Na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) je Občinski svet občine Mislinja na 11. seji dne 13. 12. 1999 sprejel spremembe in dopolnitve statuta Občine Mislinja v prečiščenem besedilu, ki se glasi
S T A T U T
Občine Mislinja
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Statut Občine Mislinja (v nadaljnjem besedilu: statut) določa temeljna načela za organizacijo in delovanje občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov, organizacijo občinske uprave in javnih služb, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena Občine Mislinja.
Če ta statut ne določa drugače, se za posamezna vprašanja neposredno uporabljajo določbe ustave Republike Slovenije, zakonov in drugih predpisov.
2. člen
Občina Mislinja je samoupravna lokalna skupnosti, ki jo je ustanovil Državni zbor Republike Slovenije z zakonom o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94, 69/94 in 56/98).
Območje Občine Mislinja obsega naselja Dovže, Gornji Dolič, Kozjak, Mala Mislinja, Mislinja, Paka-del, Razborca, Srednji Dolič, Šentilj pod Turjakom, Tolsti Vrh pri Mislinji in Završe.
Združitev Občine Mislinja z drugo občino, razdružitev v več občin in spremembe območja občine se izvedejo pod pogoji in postopku, ki ga določa zakon.
3. člen
Občina Mislinja je oseba javnega prava in posluje pod imenom Občina Mislinja.
Sedež Občine Mislinja je v Mislinji, Šolska cesta 34.
Občino predstavlja in zastopa župan.
4. člen
Občina Mislinja (v nadaljnjem besedilu: občina) ima naslednje pečate:
– pečat okrogle oblike premera 35 mm z napisom »OBČINA MISLINJA«, ob zgornjem robu pečata, ob spodnjem robu je napis »OBČINSKI SVET«, v sredini pečata je grb Občine Mislinja;
– pečat okrogle oblike premera 35 mm z napisom »OBČINA MISLINJA« ob zgornjem robu pečata, ob spodnjem robu je napis »ŽUPAN«, v sredini pečata je grb Občine Mislinja;
– pečata okrogle oblike premera 35 mm in 20 mm z napisom »OBČINA MISLINJA« ob zgornjem robu pečata, ob spodnjem robu je napis »OBČINSKI URAD«, v sredini pečata je grb Občine Mislinja;
– pečat okrogle oblike premera 35 mm z napisom »OBČINA MISLINJA« ob zgornjem robu pečata, ob spodnjem robu je napis »OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA«, v sredini pečata je grb Občine Mislinja.
Pečat je uradni znak občine in je dokaz verodostojnosti listine ali akta.
Za mehanično odtiskovanje imena občine ter kratke zaznamke, označbe in odredbe uporablja občina štampiljke.
Evidenco pečatov in štampiljk vodi tajnik, za njihovo uporabo in hrambo odgovarjajo delavci uprave.
5. člen
Občina ima grb in zastavo.
Obliko in uporabo grba in zastave ureja odlok.
6. člen
Občina ima svoj praznik.
Praznik občine določi občinski svet z odlokom.
7. člen
Osebe, ki imajo na območju Občine Mislinja stalno bivališče, so občani Občine Mislinja (v nadaljnjem besedilu: občani).
8. člen
Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo.
Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti na način in po postopku, predpisanem v zakonu.
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev.
NALOGE OBČINE
9. člen
Občina v okviru ustave Republike Slovenije in zakonov samostojno opravlja svoje pravice in dolžnosti in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z zakoni, ter naloge, ki jih v občinsko pristojnost prenese država.
Občina varuje koristi svojih občanov.
10. člen
Občina samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, ki so določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa:
1. na področju normativnega urejanja:
– sprejema statut občine, odloke in druge akte,
– sprejema proračun in zaključni račun,
– sprejema načrt razvoja občine,
– načrtuje prostorski razvoj, sprejema prostorske plane in prostorske izvedbene akte,
– predpisuje lokalne davke,
– ureja način in pogoje upravljanja z energetskimi, vodovodnimi in drugimi komunalnimi objekti,
– ureja način in pogoje upravljanja z lokalnimi javnimi cestami, javnimi potmi, rekreacijskimi in drugimi javnimi površinami,
– ureja javni red v občini,
– ureja delovanje občinske uprave,
– ureja občinske javne službe,
– ureja način in pogoje upravljanja s premoženjem občine,
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– sestavlja in sprejema premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja in
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena;
2. pospešuje:
– gospodarski razvoj občine,
– razvoj kmetijstva,
– razvoj komunalnega sistema,
– službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele,
– vzgojno, izobraževalno, kulturno, turistično in društveno dejavnost,
– kulturnoumetniško ustvarjalnost,
– osebno in vzajemno zaščito občanov ter dejavnosti za preprečevanje in blažitev posledic naravnih in drugih nesreč in
– razvoj športa in rekreacije;
3. na področju upravljanja:
– upravlja občinsko premoženje,
– upravlja lokalne javne službe,
– vodi sile za zaščito, reševanje in pomoč,
– soupravlja javna in druga podjetja,
– upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro in
– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi;
4. s svojimi sredstvi:
– zagotavlja gradnjo lokalnih javnih cest in javnih poti,
– zagotavlja gradnjo komunalnih objektov in naprav,
– zagotavlja gradnjo stanovanj,
– zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb,
– zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana, občinske uprave in drugih organov ter delovnih teles občine,
– zagotavlja izvajanje dejavnosti na področju otroškega varstva, osnovnega izobraževanja, socialnega varstva, zdravstvenega varstva, kulture, športa in drugih dejavnosti,
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev,
– omogoča dostopnost do kulturnih programov,
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,
– zagotavlja subvencije in tekoče transferje v gospodarske javne službe;
– pospešuje razvoj malega gospodarstva,
– pospešuje razvoj kmetijstva,
– zagotavlja organizacijo, usposabljanje in opremljanje občinskih enot in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč,
– zagotavlja sistem alarmiranja,
– zagotavlja nujna sredstva za začasno nastanitev in oskrbo ogroženih občanov,
– zagotavlja požarno varnost, opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško ogledne službe,
– zagotavlja vzdrževanje lokalnih javnih cest, javnih poti, rekreacijskih in drugih javnih površin ter vodovodnih, energetskih in drugih komunalnih objektov,
– zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči;
5. s svojimi ukrepi:
– skrbi za požarno varnost,
– razvija dejavnosti za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– organizira reševalno pomoč in
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov;
6. zagotavlja in organizira:
– spremljanje nevarnosti ter obveščanje in alarmiranje občanov o pretečih nevarnostih,
– zaščito, pomoč in reševanje v primeru naravnih in drugih nesreč,
– odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;
7. pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine in razpolaga z vsemi vrstami premoženja in
8. sklepa pogodbe:
– o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin,
– o koncesijah,
– o uporabi javnega dobra,
– z društvi in drugimi organizacijami o opravljanju gasilske javne službe ter nalog zaščite, reševanja in pomoči in
– o drugih razmerjih, v katere stopa.
11. člen
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
– vodenje evidence volilne pravice,
– razgrinjanje volilnih imenikov,
– volitve predstavnikov javnih interesov v Državni svet,
– občinsko upravno nadzorstvo,
– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine,
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč,
– odločanje o rabi prostora,
– gasilstvo kot obvezno javno službo,
– civilno zaščito, opazovanje in obveščanje,
– varstvo naravne in kulturne dediščine,
– odločanje o namembnosti urbanega prostora,
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško in veterinarsko dejavnost,
– organizacijo dimnikarske službe,
– vzdrževanje gozdnih cest,
– urejanje vodotokov,
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine,
– urejanje lokalnega prometa,
– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma,
– določanje parkirnih površin, načina parkiranja in prepovedi parkiranja,
– občinsko redarstvo in inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, če ni z zakonom drugače določeno in
– druge lokalne zadeve javnega pomena.
12. člen
Občina opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva na podlagi pisne zahteve statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov.
Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občina na podlagi pisne zahteve od upravljalcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del premoženja v občini.
ORGANI OBČINE
Skupne določbe
13. člen
Organi občine so:
– občinski svet,
– župan in
– nadzorni odbor.
Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.
Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
Občina ima še:
– komisijo o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo;
– svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin in varstvo najemnikov neprofitnih stanovanj;
– svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu;
– odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada;
– štab in poveljnika civilne zaščite in
– druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa občinski akt ali zakon.
14. člen
Organi občine se volijo za štiri leta. Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom.
15. člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela občinskih organov se zagotavlja z obveščanjem javnosti o njihovem delu, z možnostjo navzočnosti občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskih organov ter na druge načine, ki jih določata ta statut in poslovnik Občinskega sveta občine Mislinja. Javnost dela se zagotavlja tudi z objavo splošnih aktov občine v uradnem glasilu občine. Uradno glasilo občine je Uradni list Republike Slovenije.
O pomembnejših odločitvah občinskih organov, zlasti če neposredno prizadevajo pravice in obveznosti občanov, obvešča občina občane s pismenimi obvestili.
Javnosti niso dostopne seje, dokumenti in gradiva občinskega sveta in drugih občinskih organov, za katere organi ugotovijo, da so zaupne narave.
Javnost se lahko izključi tudi v primeru, ko gre za varovanje interesov, ki jih določa zakon.
Organi občine so dolžni na zahtevo poslanca dati pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z njegovim delom v volilni enoti.
16. člen
Občinski organi odločajo na sejah.
Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov.
Glasovanje na sejah občinskih organov je javno, razen če ta statut, poslovnik ali drug predpis ne določa, da je glasovanje tajno.
Občinski organi sprejemajo odločitve na svojih sejah z večino navzočih članov, če zakon, ta statut ali drug predpis ne določa drugačnega načina odločanja.
O poteku seje in sprejetih odločitvah občinskega organa se vodi zapisnik in snema magnetogram. Način vodenja zapisnika in snemanja magnetograma ter rok hrambe in možnost vpogleda v dokumentarno gradivo ureja poslovnik občinskega sveta.
17. člen
Seje občinskih organov, razen sej občinskega sveta, sklicujejo in vodijo njihovi predsedniki.
V odsotnosti predsednika skliče in vodi sejo občinskega organa njegov namestnik ali drug pooblaščen član organa.
18. člen
Naloge, pristojnosti in način delovanja občasnih delovnih teles določijo v sklepu o njihovem imenovanju organi, ki so jih imenovali.
Občinski svet
19. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Svoje pravice in dolžnosti izvršuje na podlagi in v okviru ustave Republike Slovenije, zakonov in tega statuta.
20. člen
Občinski svet občine Mislinja (v nadaljnjem besedilu: občinski svet) je pristojen, da:
1. sprejema:
– statut občine,
– odloke, odredbe, pravilnike, navodila, sklepe in druge občinske akte,
– poslovnik za svoje delo,
– načrt razvoja občine,
– prostorske in druge načrte,
– občinski proračun in zaključni račun občinskega proračuna,
– program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in
– druge akte v skladu z zakoni in predpisi;
2. odloča o:
– pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če ni z zakonom, s tem statutom ali z odlokom občine drugače določeno;
– vlaganju občinskega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava,
– najemanju posojil,
– združevanju občine v širše lokalne samoupravne skupnosti in o izstopu občine iz nje,
– z zakonom prenesenih zadevah iz državne pristojnosti na občino in
– drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut;
3. določa:
– organizacijo in delovno področje občinske uprave,
– višino plače ali dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in nadomestila članov organov in delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet,
– vrste lokalnih javnih služb in način njihovega izvajanja,
– organizacijo občinskega sveta in uprave ter način njihovega delovanja v vojni,
– organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– prispevke za opravljanje komunalnih storitev in
– druge zadeve iz svoje pristojnosti;
4. ustanavlja:
– javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,
– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih in
– stalne in občasne komisije in druge organe;
5. razpisuje referendum;
6. imenuje in razrešuje:
– podžupana,
– člane nadzornega odbora,
– predsednike, namestnike predsednikov in člane komisij ter odborov občinskega sveta,
– člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
– predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote,
– predstavnike občine v javnih zavodih, javnih gospodarskih službah in drugih organih in organizacijah,
– predsednika in člane občinske volilne komisije ter njihove namestnike,
– člane komisije po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo,
– druge organe občine, določene z zakonom, statutom, odlokom ali drugim aktom občine.
7. daje soglasje:
– k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino,
– h kandidatom za direktorje oziroma ravnatelje javnih zavodov in gospodarskih služb;
8. daje mnenje:
– h kandidatom za direktorje oziroma ravnatelje javnih zavodov in gospodarskih služb,
– k imenovanju načelnika za Občino Mislinja pristojne upravne enote;
9. razpisuje:
– koncesije in
– referendume ter svetovalne referendume;
10. nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta;
11. predpisuje davke, prispevke, takse in druge dajatve ter določa cene v okviru zakonov in drugih predpisov;
12. potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja;
13. potrjuje začasne nujne ukrepe, ki bi jih sprejel župan v primeru razmer, v katerih bi bilo lahko ogroženo življenje in premoženje občanov;
14. daje pobudo za sklic zborov občanov in
15. sklepa o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.
21. člen
Občinski svet ima štirinajst članov.
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora in tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, na območju katere je občina, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
22. člen
Za volitve članov občinskega sveta je občina razdeljena na volilne enote. Občinski svet z odlokom določi območja volilnih enot in število članov občinskega sveta, ki jih izvolijo volivci posamezne volilne enote.
23. člen
Volitve v občinski svet se izvedejo v skladu z zakonom o lokalnih volitvah.
Mandatna doba članov občinskega sveta se začne s potekom mandatne dobe prejšnjih članov sveta in traja do prve seje novo izvoljenega sveta. Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta.
24. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo skliče župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi.
25. člen
Občinski svet predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta.
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši na seji navzoči član občinskega sveta.
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red.
Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
26. člen
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava.
27. člen
Občinski svet dela in odloča na sejah.
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.
Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
Pripombe in dopolnitve k predlogu dnevnega reda lahko predlaga vsak član občinskega sveta.
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta.
Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in tajniku občine. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila.
Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter tajnik občine so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela.
28. člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino.
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.
Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom Občinskega sveta občine Mislinja (v nadaljnjem besedilu: poslovnik), ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov.
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.
Župan o izvrševanju odločitev občinskega sveta poroča občinskemu svetu najmanj enkrat letno.
29. člen
Članu občinskega sveta predčasno preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta ali
– če odstopi.
Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Član občinskega sveta je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto in peto alineo prvega odstavka tega člena. Odstop člana občinskega sveta mora biti podan v pisni obliki. Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.
Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona.
Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
Župan
30. člen
Občina ima župana.
Župana volijo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.
Mandatna doba župana traja štiri leta.
Potek štirih let od nastopa mandata župana je skrajni rok, v katerem mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan. Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.
Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.
31. člen
Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino,
– zagotavlja strokovno in administrativno pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta, njegovih komisij in odborov z delavci, zaposlenimi v občinskem uradu,
– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta,
– predlaga občinskemu svetu v obravnavo in sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,
– predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča tajnika občine za te naloge,
– nadzoruje in usmerja delo občinske uprave,
– imenuje in razrešuje tajnika občine, predstojnike organov občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
– imenuje in razrešuje odbore, komisije in druge organe za opravljanje nalog iz pristojnosti župana,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine do vrednosti, za katere ni predpisan javni razpis in
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
V zvezi z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambo župan:
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in za uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč;
– imenuje poveljnika in štab Civilne zaščite ter poverjenike za Civilno zaščito;
– sprejme načrte zaščite in reševanja;
– določi društva, gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči;
– vodi zaščito, reševanje in pomoč,
– določi gospodarske družbe, zavode in druge organizacije na območju občine, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja;
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine;
– odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih občanov ter izjemoma določi lastnike in uporabnike stanovanjskih hiš, ki morajo začasno sprejeti na stanovanje evakuirane in ogrožene osebe;
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati in
– predlaga upravnemu organu za obrambo razporeditev delavcev na delovno dolžnost oziroma na dolžnost v Civilni zaščiti.
Občinski svet lahko določi, da bo določene naloge iz pristojnosti občinskega sveta opravljal župan.
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
32. člen
Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje objave. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa po objavi tega splošnega akta lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
Če se odločitev sveta nanaša na zadevo, ki je bila z zakonom poverjena občini, mora župan opozoriti pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost odločitve.
33. člen
Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina najmanj enega podžupana. Podžupana imenuje in razrešuje občinski svet na predlog župana izmed svojih članov. S sklepom o imenovanju podžupana se ugotovi, da bo podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravljal funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski svet na predlog župana.
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.
V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
34. člen
Županu in podžupanu preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo kot šest mesecev,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana,
– če odstopi,
– če je po odločitvi Državnega zbora razrešen.
Podžupanu preneha mandat tudi, če ga občinski svet na predlog župana razreši.
Če je župan razrešen po odločitvi Državnega zbora, je razrešen tudi podžupan. Mandat jima preneha z dnem razrešitve.
Razlogi za prenehanje mandata iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Župan oziroma podžupan je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto, peto in šesto alineo prvega odstavka tega člena. Odločitev oziroma odstopna izjava župana oziroma podžupana mora biti v pisni obliki posredovana komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta. Komisija je dolžna v roku 8 dni po prejemu pisne izjave posredovati predlog ugotovitvenega sklepa občinskemu svetu.
Županu oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava, ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.
Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve.
Podžupanu s prenehanjem mandata zaradi razlogov iz prve do vključno pete alinee prvega odstavka tega člena preneha tudi mandat člana občinskega sveta. Odstop se šteje za razrešitev, če podžupan ne izjavi, da odstopa tudi kot član občinskega sveta.
Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve po drugem odstavku tega člena ne vpliva na mandat člana občinskega sveta.
Nadzorni odbor
35. člen
Nadzorni odbor Občine Mislinja (v nadaljnjem besedilu: nadzorni odbor) je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov vaških skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.
36. člen
Nadzorni odbor ima tri člane. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov vaških skupnosti, tajnik občine, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.
37. člen
Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov.
Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora.
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.
Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov.
38. člen
Nadzorni odbor sprejme poslovnik o svojem delu in letni program nadzora. S programom seznani občinski svet in župana.
Občinski svet ali župan lahko zahtevata o določeni zadevi mnenje nadzornega odbora ali pa zahtevata, da nadzorni odbor opravi nadzor pri porabniku proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela poročilo s priporočili in predlogi.
Nadzorni odbor najmanj enkrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
39. člen
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava. Nadzornemu odboru so dolžni predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, dajati odgovore in pojasnila.
Po opravljenem pregledu pripravi nadzorni odbor predlog poročila, v katerem so ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukrepov. Predlog poročila nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh. Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču.
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan.
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na podlagi izdelanega letnega programa nadzora.
40. člen
Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti.
Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora.
O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor.
41. člen
Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank.
Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb.
CIVILNA ZAŠČITA
42. člen
Operativno strokovno vodenje Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini izvajajo poveljnik in štab Civilne zaščite občine in poverjeniki za Civilno zaščito. V ta namen pripravljajo ocene ogroženosti in načrte zaščite in reševanja.
Poveljnik in poverjeniki za Civilno zaščito iz prejšnjega odstavka so za svoje delo odgovorni županu in nadrejenim poveljnikom Civilne zaščite. Pri vodenju zaščite, reševanja in pomoči imajo tudi posebna pooblastila.
KOMISIJE IN ODBORI OBČINSKEGA SVETA
43. člen
Občinski svet lahko ima stalne ali občasne komisije in odbore ter druga delovna telesa.
Komisije in odbori občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: delovna telesa) v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem statutom in poslovnikom občinskega sveta obravnavajo in proučujejo predloge odlokov in drugih aktov, obravnavajo predloge, pobude in mnenja ter proučujejo druge zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
44. člen
Občinski svet s sklepom ustanovi delovno telo. Število članov, naloge, pristojnosti in način delovanja delovnega telesa so podrobneje določene v poslovniku Občinskega sveta občine Mislinja.
Predsednika, namestnika predsednika in člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. Kandidate za predsednika, namestnika predsednika in člane predlaga komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik, v primeru odsotnosti predsednika pa njegov namestnik.
Prvo sejo delovnega telesa skliče župan.
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
45. člen
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima pet članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
– občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet,
– občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini,
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev,
– obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi občinski svet.
46. člen
Občinski svet ima naslednja stalna delovna telesa:
– statutarno-pravno komisijo,
– odbor za gospodarstvo, gospodarske javne službe in turizem,
– odbor za kmetijstvo in gozdarstvo,
– odbor za šolstvo, kulturo in šport,
– odbor za zdravstveno in socialno varstvo in
– odbor za komunalne zadeve, varstvo okolja in urejanje prostora.
Predsedniki, namestniki predsednika in člani delovnih teles se imenujejo za dobo do izteka mandata občinskega sveta, ki jih je imenoval.
47. člen
Občinski svet ima žirijo za podeljevanje občinskih nagrad in priznanj.
Za opravljanje enkratnih ali občasnih nalog in zadev občinski svet lahko imenuje občasna delovna telesa. Za ustanovitev in delovanje občasnih delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega statuta, ki veljajo za stalna delovna telesa.
48. člen
Občinski svet lahko razreši predsednika, namestnika predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti, če ne deluje v skladu s tem statutom. Predsednika, namestnika in člane delovnega telesa občinskega sveta imenuje občinski svet v skladu s 44. členom tega statuta.
NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV
Zbor občanov
49. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
50. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali pa za eno ali več naselij.
V Občini Mislinja se zbori občanov praviloma sklicujejo za naslednja naselja:
– Zbor občanov Dolič tvorijo volivci s stalnim bivališčem v naseljih Gornji Dolič, Kozjak, Paka-del, Srednji Dolič, Tolsti Vrh-del in Završe-del;
– Zbor občanov Dovže tvorijo volivci s stalnim bivališčem v naseljih Dovže, Mala Mislinja-del in Razborca;
– Zbor občanov Mislinja tvorijo volivci s stalnim bivališčem v naseljih Mislinja-del in Tolsti Vrh-del;
– Zbor občanov Šentilj tvorijo volivci s stalnim bivališčem v naseljih Mala Mislinja-del, Mislinja-del, Šentilj in Završe-del;
– Zbor občanov Završe tvorijo volivci s stalnim bivališčem v naselju Završe-del.
Za posamezno področje se lahko oblikuje nov zbor občanov, če tako sklene občinski svet.
51. člen
Občani na zboru občanov:
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter v zvezi s tem dajejo pobude in oblikujejo mnenja,
– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,
– opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi z pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja cest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine, ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.
52. člen
Zbor občanov skliče in vodi do izvolitve delovnega predsedstva zbora župan.
Župan skliče zbor občanov na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta, sveta vaške skupnosti ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini, zbor občanov naselja pa na pobudo najmanj pet odstotkov volivcev naselja.
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več vaških skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek.
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
Zbor občanov mora župan sklicati najmanj enkrat letno in na njem poročati o delu organov občine.
Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način.
Zbor občanov vodi tročlansko delovno predsedstvo. Zbor izvoli tudi zapisnikarja in dva overitelja zapisnika.
Zbor občanov lahko razpravlja in sklepa, če je na zboru navzočih najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Sklepe sprejema z večino glasov navzočih volivcev.
Sklepčnost zbora občanov ugotovi tajnik občine ali drug delavec občinske uprave. O odločitvah zbora občanov vodi tajnik ali drug delavec občinske uprave zapisnik, s katerim seznani tajnik občine občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.
REFERENDUM
Referendum o splošnem aktu občine
53. člen
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.
54. člen
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma.
Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.
55. člen
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.
56. člen
Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.
57. člen
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.
Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice.
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.
58. člen
Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali člana občinskega sveta za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena.
Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa v nedeljo ali drug dela prost dan.
Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo »ZA« oziroma »PROTI«, dan razpisa in dan glasovanja.
Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine.
Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih.
59. člen
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
60. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.
Svetovalni referendum
61. člen
Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.
Drugi referendumi
62. člen
Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh volivcev v občini oziroma v delu občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel.
Ljudska iniciativa
63. člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva občanov nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Za postopek vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.
Vaške skupnosti
64. člen
Občani se zaradi urejanja vprašanj skupnega pomena in uresničevanja skupnih interesov ter zadovoljevanja skupnih potreb lahko organizirajo v vaško skupnost.
Vaška skupnost se organizira v delu naselja, naselju ali v več povezanih naseljih.
65. člen
Pobudo za ustanovitev, njeno ukinitev ali spremembo območja oziroma preoblikovanje vaške skupnosti lahko data:
– zbor občanov enega ali več naselij, za katera bi se ustanovila in
– 5% volivcev z območja, na katerega se pobuda nanaša.
Pobuda mora poleg predloga za območje, na katerega se nanaša predlog, vsebovati zlasti utemeljene razloge za ustanovitev oziroma preoblikovanje vaške skupnosti.
66. člen
Vaško skupnost ustanovi, ukine ali spremeni njeno območje občinski svet z odlokom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih župan skliče za območje, za katerega se ustanovitev, ukinitev ali sprememba nanaša.
67. člen
V Občini Mislinja so ustanovljene naslednje vaške skupnosti:
– Vaška skupnost Dolič,
– Vaška skupnost Dovže in
– Vaška skupnost Završe.
68. člen
Za območja občine, ki nimajo ustanovljene vaške skupnosti, lahko občinski svet v skladu z zakonom ustanovi vaške odbore.
69. člen
Organizacijo vaške skupnosti ter pravice in dolžnosti njenih organov določa statut vaške skupnosti.
Statut vaške skupnosti sprejme svet vaške skupnosti po predhodno opravljeni javni obravnavi.
Statut vaške skupnosti začne veljati, ko da nanj soglasje občinski svet.
70. člen
Vaška skupnost lahko nastopa v pravnem prometu v imenu in za račun Občine Mislinja samo s soglasjem občinskega sveta.
Vaška skupnost ima pečat okrogle oblike s premerom 35 mm. Ob zgornjem robu je napis »OBČINA MISLINJA«, v spodnjem robu je napis »SVET VAŠKE SKUPNOSTI DOLIČ« ali »SVET VAŠKE SKUPNOSTI DOVŽE« ali »SVET VAŠKE SKUPNOSTI ZAVRŠE«. V sredini pečata je grb Občine Mislinja.
71. člen
Organ vaške skupnosti je svet vaške skupnosti.
Svet volijo volivci s stalnim bivališčem v vaški skupnosti za štiri leta.
Volitve v svet vaške skupnosti razpiše župan.
Za izvedbo volitev v svet vaške skupnosti se smiselno uporabijo določila zakona o lokalnih volitvah.
Vaška skupnost je konstituirana, ko ima sprejet statut in izvoljene organe, ki jih določa statut.
72. člen
Prvo sejo sveta vaške skupnosti skliče župan najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta vaške skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Svet vaške skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.
Predsednik sveta vaške skupnosti predstavlja skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter predstavlja svet vaške skupnosti.
Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.
Svet vaške skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov.
Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta vaške skupnosti in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati.
Predsednik sveta skliče svet vaške skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat, v primeru da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet vaške skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta vaške skupnosti.
Za delovanje sveta vaške skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta.
73. člen
Svet izvoli izmed svojih članov predsednika in podpredsednika sveta.
Svet imenuje tajnika, ki pomaga predsedniku sveta pri njegovem delu, vodi zapisnik in opravlja druge naloge po nalogu predsednika.
Člani organov vaške skupnosti opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
74. člen
Svet vaške skupnosti odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja vaška skupnost.
Svet vaške skupnosti:
– razpravlja o problematiki v svoji skupnosti,
– daje občinskemu svetu predloge in pobude o reševanju zadev, ki se nanašajo na vaško skupnost,
– daje občinskim organom mnenje o reševanju posameznih zadev iz občinske pristojnosti,
– izvršuje naloge, ki so jih nanj prenesli občinski organi in
– opravlja druge naloge, ki jih določa ta statut.
75. člen
Glede načina dela sveta vaške skupnosti se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo način dela občinskega sveta.
Svet lahko podrobneje uredi način svojega dela s poslovnikom.
76. člen
Občinski svet lahko s sklepom prenese opravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v opravljanje vaški skupnosti.
Za opravljanje prenesenih nalog zagotovi občinski svet ustrezna sredstva.
77. člen
Kadar občinski svet odloča o zadevah, ki prizadevajo interese občanov samo ene vaške skupnosti, mora o zadevi predhodno dobiti mnenje sveta te skupnosti.
O predlogih in pobudah sveta vaške skupnosti, ki se nanašajo na zadeve iz pristojnosti občine, mora občinski svet razpravljati in o njih odločiti najkasneje v treh mesecih.
78. člen
Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta vaške skupnosti ali zbora občanov vaške skupnosti razpusti svet vaške skupnosti in razpiše predčasne volitve:
– če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane,
– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane, ali jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine.
Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine vaško skupnost, če ugotovi, da svet vaške skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog vaške skupnosti v skladu s tem statutom.
OBČINSKA UPRAVA
79. člen
Naloge in pristojnosti občinske uprave za Občino Mislinja opravlja Občinski urad občine Mislinja.
80. člen
Občinski urad občine Mislinja:
– izvršuje odloke, odredbe, pravilnike, navodila in druge akte, ki jih izdajata občinski svet in župan,
– opravlja vse upravne zadeve iz pristojnosti občine,
– izvršuje zakone in druge predpise države, kadar v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti,
– opravlja strokovne, administrativne in tehnične naloge za občinske organe in občinsko upravo,
– opravlja vsa računovodska, knjigovodska in blagajniška dela v zvezi z izvajanjem občinskega proračuna, delovanjem občinskih organov in občinske uprave ter opravljanjem občinskega premoženja,
– opravlja strokovne, administrativne in tehnične naloge v zvezi z izvrševanjem drugih nalog iz pristojnosti občine in
– opravlja druge naloge in dela, ki jih določa ta statut ali jih določi župan.
81. člen
Organizacijo in delovno področje občinske uprave določi na predlog župana občinski svet s odlokom o organizaciji in delovnem področju Občinskega urada občine Mislinja.
82. člen
Sistemizacijo delovnih mest Občinskega urada občine Mislinja (v nadaljevanjem besedilu: občinski urad) določi župan. V pravilniku o sistemizaciji delovnih mest določi vrsto, število in opise delovnih mest ter pogoje, ki jih morajo izpolnjevati delavci, ki delajo v občinskem uradu.
83. člen
Predstojnik občinske uprave je župan. Delo občinske uprave neposredno vodi tajnik občine.
Tajnik je za delo občinske uprave odgovoren županu.
84. člen
Upravne in druge naloge urada opravljajo tajnik, upravni in strokovno tehnični delavci. Njihov položaj ureja zakon.
O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v uradu odloča župan ali po pooblastilu tajnik občine.
85. člen
S posamičnimi akti o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča in jih izdaja na prvi stopnji tajnik, ki lahko pooblasti delavce urada, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje o upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje o upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinskega urada odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinski urad, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ v sestavi.
86. člen
V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih, določenih z zakonom.
87. člen
Tajnik mora skrbeti in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku.
Evidenca o upravnih stvareh se vodi po predpisih in navodilih Ministrstva za notranje zadeve. Za pravilno in sprotno vodenje evidence in reševanje upravnih zadev v rokih, ki jih določa zakon, je odgovoren tajnik.
88. člen
Kadar je pri delu in odločanju v upravnem postopku zaradi zagotovitve nepristranosti uradne osebe potrebno odločiti o izločitvi uradne osebe, je pristojen odločiti:
– občinski svet o izločitvi župana in tajnika,
– tajnik o izločitvi uradne osebe.
O izločitvi se odloča s sklepom.
89. člen
Ministrstva, vsako na svojem področju, nadzorujejo zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo občinski svet, župan in pooblaščeni delavci občinskega urada.
Za zadeve, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinskega urada, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da urad, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi predpisi.
90. člen
Župan lahko predlaga spremembo določil tega statuta, ki se nanašajo na organizacijo občinske uprave.
OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
91. člen
Občina Mislinja sama ali skupaj z eno ali več občinami organizira gospodarske javne službe na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
– ravnanje s komunalnimi odpadki,
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– javna snaga in čiščenje javnih površin,
– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,
– varstvo pred požari,
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči.
92. člen
Občina Mislinja skrbi tudi za:
– javno razsvetljavo,
– urejanje lokalnih cest, javnih poti in drugih javnih površin,
– urejanje avtobusne postaje in avtobusnih postajališč;
– urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost,
– deratizacijo in dezinfekcijo,
– plakatiranje in urejanje naselij.
93. člen
Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Za izvajanje nalog iz 91. in 92. člena tega statuta občina sama ali skupaj z drugimi občinami:
– ustanavlja javna podjetja in javne gospodarske zavode,
– podeljuje koncesije,
– oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave in
– vlaga lasten kapital v dejavnost oseb zasebnega prava.
Občinski svet sam ali skupaj z drugimi občinskimi sveti z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod.
94. člen
Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:
– osnovnošolsko izobraževanje,
– predšolska vzgoja in varstvo otrok,
– osnovno zdravstvo in lekarniško dejavnost,
– osebna pomoč in pomoč družini na domu in
– knjižničarstvo.
Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe.
95. člen
Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne.
PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
96. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina Mislinja mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
O pridobitvi in odsvojitvi nepremičnin odloča občinski svet.
O pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter za pridobitev nepremičnega premoženja je pristojen župan, če njihova vrednost ne presega višine, s katero je z zakonom določen javni razpis.
Pred sklenitvijo pogodbe o pridobitvi nepremičnega premoženja mora župan preveriti, ali so v proračunu zagotovljena finančna sredstva. Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede v po postopku in na način, ki ga določa zakon. Če z zakonom to ni urejeno, se odprodaja in zamenjava nepremičnin in premičnin izvedeta v skladu s predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja.
97. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
98. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov. Načrt razvojnih programov izkazuje načrtovane izdatke proračuna za investicije in občinske pomoči v prihodnjih štirih letih. Načrt se letno dopolnjuje.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki po natančnih namenih, po uporabnikih proračuna, investicijah, investicijskem vzdrževanju in drugih namenih.
V odloku o proračunu občine se določi tudi obseg zadolževanja in poroštev občine ter druga vprašanja v zvezi z izvrševanjem proračuna ter posebna pooblastila župana pri izvrševanju proračuna za posamezno leto.
Natančnejša določila o sestavi proračuna in finančnih načrtov neposrednih in posrednih uporabnikov določajo zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99) in izvršilnimi predpisi ministrstva, pristojnega za finance.
99. člen
Proračun občine je odlok občine, v katerem so predvideni prihodki in drugi prejemki in odhodki in drugi izdatki občine za eno leto.
Rebalans proračuna je odlok o spremembi odloka o proračunu.
Proračun občine in rebalans proračuna sprejme občinski svet na predlog župana.
Neposredni uporabniki občinskega proračuna so občinska uprava in ožji deli občine (v nadaljnjem besedilu: neposredni uporabniki).
Posredni uporabniki občinskega proračuna so občinski skladi, javni zavodi, katerih ustanovitelj je občina, in drugi uporabniki, če se financirajo iz občinskega proračuna (v nadaljnjem besedilu: posredni uporabniki).
100. člen
Občinski svet mora sprejeti proračun v roku, ki omogoča uveljavitev proračuna s 1. januarjem leta, za katero se sprejema proračun.
Če proračun ni sprejet pred pričetkom leta, na katerega se nanaša, se financiranje nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto. Odločitev o začasnem financiranju občine sprejme župan in o tem obvesti občinski svet, nadzorni odbor neposredne in posredne uporabnike.
V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto.
Postopek sprejemanja proračuna natančneje ureja poslovnik občinskega sveta.
101. člen
Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan največ za 45 dni zadrži izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo.
O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti občinski svet.
Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans proračuna.
102. člen
Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok občine, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, določi župan obseg izdatkov za ta namen v okviru večjih pričakovanih prejemkov in obsega zadolžitve, ki je določena s proračunom ali s prerazporeditvijo sredstev v okviru možnih prihrankov sredstev.
Če se neposredni uporabnik ali posredni uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame drug uporabnik, se neporabljena sredstva prenesejo v splošno proračunsko rezervacijo.
103. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
104. člen
Za izvrševanje občinskega proračuna je odgovoren župan, če ni z odlokom občine drugače določeno.
Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko pooblasti posamezne delavce občinskega urada ali podžupana.
105. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva proračunske rezerve ali najame posojilo v višini največ 5% sprejetega proračuna. Posojilo mora biti odplačano najkasneje do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan.
106. člen
V proračunu se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad.
V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki se določa s proračunom, vendar največ do višine 1,5% prejemkov proračuna.
Odstotek izločanja sredstev v rezerve določi občinski svet na predlog župana v odloku o proračunu za vsako leto posebej.
Del sredstev se izloča v rezervo začasno vsak mesec, dokončno pa po zaključnem računu proračuna za preteklo leto.
107. člen
Sredstva proračunske rezerve občine se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot potres, poplava, zemeljski plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni in druge nesreče, ki jih povzročajo naravne sile in ekološke nesreče.
O uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do višine, ki jo določa odlok o proračunu, odloča župan na predlog občinske uprave in o uporabi sredstev obvešča občinski svet.
V drugih primerih uporabe sredstev proračunske rezerve, ki presega višino, določeno z aktom o proračunu, odloča občinski svet s posebnim odlokom.
108. člen
Proračunski sklad je evidenčni račun v okviru računa proračuna, ki ga odpre občina s posebnim odlokom, zaradi ločenega vodenja določenih prejemkov in izdatkov in uresničevanja posebnega namena.
Ustanovitev, vodenje in prenehanje delovanja proračunskega sklada določa zakon o javnih financah.
109. člen
V proračunu se del predvidenih proračunskih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje.
Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi poračuna ni bilo mogoče načrtovati. Sredstva proračunske rezervacije ne smejo presegati 0,5% prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov.
O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt neposrednega ali posrednega uporabnika.
110. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katero se sprejema zaključni račun proračuna.
Zaključni račun predlaga občinskemu svetu v obravnavo in sprejem najkasneje do konca marca tekočega leta za preteklo leto župan.
111. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini brez zakonske podlage.
112. člen
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih javnih služb pod pogoji, ki jih določa zakon.
O zadolžitvi odloča občinski svet.
113. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Mislinja, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanoviteljice.
O soglasju odloča občinski svet.
Občina sme dati poroštvo za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina, največ do 5% realiziranih prihodkov v letu, v katerem se daje poroštvo.
114. člen
V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo prihodki, ki se vštevajo v primerno porabo po zakonu, ti pa so zlasti:
– prihodki od dohodnine,
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek od prometa nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic,
– davek od premoženja,
– finančna izravnava,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne turistične takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– pristojbina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda,
– odškodnina in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanje okolja,
– prihodki uprave in
– prihodki, določeni z drugimi predpisi.
Prihodki iz prvega odstavka tega člena pripadajo občini v višini, določeni z zakonom oziroma z aktom o njihovi uvedbi.
Občina z odlokom o proračunu razporedi vse prihodke in izdatke za posamezne namene financiranja javne porabe v občini. Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
115. člen
V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo prihodki, ki se ne vštevajo v primerno porabo po zakonu, to pa so zlasti prihodki od:
– obresti na depozite,
– najemnin za stanovanja in poslovne prostore,
– prodaje nepremičnega premoženja,
– prodaje premičnega premoženja,
– drugega premoženja,
– vrnjenih depozitov, akreditivov in garantnih pisem,
– nakupov in prodaje vrednostnih papirjev,
– komunalnih prispevkov,
– samoprispevka,
– občanov za sofinanciranje določenih nalog in obveznosti na lokalni ravni,
– opravljanje dejavnosti gospodarskih javnih služb v režiji,
– koncesijske dajatve oziroma odškodnine,
– ožjih delov občine,
– dotacije, darila in pomoči,
– namenska sredstva iz državnega proračuna ali skladov in
– drugi prihodki.
116. člen
Finančno poslovanje izvršuje računovodja.
Delo računovodje nadzorujeta tajnik in nadzorni odbor.
SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
Splošni akti občine
117. člen
Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.
Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine ter občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
118. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, o katerem razpravlja občinski svet na dveh obravnavah in ga sprejme z dvetretjinsko večino glasov vseh članov sveta.
119. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino glasov navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov sveta.
120. člen
Občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti z odloki, odredbami, pravilniki in navodili.
Z odlokom ureja občina zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela in ustanavlja javne službe.
Občina z odlokom ureja tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, če je tako določeno z zakonom.
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen, ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka o načinu njihovega izvrševanja.
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
121. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
Posamični akti občine
122. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
123. člen
Občinski urad odloča o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izda občinski urad v upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti, odloča na drugi stopnji župan.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskega sveta odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
VARSTVO LOKALNE SAMOUPRAVE
124. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.
125. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali Vlada Republike Slovenije s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopata, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
126. člen
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
127. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih, oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni Republike Slovenije.
128. člen
Delovna telesa občinskega sveta in župan so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
129. člen
Odloki in drugi splošni akti prejšnje Občine Slovenj Gradec, ki so veljali 31. 12. 1994 in se nanašajo na področja in pristojnosti lokalne samouprave, veljajo od 1. 1. 1995 dalje vse do nadomestitve teh s svojimi predpisi, kot predpisi Občine Mislinja, če niso v nasprotju z zakonom ali s tem statutom.
130. člen
Z dnem, ko začnejo veljati te spremembe in dopolnitve (prečiščeno besedilo) statuta, preneha veljati statut Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 27/95).
131. člen
Statut Občine Mislinja se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Št. 013-1/95
Mislinja, dne 14. decembra 1999.
Župan
Občine Mislinja
Mirko Grešovnik l. r.
