Na podlagi 39., 40. in 41. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 26/90 ter Uradni list RS, št. 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) 21. in 44. člena navodil o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85) ter 16. in 99. člena statuta Občine Postojna (Uradni list RS, št. 1/96, 68/97 in 31/98) je Občinski svet občine Postojna na 11. seji dne 20. 12. 1999 sprejel
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Kremenca I v Postojni
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za stanovanjsko območje Kremenca I v Postojni za prostorsko plansko celoto S 13, ki jih je izdelala area – LINE d.o.o. Cerknica, Podjetje za prostorski, svetovalni in gradbeni inženiring, v aprilu 1999, pod številko 99/ IV – 95.
V nadaljevanju teksta se za prostorske ureditvene pogoje za stanovanjsko območje Kremenca I v Postojni uporablja skrajšano ime “PUP Kremenca I”.
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji so izdelani v skladu z dolgoročnim planom Občine Postojna za obdobje 1986 -2000 (Uradni list SRS, št. 8/89 in Uradni list RS, št. 25/93, 30/95, 4/97 in 9/98) in Srednjeročnim planom Občine Postojna za obdobje 1986–1990 (Uradne objave, št. 15/87, Uradni list RS, št. 30/ 95, 4/97 in 9/98).
3. člen
PUP Kremenca I vsebuje:
I. Uvodne določbe
II. Obseg območja
III. Funkcija območja s pogoji izrabe
IV. Merila in pogoji za urbanistično oblikovanje območja ter arhitektonsko oblikovanje objektov in drugih posegov v prostor
V. Oblikovanje gradbenih parcel in določitev funkcionalnih zemljišč
VI. Merila in pogoji za urejanje prostih in zelenih površin
VII. Merila in pogoji za prometno urejanje
VIII. Merila in pogoji za urejanje komunalne infrastrukture
IX. Merila in pogoji za varovanje in izboljšanje okolja
X. Prehodne in končne določbe.
4. člen
Sestavni del odloka PUP so grafične priloge:
Izsek iz dolgoročnega plana Občine Postojna
Urbanistična zasnova naselja Postojna M 1 : 5000
Namenska raba prostora
Prikaz obravnavanega območja M 1 : 5000
Prikaz območja na katastrskem načrtu M 1 : 1500
Meja obravnavanega območja M 1 : 500
Delitev na morfološke celote M 1 : 1000
Ureditvena situacija s prikazom
funkcionalnih zemljišč M 1 : 500
Ureditev zelenih in prostih površin M 1 : 500
Prometna ureditev M 1 : 500
Ureditve mirujočega prometa M 1 : 500
II. OBSEG OBMOČJA
5. člen
Območje je na naslednjih parcelah:
398/3, 423/1, 453/2 del, 462/8 del, 466/1 del, 469/1, 469/2, 469/6, 470/1, 470/4, 470/5, 478/1, 478/
478/1, 478/3, 478/5, 478/8, 478/9, 478/10, 478/11, 495/3, 527/3, 536/2, 792, 793, 794, 795, 796, 797, 798, 799, 800, 801, 802, 803, 804, 805, 806, 807, 808, 809, 810, 811, 812, 813, 814, 815/1, 816, 817, 818, 819, 820, 821, 822, 823, 824, 825, 826, 827, 828, 829, 830, 831, 832, 833, 834, 835, 836, 837, 838, 839, 840, 841, 842, 870, 1025, 1026, 1027, 1028, 1029, 1030, 1031, 1032, 1033, 1034, 1035, 1036, 1037, 2735 del, 2739, 2740, 2899, 2900, 2901, 2902, 2903, 2904, 2905, 2906, 2907, 2910, 2911, 2912, 2913, 2914, 2915, 2916, 2917, 2018, 2919, 2920 in 2921 vse k.o. Postojna.
III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI IZRABE
6. člen
Območje je znotraj urbanistične zasnove mesta Postojna in ga omejujejo z severno-zahodne strani Stjenkova ulica, z južno-zahodne strani Cesta na Kremenco, z južno-vzhodne strani reliefni prelom med naseljem Kremenca in naseljem Ovčje staje. Severni in severno-vzhodni rob zaokrožuje raztresena prvotna pozidava, ki je nanizana ob grapastem izhodu iz padajočega terena v nižinski raven del mesta Postojna. Obravnavano območje je stanovanjsko naselje na padajočem terenu v smeri iz vzhoda proti zahodu.
7. člen
Obstoječe stanje območja je heterogeno. Že danes se stanovanjska soseska dopolnjuje z oskrbno storitvenimi in služnostnimi funkcijami. Z upoštevanjem stavbne strukture, funkcij in oblikovanje prostora in objektov ga delimo na posamezna ureditvena območja morfoloških enot :
S 13 – Sb1 območje med Stjenkovo in Kajuhovo ulico je blokovna zazidava
S 13 – Si 2 območje med Kajuhovo ulico do in ob Ulici IX. korpusa je individualna stanovanjska gradnja
8. člen
V obravnavanih ureditvenih enotah so dovoljeni naslednji posegi, kolikor v tem odloku ni drugače določeno:
– redno vzdrževanje,
– dozidave in rekonstrukcije obstoječih objektov,
– pogojno nadzidave,
– nadomestna gradnja objektov,
– gradnja večnivojskih in nivojskih parkirišč,
– urejanje javnih površin,
– spremembe namembnosti (za stanovanja, za potrebe servisnih in storitvenih dejavnosti, za potrebe poslovnih prostorov in prostorov javnih služb, turističnih dejavnosti ipd.),
– pogojno gradnja pomožnih objektov,
– sanacija, rekonstrukcija, gradnja in vzdrževalna dela na infrastrukturnih objektih in napravah,
– drugi ukrepi in posegi za varstvo in izboljšanje bivalnega okolja.
9. čle.
Gradnja prostostoječih objektov, prizidkov, pogojno nadzidav in pomožnih objektov, nadomestnih gradenj, preureditev stropno strešnih konstrukcij in adaptacij je dopustna pod naslednjimi pogoji:
– možni so posegi v prostor, ki trajno ne spreminjajo ekološkega ravnovesja v širšem okolju in krajinskih značilnosti v prostoru ter pretežne namenske rabe območja,
– dostopnost do stavbnih površin mora biti funkcionalno in varnostno v skladu z osnovnimi principi urejanja gradenj oziroma prometno-tehnično varno,
– vsi posegi morajo biti usklajeni s predpisi o požarni varnosti in sanitarno-tehničnimi predpisi,
– intenzivnost rabe prostora se s posamezno gradnjo ne sme bistveno spremeniti;
– dodatne obremenitve prostora so možne tam, kjer to omogoča oblikovanost terena in velikost razpoložljive parcele skladno z urbanističnimi konstantami, ki jih določa kvalitetna okoliška grajena struktura.
10. člen
Spremembe namembnosti objektov so možne le v tolikšni meri, da se ne spreminja pretežna namembnost območja ali širšega prostora. Ni dovoljeno vnašanje novih dejavnosti, ki bi negativno vplivale na sedanjo namembnost. Objekt z novo namembnostjo ne sme motilno vplivati na bivalne in delovne pogoje ter ekološko ravnovesje.
Odmiki od javnih cest morajo biti pri novih objektih usklajeni z zakonom o cestah oziroma z upravljalci javnih površin.
11. člen
Večja reklamna znamenja in turistične oznake naj bodo praviloma postavljene združeno na skupnih lokacijah, tako da niso motilna za okoliški ambient ter ne ovirajo prometa in vzdrževanja komunalnih naprav. Kolikor niso redno vzdrževana, jih je dolžan investitor odstraniti po pogojih pristojne urbanistične inšpekcije.
12. člen
Dotrajani objekti ob javnih površinah, ki ogrožajo varnost prometa, oziroma varnost ljudi in imetja, ali predstavljajo potencialno nevarnost s strani ogrožanja zdravega bivalnega okolja se lahko odstranijo z odločbo upravnega organa na stroške lastnika. Za rušitve in odstranitev objektov se mora pridobiti lokacijsko dovoljenje na podlagi sanacijske zasnove.
Vse dotrajane in neustrezne objekte ali njihove dele je potrebno odstraniti. Po potrebi se le-ti nadomestijo z novimi v skladu s predpisi in določili tega odloka.
IV. MERILA IN POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA TER ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN DRUGIH POSEGOV V PROSTOR
13. člen
Splošni pogoji oblikovanja objektov:
Območje je zgrajeno na podlagi zazidalnega načrta stanovanjska soseska Kremenca I. Osnovni vzorec grajenih objektov je izveden. Dograjevanje in urejanje mora zato upoštevati osnoven koncept, ki ga lahko dopolni v smislu izboljšanja pogojev in pokrivanja dodatnih potreb.
Vsako gradnjo je nujno prilagoditi osnovnim zahtevam kvalitetne okoliške pozidave in vse sklope objektov oblikovati v arhitektonsko celoto.
Glede na prostorske danosti morajo gabariti objektov ali deli objektov upoštevati elemente naravne osvetlitve in osončenja bivalnih prostorov.
Posebno pozornost je potrebno posvetiti notranji razporeditvi programov, oblikovanju fasad, volumnov, glavnih vhodov in zunanji ureditvi objektov.
Pri oblikovanju fasad in njihove okolice naj se upošteva uporaba kvalitetnih detajlov, proporcev in materialov, prilagojenih lokalnim klimatskim razmeram in obstoječim ureditvam.
Za pogoje oblikovanja streh in ostalih elementov se smiselno uporabijo izhodišča obstoječih objektov in določila splošnih prostorskih ureditvenih pogojev za del območja Občine Postojna (Uradni list RS, št. 9/98).
Posegi na fasadah več stanovanjskih objektov (npr. zasteklitve balkonov, zamenjava ali zapolnitev ograje ipd.) so dopustni, če je zagotovljena kvalitetna zasnova, usklajena s celostno podobo objekta oziroma fasade. Upoštevati mora proporcijsko delitev objekta kot celote. Izbira materialov in barv pa se ne izbira kot posamezni likovni poudarek ene enote, ampak je podrejen celotni zasnovi.
14. člen
Vzdrževalna dela se lahko izvajajo na vseh objektih v ureditvenem območju. Vzdrževalna dela so dela, pri katerih se omogoča normalna uporaba objektov in naprav tako, da se ne spreminja zunanjost, zmogljivost, velikost in namembnost ter se z njim ne posega oziroma spreminja konstrukcijskih elementov.
15. člen
Dozidave, nadzidave in rekonstrukcije obstoječih objektov
Dograjuje se lahko:
– individualne stanovanjske objekte in druge objekte na funkcionalnem zemljišču, tako je priporočljiva pozidana tlorisna površina celotnega objekta in vseh na funkcionalnem zemljišču zgrajenih objektov do 1/3 pripadajočega funkcionalnega zemljišča,
– nadzidave pa so možne do uzurpacije prostora, kjer je bruto etažna površina vseh objektov na funkcionalnem zemljišču 40% celotne površine zemljišča.
– odmiki od javnih cest so minimalno 5 m,
– odmiki od parcelnih meja so minimalno 2 m.
Pri individualnih stanovanjskih objektih so lahko odmiki tudi manjši ali taki, da se sosednji objekti medsebojno povežejo v niz, vendar si mora v tem primeru poleg splošnih pogojev investitor pridobiti tudi soglasje sosednjega lastnika. Pogoji odmikov ne veljajo za že legalno zgrajene objekte.
16. člen
Pri individualnih stanovanjskih objektih je dovoljena sprememba višinskih gabaritov do etažnosti največ za niz na spodnji strani dovoznih cest K + P + N ali K + P + M oziroma na zgornji strani cest P + 2N ali P + N + M. V obeh primerih je pri izvedbi mansardnega dela dovoljen maksimalen kolenčni zid na obodnem zidu 0,80 m. Vse nižje stavbe je možno nadzidati, pod pogojem, da se s tem ne poslabšajo bivalni pogoji sosednjih objektov.
17. člen
Nadomestni objekt se lahko izvede v primerih, ko nov objekt pokriva 2/3 površine obstoječega objekta in izpolnjuje ostale splošne pogoje. Nov objekt mora biti enako orientiran (vzdolžna stranica in sleme objekta) ter mora obdržati vogal, ki tvori gradbeno črto obstoječe pozidave.
18. člen
Pri vseh individualnih stanovanjskih objektih je dovoljena sprememba namembnosti dela objekta v poslovne prostore (mirna služnostna dejavnost, trgovina, poslovne storitve). Gostinska dejavnost znotraj stanovanjske soseske ni dovoljena, razen obstoječih lokalov, ki se morajo prilagoditi zahtevam tega odloka in drugim predpisom, ki urejajo področje te dejavnosti.
19. člen
Navedene spremembe namembnosti so možne pod pogojem, da te dejavnosti:
– namen nove dejavnosti mora biti kompaktibilna s programom stanovanjske soseske,
– dejavnost ne sme povzročati škodljivih vplivov na okolje nad dopustnimi vrednostmi za stanovanjsko območje,
– ne pomeni bistvenega povečanja kapacitet nad običajnimi tovrstnimi objekti. Pri individualnem stanovanjskem objektu je v celoti lahko skupaj maximalno 2 stanovanjski enoti in 1 poslovni prostor. Velikost poslovnega prostora je lahko 30% površine stanovanjskih prostorov v objektu,
– znotraj objekta oziroma funkcionalnega zemljišča v skladu s predpisi zagotavljajo ustrezne prostore in potrebne manipulacijske površine brez bistvenih dodatnih obremenitev komunalnih objektov in naprav,
– dejavnosti ne smejo imeti znotraj stanovanjske soseske večjih zunanjih deponij materiala,
– na dvoriščih se ne sme deponirati večje količine odpadnih materialov, ki izvirajo iz dejavnosti,
– javen dostop do poslovnih prostorov naj bo iz javne površine in mora biti ločen od sosednjega zemljišča (ne ob meji).
20. člen
Gradnja pomožnih objektov na funkcionalnem zemljišču individualnih stanovanjskih hiš je možna samo kadar gre za takšne vrste pomožnih objektov, ki sodijo v mestno stanovanjsko sosesko. Takšni objekti so: nadstreški teras, letne kuhinje, vetrolovi, pergole, zeleni vrtovi kot verande, pergole, nadstreški za parkirne prostore, garaže, vrtne ute, kleti, shrambe in podobno.
Ti objekti morajo biti postavljeni na funkcionalnem zemljišču investitorja. Odmiki so lahko minimalno 2 m od parcelne meje in morajo zagotoviti neovirano koriščenje sosednjih zemljišč, katerim zagotovijo normalne bivalne pogoje.
Oblikovanje pomožnih objektov mora slediti kvalitetni zaokrožitvi arhitekturne celote osnovnega objekta, kvalitetnim sosednjim objektom in značaju območja. Vsi posegi morajo upoštevati določila glede kvalitetne zasnove in oblikovanja objektov, obveznih odmikov in pozidane površine funkcionalnega zemljišča.
21. člen
Gradnja pomožnih objektov oziroma pergol ali nadstreškov na parkirnih prostorih blokovne granje je možna na podlagi predhodno izdelane idejne zasnove objektov s poudarjenim enotnim oblikovanjem kot dopolnitev izgleda naselja. Idejno zasnovo potrdi pristojna občinska služba.
Za vsak tak poseg je nujno izdelati lokacijsko dokumentacijo z opredelitvijo osončenosti sosednjih objektov ter soglasij vseh solastnikov na določenem funkcionalnem zemljišču. V primeru, če je poseg oddaljen od meje manj kot 2 m, je potrebno soglasje tudi vseh solastnikov sosednjega funkcionalnega zemljišča.
22. člen
Tolerance
V celoti vkopani prostori, ki so tlakovani ali ozelenjeni in so s tem del zunanje ureditve, se ne štejejo v razmerje pozidanih površin. Izvedba vkopanih prostorov je dopustna, kolikor ne ovira, prejudicira ali spreminja urbanistične ali prometne zasnove, razmerja javnih in zasebnih površin, ne slabša okolje-varstvenih razmer ter bistveno ne spreminja obremenitev in zasnove komunalnih naprav in njihovih priključkov.
V. OBLIKOVANJE GRADBENIH PARCEL IN DOLOČITEV FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ
23. člen
Določijo se nova funkcionalna zemljišča stanovanjskim blokom. Predlog funkcionalnih zemljišč temelji na maksimalnem priključevanju okoliških površin, vključno z nivojskimi parkirišči pri blokih. Izhodišča za potek mej funkcionalnih zemljišč so prikazani v grafičnem delu PUP. Pri odmeri funkcionalih zemljišč stanovanjskih blokov se upoštevajo naslednji možni odkloni:
– razmejitve se določijo na meji prostorskih ločnic (robniki, kaskade, vegetacija, utrjene površine),
– ob razmejitvi se upošteva obstoječa vegetacija (večja drevesa, ki bodo tudi po novi ureditvi ostala),
– celotna površina funkcionalnega zemljišča lahko odstopa od predlagane ±10%,
– prestavitev mej funkcionalnega zemljišča se izvede po mejno ugotovitvenem postopku, kjer sodelujejo vsi solastniki mejnih zemljišč s soglasjem pristojne občinske službe.
Pri določanju funkcionalnih zemljišč se upošteva načelo racionalnosti in se funkcionalna zemljišča določajo tako, da je čim manj mejnih točk.
Pri individualni stanovanjski gradnji je možno urediti funkcionalna zemljišča (določitve, zaokrožitve, delitve, ipd.) skladno s predpisi in določitvami tega odloka, ki se preverijo v lokacijskem postopku.
24. člen
Dostopne ceste in skupna otroška igrišča s pripadajočo zelenico imajo določena lastna funkcionalna zemljišča.
Vse te površine imajo značaj zemljišč javne rabe, kar pomeni, da so namenjeni vsem stanovalcem blokovskega naselja in se njihovo koriščenje ter obveznosti vzdrževanja delijo po ključu razmerja stanovanjskih enot. Površine ostanejo v lasti občine.
VI. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE PROSTIH IN ZELENIH POVRŠIN
25. člen
Ob vseh obodnih cestah, ulicah in javnih poteh obravnavanega območja se skladno s prostorskimi možnostmi in potekom komunalnih vodov zasadi drevorede in javne površine opremi z ustrezno urbano opremo (javna razsvetljava, klopi, igrala, koši za odpadke ipd.). Otroška igrišča je potrebno krajinsko-arhitekturno dopolniti in opremiti z otroškimi igrali.
26. člen
Ob vseh parkiriščih in parkirnih objektih se zasadi drevje z drevesnimi vrstami, ki pretirano ne smetijo parkirnih površin in z večjimi listnimi površinami dajejo senco tem površinam ter ustvarjajo dobro ločnico do bivalnih prostorov. Drevesne vrste ne smejo imeti večje plodove, ki bi lahko poškodovale avtomobile in cestišče.
Na predelih, kjer se ulice priključujejo na glavno prometnico naselja (Cesta na Kremenco), je nujno izvesti ureditev in zasaditev, ki ne ovira preglednosti v križišču.
27. člen
Ob prostorih, ki so namenjeni zbiranju odpadkov naj bodo zasajene grmovne vrste ali nižja drevesa, kot zeleni obod ali ločnica do ostalih površin.
Razgiban teren med posameznimi namenskimi površinami se oblikuje kot proste zelene površine s parkovno ureditvijo. Smiselno je orientacijsko posaditi posamezna večja markantna drevesa. Ostala zasaditev naj združuje ali zgoščuje zasaditve kot poudarke programa.
28. člen
Pri urejanju okolice objektov veljajo sledeči pogoji:
Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena nivoju obeh mejnih ali sosednjih zemljišč. Podporni zidovi so dovoljeni le v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Podporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali.
Ograje so dopustne, kadar je potrebno zavarovanje zemljišča, objekta ali naprave pred nevarnimi vplivi na ljudi in živali ter preprečevanje nedovoljenega prečkanja območija.
Vse obstoječe in predvidene zelene površine je potrebno redno vzdrževati, varovati in ohranjati.
Tlakovanje dvorišč in urejanje igrišč je nujno uskladiti z namembnostjo in velikostjo zazidave ter ureditvijo zelenih površin.
Po končanem posegu v prostor je obvezna zasaditev zemljišča z zelenjem.
VII. MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE
29. člen
Za realizacijo prometnega omrežja v območju PUP Kremenca I so predvidene rekonstrukcije obstoječih ulic, korekcija zavijalnih radijev v križiščih, navezava na plato stanovanjske soseske na severni strani izven obravnavanega območja, sanacija in dopolnitev pešpoti, ureditev večjega števila parkirnih mest, nivojskih in večnivojskih parkirišč ter ureditev hodnikov za pešce, kjer obstoječe razmere to dopuščajo.
Dovoljena je rekonstrukcija cest ter ureditev križišč, ki so opredeljena v grafičnih prilogah. Vsa merila in pogoje za prometne ureditve se ugotavlja v lokacijskem postopku, kjer je nujno potrebno definirati ureditev tangiranih obcestnih zemljišč.
30. člen
Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati varovalne pasove javnih cest. Za morebitne posege v varovalne pasove mora investitor upoštevati urbanistične pogoje in pogoje upravljavca ceste.
Objekti morajo biti oddaljeni od javnih cestah minimalno 5 m. Vsako funkcionalno zemljišče mora imeti javen dovoz minimalne širine 3 m.
Pri načrtovanju novih posegov in urejanju obstoječih objektov in površin je potrebno upoštevati zahtevo, da se poleg drugega preveri in uskladi (pravilno načrtuje ali izboljša) intervencijske poti ter lokacije odjemnih mest in dovoznih poti za odvoz smeti.
Interno prometno omrežje soseske ne sme omogočati tranzita, zato je potrebno predvideti morebitne prometne in arhitektonske ovire za zagotavljanje omejitve hitrosti vozil.
31. člen
Za potrebe dopolnilnih dejavnosti je pred izdajo dovoljenja za dejavnost potrebno preveriti zadostnost prostora za parkiranje na sami parceli in sicer brez večjih obremenitev za ožje okolje, pa tudi primernost glede na pogostost in varnost in vrsto dostav ter frekvence samega prometa.
Vsaka individualna stanovanjska hiša mora za stanovanjske potrebe zagotoviti za vsako stanovanjsko enoto na svojem funkcionalnem zemljišču en garažen prostor ter eno odstavno mesto.
Za vsako dejavnost, ki je v objektu, se dodatno zagotovi vsaj dve parkirni mesti za stranke, za poslovalnice z večjo površino pa še dodatno eno parkirno mesto po sledečem razrezu:
– 30 m2 površine trgovskega objekta,
– 40 m2 površine poslovnega objekta,
– 3 zaposlene v objektu,
– od 3 do 5 ležišč v prenočitvenih objektih (sobodajalci),
– 10 sedežev v gostinskih lokalih (obstoječi lokali).
Pri zasnovi, načrtovanju in ureditvi parkirišč je potrebno upoštevati dovoze in dostope do objektov na sosednjih parcelah.
32. člen
V območju blokovne zazidave je dovoljena gradnja nivojskih in dvonivojskih parkirišč. Dispozicija in možne rešitve parkirišč in dovozov so prikazani v grafičnem delu PUP. Večnivojska in vkopana parkirišča se lahko izvedejo z garažnimi boksi.
33. člen
Nivojske parkirne prostore se lahko izvede nadkrite s pergolo, ustrezno oblikovano nadstrešnico ali kot garažni niz. Oblikovana in konstrukcijska zasnova nadstrešnic ali garažnega niza mora biti enotno zasnovana in izvedena v skladu z 21. členom tega oddloka. Navedene izvedbe so možne le v primeru, če je zagotovljeno ustrezno število parkirnih prostorov za celoten stanovanjski blok (eno parkirno mesto na eno stanovanjsko enoto).
Javnih parkirnih površin se ne sme ograjevati ali kakorkoli drugače omejevati javne rabe.
34. člen
Ob vseh javnih cestah je glede na prostorske in terenske možnosti predvidena ureditev pešpovršin.
Pešpovršine (pešpoti, pločniki, ploščadi), namenjene izključno pešcem, morajo biti temu primerno oblikovane, višinske razlike pa premoščene z rampami za otroške in invalidske vozičke ter stopnišča vsaj enostransko opremljena z ročaji.
VIII. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE KOMUNALNE INFRASTRUKTURE
35. člen
Območje je komunalno opremljeno. Možna je izgradnja, rekonstrukcija in sanacija komunalnih naprav skladno s potrebami območja in programi upravljavcev.
Pogoji za izvajanje dopolnilne gradnje, dozidav, nadzidav in spremembe namembnosti je istočasna sanacija, rekonstrukcija ali novogradnja nujno potrebnih infrastrukturnih objektov in naprav. Ta se za vsak posamezni primer ugotavlja v lokacijskem postopku glede na pogoje pristojnih soglasodajalcev in upravljavcev.
Na območju PUP so dopustne komunalne ureditve in rekonstrukcija tistih komunalnih vodov in naprav širšega pomena (primarni vodi, tranzit), ki so določeni s tekočimi veljavnimi planskimi dokumenti Občine Postojna in veljavnimi predpisi ter ob soglasju posameznih upravljavcev infrastrukturnih naprav.
36. člen
Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe oziroma novozgrajeno komunalno omrežje. Minimalna komunalna oprema obsega omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo, oskrbo z električno energijo ter omrežje in naprave cestnega prometa in omrežja zvez. Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijsko omrežje v skladu z veljavnimi predpisi.
Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov se vrši kot je predvideno za celotno mesto Postojna.
Dopolnilno komunalno oprema pa predstavlja javna razsvetljava, plinska oskrba in sprejemanje TV signalov.
Načrti komunalnih naprav morajo upoštevati zasnove PUP. Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in obrambno zaščitnim zahtevam (varstvo pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjševanju ogroženosti itd.).
37. člen
Vodovod in kanalizacija
Pri projektiranju, izdelavi tehnične dokumentacije predvidenih ureditev je potrebno upoštevati zgrajene vodovodne in kanalizacijske objekte in naprave v skladu s Tehničnim pravilnikom KOVOD-a Postojna ter odlokom o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda v Občini Postojna (Uradne objave, št. 10/88).
Fekalne in ostale onesnažene vode je potrebno speljati v sistem javne kanalizacije pod pogoji upravljavca. Razbremenjevanje onesnažene vode v meteorni odvodni sistem ali v podtalje ni dovoljeno.
Predvidene novogradnje morajo biti od linije obstoječih vodovodnih in kanalizacijskih cevi odmaknjene minimalno 3 m. Vodovodne in kanalizacijske cevi, preko katerih se bodo urejale parkirne površine, je potrebno ustrezno zaščititi proti dinamičnim obremenitvam. Vse vidne dele obstoječih vodovodnih in kanalizacijskih armatur je potrebno prilagoditi novi niveleti terena.
Vse izkope v varstvenem pasu 2 m na vsako stran od vodovodne in kanalizacijske cevi je potrebno izvršiti ročno. Stene izkopa proti vodovodni cevi morajo biti primerno zavarovane.
38. člen
V meteorne odvodnike in v podtalje se lahko iz obravnavanega območja spušča le čista meteorna voda, ki po kvaliteti ustreza določilom uredbe Vlade RS o emisiji in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96). Na mestih izpusta mora biti dana možnost jemanja vzorcev vode za analizo kvalitete.
Meteorne vode je potrebno preko peskolovcev priključiti na obstoječo kanalizacijo. Meteorna odvodnjavanja iz asfaltnih in tlakovanih površin se mora odvajati preko lovilcev olj in maščob, za katere je potrebno izdelati poslovnike obratovanja.
39. člen
Elektro omrežje
Novih elektroenergetskih naprav visoke napetosti na tem področju za obstoječe odjemalce ni potrebno predvideti. Predvideni novozgrajeni objekti morajo biti locirani izven tras kablovodov nizke in visoke napetosti. V primeru, da to ni možno je potrebno kablovode prestaviti izven predvidenih objektov.
Priključevanje dodatnih odjemalcev se bo izvajalo v skladu s splošnimi dobavnimi pogoji za dobavo in odjem električne energije RS.
Predvidena je dograditev omrežja javne razsvetljave ob vseh cestah in drugih javnih površinah.
40. člen
Telefonsko omrežje
Obravnavano območje je pokrito s telefonskim omrežjem, na katerega se priključujejo dodatni naročniki po pogojih Telekoma Slovenije d.d. PE Koper.
41. člen
Plinsko omrežje
Pri vseh ureditvah je potrebno upoštevati določila odloka o oskrbi prebivalstva s plinom v omrežju (Uradni list RS, 35/95). Začasno so dovoljene postavitve kontejnerjev za plin, skladno z odlokom o postavitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin (Uradni list RS, št. 23/97).
42. člen
Odpadki
Zbiranje odpadkov je predvideno v smetnjakih standardne izvedbe, katerih lokacija se določi v projektih zunanje ureditve. Zasnova razporeditve je fakultativno označena v grafičnih prilogah. Odpadki se odvažajo na komunalno deponijo.
Pri urejanju in izvajanju odlaganj je nujno potrebno upoštevati odlok o ravnanju z odpadki na območju Občine Postojna (Uradni list RS, št. 24/95) ter pravilnik o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 49/92).
IX. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE OKOLJA
43. člen
Pred posegom v prostor, ki ima kakršenkoli vpliv na okolje, mora investitor izpolnjevati zahteve zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86 in Uradni list RS, št. 15/91), podzakonskih in občinskih predpisov, ki urejajo varstvo okolja.
Varstvo zraka
44. člen
Vsi obstoječi viri onesnaženja morajo biti izdelani, grajeni, opremljeni, uporabljeni in vzdrževani tako, da ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi, kot je dovoljeno s predpisi, ki urejajo to področje.
Za varstvo pred prekomernimi emisijami iz lokalnih virov je treba racionalizirati število kurišč, načrtovati je treba priključitev na plinovodno omrežje. Možno je izvesti tehnološke posodobitve z uporabo ekološko ustreznejše energije (plin, lahko kurilno olje, elektrika, alternativni viri energije...).
Varstvo pred hrupom
45. člen
Znotraj ureditvenih območij naselij je potrebno s tehničnimi ukrepi zagotoviti primerno raven hrupa tako, da raven hrupa ni presežena glede na opredelitev pretežne namembnosti območja skladno z veljavnimi predpisi. Območje je namenjeno stanovanjski soseski, zato ga skladno z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in 66/96) razvrščamo v II. območje.
V poslovnih prostorih se smejo opravljati le tiste dejavnosti, ki ne povzročajo škodljivih vplivov na okolje nad dovoljenimi mejami za stanovanjsko območje. Z aktivnimi protihrupnimi ukrepi mora povzročitelj hrupa doseči predpisan nivo varovanja.
Varstvo tal
46. člen
Potrebno je preprečiti možnost onesnaženja morebitnih vodnih virov.
Vse prometne površine morajo biti izvedene z oljenepropustno prevleko in odvajanje preko lovilcev olj in maščob v kanalizacijo.
Vsa skladišča tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali v podtalje. Morebitni rezervoarji za goriva morajo biti tako, da je možna kontrola vodotesnosti (dvoplaščni rezervoarji) in preprečeno odtekanje v podtalje in meteorni sistem.
Skladiščenje nevarnih in škodljivih snovi na obravnavanem območju ni dovoljeno.
Za vse izkope zemlje se določijo pogoji v lokacijski dokumentaciji skladno z občinsko politiko o ravnanju s plodno zemljo. Za večje izkope je potrebno izdelati lokacijsko dokumentacijo, s katero se določi način, količina izkopa in sanacija zemljišča po opravljenem izkopu. Za take posege je potrebno pridobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje.
Varstvo pred požarom
47. člen
Zagotoviti je potrebno zadostne odmike od objektov oziroma ustrezne tehnične ukrepe za preprečitev širjenja ali prenosa požara z objekta na objekt, zadostne količine požarne vode in izvesti ustrezno hidrantno omrežje. Do vseh objektov mora biti zagotovljen intervencijski dovoz minimalne širine 3 m.
48. člen
Prostor za potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite se ureja na podlagi veljavnih predpisov.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
49. člen
Prostorski ureditveni pogoji so na vpogled občanom, organizacijam in skupnostim na Občini Postojna, Upravni enoti Postojna in na Krajevni skupnosti Postojna.
50. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
51. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS. Z dnem objave tega odloka preneha veljati odlok o zazidalnem načrtu Kremenca I (Uradne objave, št. 16/69).
Št. 032-01-2/99
Postojna, dne 20. decembra 1999.
Župan
Občine Postojna
Josip Bajc, jur. l. r.
