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja svet ugotovi izvolitev in mandate članov sveta, ko ta poda poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter o vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov ali predstavnikov kandidatur oziroma list kandidatov.
Svet skupaj odloči o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.
Član sveta katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.
Svet je z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidatur oziroma liste kandidatov.
8. člen
Na konstitutivni seji občinski svet najprej imenuje komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, vsa preostala imenovanja pa najkasneje v roku treh mesecev po tem.
9. člen
Postopek za izvolitev predsednika in člane komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja se izvede po določilih tega poslovnika.
10. člen
Člani sveta in župan podajo slovesno izjavo.
Slovesna izjava se glasi:
Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi in zakonih, da bom varoval pravni red in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Občine Kobarid.
III. KANDIDIRANJE
1. Splošno
11. člen
Na predlog župana občinski svet imenuje enega ali več podžupanov.
Imenovanje podžupana se opravi s tajnim glasovanjem, razen če svet z večino glasov navzočih članov sklene, da se glasuje javno.
Podžupan opravlja funkcijo v skladu s zakonom in statutom občine.
12. člen
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predlaga kandidate za člane delovnih teles in drugih organov, ki jih voli ali imenuje občinski svet, če za njihovo predlaganje ni pristojen župan ali drug organ.
Kandidate za člane odborov, delovnih teles, komisij in člane drugih organov, ki jih voli ali imenuje občinski svet, lahko predlaga tudi vsak član občinskega sveta. Predsednika delovnih teles imenujejo člani delovnih teles na svoji prvi seji.
Glasovanje je tajno, razen če svet z večino glasov navzočih članov sklene, da se glasuje javno. V primeru tajnega glasovanja svet imenuje petčlansko komisijo, ki ugotovi rezultate glasovanja.
2. Kolektivni organi
13. člen
Če je za posamezno funkcijo predlaganih več kandidatov, so predlagani kandidati navedeni po vrstnem redu, kot so bili predlagani.
Če se glasuje tajno, se o predlogu glasuje tako, da se na glasovnici obkroži številko pred kandidatom.
Če kandidat pri glasovanju ni dobil potrebne večine, se opravi drugi krog glasovanja.
Pri kolektivnih organih se v drugi krog glasovanja uvrstijo kandidati, ki v prvem krogu niso bili izvoljeni.
Če je v drugem krogu dobilo dvoje ali več kandidatov enako najvišje število glasov, se z žrebom določi kandidata, ki je izvoljen.
Če tudi v drugem krogu kandidat ni dobil potrebne večine, se kandidacijski postopek ponovi. Če se kandidacijski postopek lahko opravi takoj, se volitve lahko opravijo na isti seji.
Kandidat je izvoljen ali imenovan, če je zanj glasovala večina navzočih članov sveta.
14. člen
Kolektivi organi lahko začnejo delati, ko je izvoljena več kot polovica članov.
3. Individualne funkcije
15. člen
Če za posamezne funkcije noben kandidat ni dobil potrebne večine, se opravi drugi krog med kandidatoma, ki sta dobila največje število glasov.
Če je na prvem glasovanju dobilo dvoje ali več kandidatov enako najvišje število glasov, se uvrstijo v drugi krog vsi kandidati, ki so dobili enako najvišje število glasov.
Če tudi v drugem krogu kandidat ni izvoljen, se kandidacijski postopek ponovi.
16. člen
Če kdo od kandidatov,ki jih predlaga župan, tudi v drugem krogu ni dobil potrebnega števila glasov, lahko župan vztraja pri predlogu in po obrazložitvi zahteva ponovno glasovanje.
Če kdo od kandidatov, ki ga je predlagal župan, ni imenovan ali izvoljen, lahko župan imenuje osebo, ki bo začasno opravljala naloge, vendar največ za obdobje dveh mesecev, brez možnosti ponovitve.
17. člen
Potek glasovanja in ugotavljanje izida se vnese v zapisnik seje. V zapisnik se vpiše število članov občinskega sveta prisotnih na seji in število glasov za posameznega kandidata.
18. člen
Po ugotovitvi izida glasovanja župan razglasi rezultate glasovanja.
IV. ČLANI OBČINSKEGA SVETA
Pravice in dolžnosti članov občinskega sveta
19. člen
Člani občinskega sveta imajo pravice in dolžnosti, ki so določene z zakonom, statutom in tem poslovnikom, predvsem pa:
1. udeleževati se sej občinskega sveta in njegovih organov, katerih člani so,
2. varovati podatke zaupne narave, če se po zakonu ali aktu sveta štejejo za zaupne,
3. do vpogleda v vse gradivo, s katerim razpolaga občinski svet in njegovi organi,
4. pregledati odloke in druge splošne akte in dajati amandmaje,
5. dajati predloge, mnenja, pobude, pripombe k vprašanjem, ki so na dnevnem redu in o njih odločati v skladu z določili v poslovniku,
6. predlagati uvrstitev zadev na dnevni red in prednostni vrstni red obravnave zadev na seji,
7. postavljati vprašanja in predlagati pobude, dajati predloge in opozorila,
8. zahtevati pojasnila in obvestila, ki se nanašajo na delo sveta, njegovih organov in občinske uprave,
9. predlagati razpravo o izvajanju politike, ki jo je sprejel Državni zbor ali o vprašanjih, ki se nanašajo na izvajanje določil ustave, zakonov, statuta občine, ter predlagati ukrepe za izvajanje te politike ali izvrševanje predpisov.
V. DELO OBČINSKEGA SVETA
1. Program dela občinskega sveta
20. člen
Občinski svet dela po programu dela, ki ga praviloma sprejme za obdobje enega leta, lahko pa tudi za krajše obdobje.
S programom dela občinski svet določi zadeve in naloge iz delovnega področja in pristojnosti sveta, ki bodo opravljene v posameznih časovnih obdobjih ter okvirni rok.
21. člen
Program dela pripravi župan ob sodelovanju članov občinskega sveta in njihovih organov.
2. Sklic sej in pošiljanje gradiva
22. člen
Seje sveta sklicuje župan.
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami statuta občine in poslovnika občinskega sveta, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti sklicana najpozneje v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če župan seje občinskega sveta ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
Na vsaki seji sveta mora biti določen čas za vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta predsednikom delovnih teles in županu ter čas za odgovore nanje. Odgovori na vprašanja morajo biti dani na naslednji seji.
V okviru posebne točke seje sveta se opravi tudi pregled realizacije sklepov prejšnjih sej.
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta opravlja občinska uprava.
23. člen
Sejo sveta se skliče s pisnim vabilom najmanj 7 dni pred dnem določenim za sejo. Z vabilom se pošlje tudi predlog dnevnega reda, gradivo, ki se nanaša na dnevni red, zapisnik prejšnje seje in poročilo o uresničitvi sklepov.
V nujnih primerih lahko župan skliče sejo tudi v krajšem roku. Razloge za sklic seje mora župan na seji obrazložiti.
3. Dnevni red
24. člen
Zadeve, ki naj se uvrstijo v predlog dnevnega reda seje sveta, lahko predlagajo župan, člani občinskega sveta, organi sveta in občinska uprava.
25. člen
Dnevni red sprejemajo člani občinskega sveta na predlog predsedujočega na začetku seje.
Dnevni red že sklicane seje se lahko razširi le izjemoma.
Predlagatelj razširitve dnevnega reda mora utemeljiti nujnost primera in predložiti članom sveta ustrezno gradivo, kadar je potrebno.
Člani sveta odločajo brez razprave o vsaki predlagani spremembi in dopolnitvi dnevnega reda posebej.
26. člen
Pred dokončnim sprejemom dnevnega reda lahko predlagatelj posamezno točko umakne z dnevnega reda. Umik mora posebej obrazložiti.
4. Vodenje in udeležba na seji
27. člen
Seje občinskega sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje seje občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če nastopijo razlogi, da župan ali pooblaščena oseba ne more voditi seje, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.
28. člen
Udeležbo na seji ugotovi predsedujoči na osnovi evidence prisotnosti.
Seja je sklepčna, če je na njej navzoča večina članov občinskega sveta. Sklepčnost mora biti zagotovljena, dokler seja ni zaključena.
29. člen
Če predsedujoči ugotovi, da na seji ni zadostnega števila članov sveta, lahko odloži pričetek seje za največ pol ure, če pa tudi takrat ni zadostnega števila članov sveta, preloži sejo za določen ali nedoločen čas.
Sejo prekine in odloži tudi v primeru, če se med potekom seje ugotovi, da svet ni več sklepčen.
30. člen
Govorniku da besedo predsedujoči. Govornika lahko opozori na red ali mu seže v besedo le predsedujoči.
Govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Če se govornik ne drži dnevnega reda, ga predsedujoči opozori.
31. člen
Člani sveta se lahko na predlog predsedujočega ali člana sveta odločijo, da se o istem vprašanju govori le enkrat, lahko pa se odločijo tudi za časovno omejitev govora in razprave. Če se odločijo za časovno omejitev traja razprava vsakega posameznega govornika 3 minute in replika posameznega govornika 1 minuto.
32. člen
Če zadeva, ki jo svet obravnava, ne zahteva izdaje akta, lahko člani sveta na podlagi utemeljenih razlogov sklenejo, da se o določenem vprašanju ne bodo odločali in odložijo obravnavo na eno od naslednjih sej ter preidejo na naslednjo točko dnevnega reda.
Člani sveta lahko odložijo obravnavo in odločanje, če ugotovijo, da je potrebno poiskati dodatne informacije in mnenja, ki lahko bistveno vplivajo na odločanje.
Člani sveta o tem odločijo z glasovanjem.
5. Potek seje
33. člen
Ko predsedujoči prične sejo, lahko da pojasnila v zvezi z delom in potekom seje.
Posamezne zadeve svet obravnava po istem vrstnem redu, kot je to določeno v dnevnem redu.
Med sejo se lahko vrstni red točk dnevnega reda menja, če za to obstajajo razlogi in če se s tem strinja večina prisotnih članov občinskega sveta.
O spremembi vrstnega reda točk dnevnega reda se odloča brez razprave.
34. člen
Predlagatelj zadeve, ki je na dnevnem redu, lahko pred začetkom razprave poda dodatno obrazložitev.
35. člen
Predsedujoči daje članom sveta besedo po vrstnem redu, kakor so se prijavili k razpravi.
Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika oziroma sprejetega dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko se prijavi k besedi.
Če član sveta ni zadovoljen s pojasnilom predsedujočega glede kršitve poslovnika oziroma dnevnega reda, odločijo člani sveta o vprašanju brez razprave.
36. člen
Razpravljalec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Če se razpravljalec ne drži dnevnega reda, ga predsedujoči opomni. Če se razpravljalec tudi po drugem opozorilu ne drži dnevnega reda, mu predsedujoči lahko odvzame besedo.
Odvzemu besede lahko član sveta ugovarja. O ugovoru odločijo člani sveta brez obravnave.
37. člen
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več razpravljalcev, sklene obravnavo.
Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, predsedujoči zaključi sejo.
6. Odločanje
38. člen
Člani sveta veljavno sprejemajo odločitve z večino glasov navzočih na seji, če ni s statutom ali tem poslovnikom določena višja stopnja soglasja.
39. člen
Glasovanje je javno, razen v primerih, za katere je določeno tajno glasovanje oziroma, kadar člani sveta z večino glasov navzočih na seji sklenejo, da bo glasovanje tajno.
Pred glasovanjem predsedujoči ugotovi število prisotnih članov sveta. To lahko ugotavlja tudi s poimenskim klicanjem članov sveta.
40. člen
Glasovanje se opravi tako, da predsedujoči pokliče člane sveta, da se opredelijo, kdo je za predlog, nato kdo je proti in ali se je glasovanja kdo vzdržal. Če je podanih več predlogov, se o njih glasuje po vrstnem redu, kot so bili predlagani.
Glasuje s z dvigom rok. Pred glasovanjem lahko člani sveta obrazložijo razloge za svoje glasovanje.
Posamično se izjavljajo člani sveta, če se tako odločijo na predlog predsedujočega ali člana sveta, če meni, da je to potrebno za natančno ugotovitev izida glasovanja.
41. člen
Po končanem glasovanju predsedujoči ugotovi izid glasovanja in na podlagi izida razglasi, ali je predlog, o katerem so glasovali, sprejet ali zavrnjen.
42. člen
Člani sveta lahko takoj po opravljenem glasovanju ugotovijo na predlog predsedujočega ali člana sveta, da glasovanje ni veljavno, ker izid glasovanja zaradi napake ni jasen. V tem primeru se glasovanje ponovi.
7. Vprašanja in pobude
43. člen
Član občinskega sveta ima pravico postavljati županu, organom sveta in občinski upravi vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo ali na zadeve iz njihove pristojnosti.
Na vsaki seji sveta mora biti v ta namen predvidena posebna točka dnevnega reda.
Član občinskega sveta lahko postavlja vprašanja pisno in jih odda pristojnemu organu in županu, pri tem pa lahko na seji sveta v skrajšani obliki pove vsebino vprašanja.
Če je vprašanje postavljeno ustno, predsedujoči lahko zahteva, da član sveta svoje ustno vprašanje vloži pisno najkasneje v roku treh dni.
44. člen
Na vprašanja, ki so postavljena na seji ali pred sejo sveta, po možnosti še na isti seji odgovori župan. Če to ni mogoče, ker je potrebno zbrati ustrezne podatke ali zavzeti stališča do vprašanja, se odgovor pripravi do naslednje seje ali do roka, ki je določen na seji.
Na predlog župana se lahko podaljša rok za odgovor na postavljeno vprašanje, pri tem se navede razlog za zamudo.
45. člen
Vsi odgovori na vprašanja, na katera ni možen odgovor na sami seji, se posredujejo v pisni obliki z gradivom za sejo sveta in se jih le izjemoma izroči na seji.
46. člen
Član sveta, ki je postavil vprašanje, lahko na odgovor postavi dopolnilno vprašanje. Če član sveta z odgovorom na vprašanje ni zadovoljen, lahko predlaga, da postane vprašanje posebna točka dnevnega reda iste ali prihodnje seje.
47. člen
Član sveta ima pravico dati pobudo za obravnavo oziroma ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov.
Član sveta ima pravico predlagati tudi pobude, ki zahtevajo dajanje raznih obvestil, poročil in pojasnil ali pa opozarja na probleme v zvezi z delom občinskega sveta, njegovih organov in občinske uprave.
Pobudo da član sveta pisno in jo tudi obrazloži.
O sprejemu pobude, če jo župan ne sprejme, odloči svet, ki določi tudi način nadaljnje obravnave.
8. Pravica zahtevanja obvestil in pojasnil
48. člen
Član sveta ima pravico zahtevati od župana pojasnilo o zadevah, ki so na dnevnem redu seje ali so v pripravi za sejo, kot tudi pojasnila o drugih zadevah, ki so potrebna za opravljanje funkcije člana sveta.
Pojasnilo zahteva član sveta pisno ali ustno in ga lahko naslovi neposredno na župana.
49. člen
Če je zahteva za pojasnilo dana na seji sveta in se nanaša na obravnavano točko dnevnega reda, mora župan dati pojasnilo takoj. Če pojasnilo ni dano ali če član sveta oceni, da ni ustrezno, lahko predlaga da se obravnavana točka umakne z dnevnega reda, dokler ne bo dano ustrezno pojasnilo.
9. Povračilo stroškov
50. člen
Za udeležbo na seji sveta, odbora, komisije in delovnih teles pripada članom za vsako sejo sejnina in povračilo stroškov.
Osnovo in pogoje določi svet s sklepom ali pravilnikom.
10. Vzdrževanje reda
51. člen
Za red na seji skrbi predsedujoči.
Za kršitev reda na seji se smejo izrekati naslednji ukrepi: opomin, odvzem besede in odstranitev s seje.
52. člen
Opomin se izreče članu sveta, ki s svojim obnašanjem, govorjenjem, čeprav mu predsedujoči ni dal besede, s seganjem v besedo govorniku ali kako drugače krši red na seji in določbe tega poslovnika.
Besedo se odvzame članu sveta, ki s svojim obnašanjem in govorjenjem krši red na seji in določbe tega poslovnika.
53. člen
Odstranitev s seje se izreče članu sveta, ki se ne ravna po zahtevi predsedujočega, ki mu je odvzel besedo, ki na drugačen način moti delo na seji, ki hudo žali člane sveta in uporablja izraze, ki niso v skladu z dostojanstvom sveta.
Član sveta sme biti odstranjen le s seje, na kateri je kršil red. Odstranitev s seje predlaga predsedujoči ali član sveta, ki ga podprejo še štirje člani sveta, odloči pa občinski svet z večino glasov na seji prisotnih članov.
Član sveta, ki mu je svet izrekel odstranitev s seje, ima pravico do besede. Njegov govor ne sme trajati več kot tri minute. Odstranitev s seje se izreče brez obravnave.
Član sveta, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja in se do konca seje ne sme več vrniti na sejo.
54. člen
Predsedujoči lahko odredi odstranitev vsakega poslušalca iz sejne dvorane, če moti red.
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji, prekine sejo.
11. Zapisnik
55. člen
O delu na seji se piše zapisnik.
Potek seje se snema na magnetofonski trak, magnetofonski zapis se hrani do potrditve zapisnika. V primeru, da zaradi tehničnih razlogov seje ni možno snemati, se seja lahko nadaljuje ob soglasju večine svetnikov.
Član sveta je upravičen poslušati magnetofonski trak. Član sveta lahko zahteva dobesedni zapis lastne diskusije v pisni obliki.
56. člen
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, predvsem pa:
– podatke o času in kraju seje, imena prisotnih in odsotnih članov sveta, kdo je vodil sejo, dnevni red, kdo je podal uradno obrazložitev gradiva, imena oseb, ki so sodelovale v razpravi, povzetek obravnave, izid glasovanja o sprejetih sklepih in sprejete sklepe.
57. člen
Za izdelavo zapisnika odgovarja zapisnikar. Zapisnik arhivira urad župana.
58. člen
Predsedujoči po obravnavi zapisnika in po glasovanju ugotovi, ali je zapisnik sprejet. Če so bile k zapisniku podane pripombe, se člani sveta o njih izrečejo.
Sprejete pripombe so sestavni del obravnavanega zapisnika in se priložijo k originalu zapisnika. Zapisnik podpiše zapisnikar in predsedujoči.
12. Urejanje in hranjenje gradiva za seje
59. člen
Vabila in gradiva, ki se obravnavajo na sejah, originali zapisnikov, odlokov, sklepov, druge odločitve in akte, ki jih sprejme svet, se hrani trajno.
Gradivo za seje je stalno na vpogled članom sveta in drugim zainteresiranim.
VI. OBČINSKA DELOVNA TELESA
1. Splošne določbe
60. člen
Za delo občinskih delovnih teles veljajo določbe statuta občine, tega poslovnika in drugih predpisov, ki urejajo organizacijo in notranja razmerja v svetu.
61. člen
Občinsko delovno telo sodeluje po svojem predstavniku na sejah občinskega sveta, kadar obravnava osnutke oziroma predloge odlokov in drugih splošnih aktov ali vprašanja, ki so na dnevnem redu seje sveta in jih je obravnaval odbor oziroma delovno telo.
2. Predstavljanje občinskega delovnega telesa v svetu
62. člen
Na sejah občinskega sveta predstavlja občinsko delovno telo praviloma predsednik. Za svojega predstavnika lahko določi predsednik tudi člana delovnega telesa.
63. člen
Pred obravnavo posameznih zadev na sejah sveta predstavnik delovnega telesa poda uvodno obrazložitev, v kateri pojasni bistveno vsebino predlagane zadeve in stališča delovnega telesa do obravnavanih vprašanj.
3. Poročanje delovnega telesa svetu
64. člen
Predsednik delovnega telesa poroča svetu na lastno pobudo ali na zahtevo sveta o delu delovnega telesa, o izvajanju politike, o stanju razvoja in odnosih na posameznih področjih dela, o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih predpisov, splošnih aktov, o drugih zadevah, s katerimi so se ukvarjali in o problemih, ki jih je pri tem ugotovil.
65. člen
Pri obravnavi poročila o delu delovnega telesa zavzame občinski svet stališče do njihovega dela in do drugih vprašanj, ki jih je obravnaval, sprejme sklepe, s katerimi določi naloge delovnega telesa, da smernice v zvezi z izvajanjem politike, odlokov in drugih splošnih aktov, zadolži odbor oziroma delovno telo, da sprejme določene ukrepe.
VII. OBČINSKA UPRAVA
66. člen
Za urejanje razmerij med občinskim svetom in občinsko upravo veljajo določbe zakonov, statuta občine, poslovnika in drugih predpisov.
Občinski svet spremlja delo občinske uprave tako, da določi njihovo organizacijo, obravnava delo, določa delovno področje in smernice za delo.
67. člen
Predstojnik, ki vodi upravni organ občinske uprave, ima pravico in dolžnost sodelovati na sejah sveta in njegovih organov, zlasti, kadar ti obravnavajo osnutke in predloge aktov, s katerim se urejajo zadeve iz delovnega področja občinske uprave in kadar razpravljajo o predlogih, ki jih je pripravila občinska uprava.
Na sejah sveta in njegovih organov morajo predstojniki, ki vodijo upravni organ, odgovarjati na vprašanja članov sveta in njegovih organov, jih obveščati in pojasnjevati zadeve, ki se obravnavajo.
Predstojnik lahko določi drugega delavca občinske uprave, da prisostvuje seji, poroča in daje druga pojasnila.
68. člen
Predstojnik, ki vodi upravni organ, poroča na zahtevo občinskega sveta, njegovih organov ali na lastno pobudo o stanju na določenih področjih občinske uprave, o izvrševanju zakonov, odlokov, aktov in drugih zadevah iz delovnega področja.
69. člen
Pri obravnavi poročila o delu občinske uprave svet ugotovi uspešnost dela in določi smernice za delo ali pa naloži občinski upravi in predstojniku obveznosti za nadaljnje delo.
Svet lahko ob oceni dela občinske uprave sproži postopek za ugotovitev odgovornosti predstojnika, ki vodi upravni organ.
VIII. POSTOPKI SPREJEMANJA AKTOV OBČINSKEGA SVETA
1. Splošna določba
70. člen
Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik za delo občinskega sveta, občinski proračun, zaključni račun, in odloke praviloma po dvofaznem postopku, vse preostale splošne akte pa po enofaznem postopku.
2. Postopek za izdajo odloka
71. člen
Sprejem odloka lahko predlagajo: član sveta, župan, občinski odbor, delovno telo sveta in predstojnik upravnega organa.
Predlog odloka pošlje predlagatelj županu. Odlok se sprejme praviloma v dveh fazah – kot osnutek odloka in kot predlog odloka.
Pobudo za sprejem odloka ali drugega akta lahko podajo krajevne skupnosti, politične stranke, društva, družbe, zavodi ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Pobuda mora biti obrazložena.
3. Osnutek odloka
72. člen
Osnutek odloka mora vsebovati pravni temelj za izdajo odloka in vsebino, ki v obliki členov formulira rešitve z morebitnimi alternativami.
V obrazložitvi morajo biti navedeni razlogi, zaradi katerih je odlok potreben, finančna sredstva, ki bodo potrebna za izvajanje odloka, način zagotovitve teh sredstev, materialne obveznosti, ki bodo nastale, ter katere nove naloge bodo naložene pristojnim službam, organizacijam, skupnostim in občinam, kakor tudi pomembne okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja osnutek predlaganega odloka.
73. člen
Po končani obravnavi svet določi stališča, pripombe in predloge k osnutku odloka, na podlagi katerih se pripravi predlog odloka.
Svet lahko določi, da je treba za proučevanje osnutka odloka ustanoviti posebno delovno telo.
Če osnutek odloka ni sprejet, se vrne predlagatelju in določi s sklepom, v katerem pogledu je treba osnutek spremeniti ali dopolniti. Hkrati se določi tudi rok, v katerem mora predlagatelj poslati svetu spremenjen oziroma dopolnjen osnutek.
74. člen
Svet lahko določi, da se da osnutek odloka v javno obravnavo in določi rok in način obravnave.
75. člen
Predlagatelj lahko predlaga umik osnutka odloka. Tak predlog svet obravnava in o njem odloči s sklepom. Če svet predlog sprejme, se postopek za sprejem odloka ustavi.
4. Predlog odloka in amandmaji
76. člen
Predlog odloka se predlaga v obliki pravnih določb in mora biti obrazložen. V obrazložitvi mora predlagatelj navesti, kako so upoštevane pripombe in predlogi, ki so bili dani k osnutku, posebej pa obrazložiti pripombe in predloge, ki jih ni sprejel, katera vprašanja bodo urejali izvršilni predpisi in kako bo zagotovljeno izvajanje odloka ter finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo odloka.
77. člen
Pripombe, ki imajo namen dopolniti ali spremeniti predlog odloka, se lahko predlagajo le v obliki amandmajev.
Amandma lahko predlagajo tisti, ki imajo po tem poslovniku pravico predlagati odlok.
78. člen
Amandma k predlogu odloka mora biti predložen v pisni obliki županu in ga je treba poslati najmanj sedem dni pred dnem določenim za sejo, na kateri se bo predlog obravnaval. Amandmaji k predlogu odloka se pošljejo tudi predlagatelju odloka in delovnim telesom sveta, ki jih proučijo in predložijo poročilo oziroma zavzamejo stališče.
79. člen
Če vsebuje amandma določilo, ki zahteva finančna sredstva, mora predlagatelj amandmaja hkrati predvideti zagotovitev teh sredstev. Svet lahko sklene, naj se prouči vpliv teh določb na razpoložljiva sredstva za zagotovitev financiranja predlagane rešitve.
80. člen
Amandma k predlogu odloka se sme izjemoma predlagati tudi po roku iz 78. člena vse do konca obravnave na seji. Amandma mora biti v pisni obliki in obrazložen z navedbo utemeljenih razlogov. Naprej se razpravlja o utemeljenosti razlogov za predložitev amandmaja in z glasovanjem določi, ali se bo predloženi amandma obravnaval.
Če se amandma predlaga med obravnavo na seji sveta, ga lahko svetnik ali drug predlagatelj poda ustno na seji in nato v pisni obliki.
81. člen
Predlagatelji lahko amandmaje spremenijo, dopolnijo, ali pa umaknejo. Spremembo, dopolnitev ali umik je potrebno obrazložiti. Svet odloča o amandmaju z večino glasov navzočih svetnikov, razen v primerih kadar se zahteva za odlok oziroma drug pravni predpis, h kateremu je amandma predložen, višjo stopnjo soglasja.
5. Sprejemanje odloka
82. člen
Na seji člani sveta obravnavajo predlog odloka in predlagane amandmaje. Po končani obravnavi se odloča najprej o amandmajih in sicer o vsakem amandmaju posebej po vrstnem redu, kot so bili predlagani nato pa o predlogu odloka v celoti skupaj s sprejetimi amandmaji.
83. člen
Da bi za odločitev o sprejemu predloga odloka člani sveta dosegli soglasje, se lahko po potrebi preverja stopnja soglasja s predhodnimi izjavljanji.
O preverjanju stopnje soglasja s predhodnimi izjavljanji odloči predsedujoči, lahko pa to predlaga tudi član sveta.
6. Skrajšani postopek za izdajo odloka
84. člen
Na predlog predlagatelja odloka se lahko člani sveta odločijo, da se na isti seji obravnava in sprejme osnutek in predlog odloka. Odločitev iz prejšnjega odstavka tega člena lahko sprejmejo, kadar gre za:
1. manj zahtevne spremembe in dopolnitve odloka,
2. prenehanje veljavnosti posameznih določb odloka ali posameznih odlokov,
3. manj zahtevno uskladitev z drugimi odloki in zakoni,
4. spremembe in dopolnitve odlokov na podlagi določb ustavnega sodišča.
85. člen
V obrazložitvi predloga za sprejem odloka po skrajšanem postopku mora predlagatelj navesti razloge, zaradi katerih predlaga sprejem po skrajšanem postopku.
Po razpravi sprejmejo svetniki predlog odloka z glasovanjem, vključno s sprejetimi pripombami, ki so sestavni del tega odloka.
Če svet ne sprejme predloga za obravnavo odloka po skrajšanjem postopku, se odlok sprejme po rednem postopku kot osnutek in predlog.
7. Hitri postopek za sprejem odloka
86. člen
Odlok se izjemoma sprejme po hitrem postopku. Po hitrem postopku se lahko izda odlok samo takrat, kadar je to nujno zaradi odpravljanja večjih motenj in kadar to zahtevajo interesi obrambe, zaradi naravnih nesreč in drugih izrednih potreb.
87. člen
Predlog o hitrem postopku sprejema odloka mora biti posebej obrazložen. V obrazložitvi predloga mora predlagatelj navesti razloge, zaradi katerih predlaga izdajo odloka po hitrem postopku in opozoriti na posledice, ki bi lahko nastale, če odlok ne bi bil po tem postopku sprejet.
88. člen
Če svet sprejme predlog, naj bo odlok sprejet po hitrem postopku, začne takoj na seji sveta obravnavati predlog odloka. Če predloga odloka ni predlagal občinski odbor, lahko zahteva svet pred odločanjem od občinskega odbora mnenje o tem predlogu.
89. člen
Če svet ne sprejme predloga, naj se odlok izda po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika o postopku za sprejemanje osnutka in predloga odloka.
8. Sprejem drugih aktov sveta
90. člen
Določbe tega poslovnika, ki urejajo način oblikovanja in sprejemanja odloka, se smiselno uporabljajo tudi za sprejem vseh drugih aktov občinskega sveta.
9. Javna obravnava odloka
91. člen
Člani sveta lahko sklenejo, da se da osnutek odloka v javno obravnavo in s sklepom določijo:
– besedilo odloka, ki bo dano v javno obravnavo,
– način in rok javne obravnave,
– delovno telo, ki bo spremljalo oziroma izvedlo javno obravnavo.
Pripombe in predlogi iz javne obravnave se posredujejo predlagatelju odloka.
IX. UGOTAVLJANJE ODGOVORNOSTI
1. Splošne določbe
92. člen
Voljeni in imenovani funkcionarji ter organi, ki jih je izvolil ali imenoval svet, so v okviru svojih pravic in dolžnosti odgovorni svetu za vestno opravljanje delovnih obvez, ustavnost in zakonitost svojega dela in delo organa, ki ga vodijo ter za opravljanje drugih nalog, ki so vezane na določeno funkcijo.
Če funkcionarji ali organi svojih nalog ne opravljajo ali jih ne opravljajo zadovoljivo, svet ugotovi njihovo odgovornost in predlaga njihovo razrešitev v skladu z določili tega poslovnika.
93. člen
Razrešitev funkcionarjev in organov, ki jih je izvolil ali imenoval svet, lahko predlaga organ, ki je pooblaščen predlagati njihovo izvolitev oziroma imenovanje, župan ali član občinskega sveta ob podpori še najmanj četrtine članov občinskega sveta.
Če predloga ni pripravila komisija za volitve in imenovanja, ga mora ta obravnavati in predložiti svoje obrazloženo mnenje.
Funkcionar oziroma tisti, katerega razrešitev se predlaga, lahko poda na seji na kateri se odloča o njegovi razrešitvi, izjavo s predlogom za razrešitev. Funkcionar lahko tudi sam predlaga, da ga svet razreši funkcije, lahko odstopi od funkcije. V teh primerih ima pravico odločitev obrazložiti.
94. člen
Glasovanje o razrešitvi se vodi po enakem postopku kot pri izvolitvah in imenovanjih.
2. Odstop
95. člen
Funkcionarji o svojem odstopu obvestijo občinski svet.
Predsednik uvrsti odstop na dnevni red prve naslednje seje občinskega sveta od prejema obvestila o odstopu. O odstopu člani sveta ne glasujejo, ampak sprejmejo le ugotovitveni sklep.
96. člen
Za izvolitev novega funkcionarja veljajo določila tega poslovnika.
3. Interpelacija
97. člen
Interpelacijo o delu župana, občinskega delovnega telesa in občinskih organov lahko vloži član sveta ob podpori še najmanj četrtine članov občinskega sveta.
Interpelacijo se vloži pisno. V njej mora biti jasno postavljeno in obrazloženo vprašanje, ki je njen predmet.
Interpelacijo se predloži županu, ta pa z njo takoj seznani člane sveta in tistega, na katerega se nanaša interpelacija in ta mora nanjo odgovoriti v roku 15 dni.
98. člen
Z odgovorom župan takoj seznani člane občinskega sveta. O interpelaciji se odloča najkasneje na prvi seji občinskega sveta, ki mora biti sklicana v roku 15 dni po prejemu odgovora.
99. člen
Pred razpravo o interpelaciji ima predstavnik članov sveta, ki so vložili interpelacijo pravico obrazložiti interpelacijo.
Interpelacija se lahko umakne do začetka glasovanja o njej. Tisti, na katerega se nanaša interpelacija, ima pravico kratko obrazložiti pisni odgovor.
100. člen
Razprava o interpelaciji se konča s sklepom, s katerim se oceni delo tistega na katerega se nanaša interpelacija. Sklep lahko predložijo člani sveta, ki so vložili interpelacijo ali druga skupina, ki šteje najmanj četrtino članov sveta.
101. člen
Po končani razpravi o interpelaciji lahko najmanj četrtina članov sveta zahteva, da se glasuje o nezaupnici.
Če je nezaupnica izglasovana, se šteje, da je funkcionar ali organ razrešen, razen za župana, za katerega veljajo določila zakona.
4. Nezaupnica
102. člen
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja lahko predlaga, da se izreče nezaupnica predsedniku ter članom delovnih teles.
Da se izreče nezaupnica predsedniku ter članom delovnih teles, lahko predlaga tudi član sveta ob podpori še najmanj četrtine članov sveta.
Predlog nezaupnice mora biti obrazložen in dan v razpravo na prvo sejo občinskega sveta.
Člani občinskega sveta odločijo z javnim glasovanjem ali bodo glasovali o nezaupnici.
103. člen
Nezaupnica se izreče le tako, da se izvoli novega funkcionarja oziroma organ, ki mu je predlagana nezaupnica. Volitve se izvedejo po določilih tega poslovnika.
X. JAVNOST DELA SVETA IN NJEGOVIH ORGANOV
104. člen
Občani so lahko navzoči na sejah sveta in delovnih teles.
Predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico biti navzoči na sejah sveta in njegovih organov in obveščati javnost o njihovem delu.
V zadevah za katere ti organi odločijo, da jih bodo obravnavali brez navzočnosti javnosti pa lahko predstavniki sredstev javnega obveščanja dajejo za javnost le tista obvestila, ki jim jih predloži ustrezni organ. Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno sporočilo za sredstva javnega obveščanja.
105. člen
Predstavnike sredstev javnega obveščanja se vabi na seje občinskega sveta, na voljo pa so jim tudi informativna in dokumentacijska gradiva, predlogi aktov sveta, obvestila, poročila in zapisi o delu sveta in delovnih teles.
106. člen
O delu sveta obvešča javnost župan, ki lahko za to pooblasti tudi druge člane sveta ali predstojnika upravnega organa.
Za obveščanje javnosti o delu delovnih teles so zadolženi predsedniki teh teles.
XI. KONČNE DOLOČBE
107. člen
V primerih, ko določbe tega poslovnika ne zadostujejo za delo občinskega sveta, svet določi način dela v tem posameznem primeru s sklepom.
108. člen
Statut in poslovnik sveta se sprejema z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
109. člen
Pobudo za spremembe in dopolnitve poslovnika lahko poda najmanj četrtina članov občinskega sveta, župan ali občinsko delovno telo.
Predlagatelj mora utemeljiti predlog za spremembo in dopolnitev poslovnika.
O uvedbi postopka za spremembe in dopolnitve poslovnika odloča občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
110. člen
Spremembe in dopolnitve poslovnika pripravi statutarna komisija.
Spremembe in dopolnitve poslovnika se sprejemajo po enakem postopku kot poslovnik.
111. člen
Z dnem, ko začne veljati poslovnik občinskega sveta, preneha veljati začasni poslovnik Občinskega sveta občine Kobarid, ki je bil sprejet na seji dne 17. 12. 1998.
112. člen
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Kobarid, dne 16. decembra 1999.
Župan
Občine Kobarid
Pavel Gregorčič, dipl. inž. l. r.
