Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2000 (ZIPRS2000)
Razglašam zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2000 (ZIPRS2000), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 21. januarja 2000.
Št. 001-22-3/00
Ljubljana, dne 31. januarja 2000.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2000 (ZIPRS2000)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Vsebina zakona)
(1) S tem zakonom se za proračun Republike Slovenije za leto 2000 (v nadaljnjem besedilu: proračun) določa struktura posebnega dela proračuna, postopki izvrševanja proračuna, posebnosti upravljanja s premoženjem države, obseg zadolževanja in poroštev države ter javnega sektorja in posebnosti financiranja občin.
(2) Za izvrševanje proračuna se uporabljajo določbe zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99; v nadaljnjem besedilu: ZJF) če ni v tem zakonu, glede posameznih vprašanj drugače določeno.
2. člen
(Pomen uporabljenih pojmov)
(1) Pojmi iz 3. člena ZJF imajo po tem zakonu enak pomen.
(2) S tem zakonom opredeljeni pojmi pa imajo naslednji pomen:
1. stvarno premoženje je stvarno premoženje po prvem odstavku 67. člena ZJF;
2. kapitalske naložbe so delnice in poslovni deleži v gospodarskih družbah in ustanoviteljske, članske oziroma druge pravice upravljanja v drugih pravnih osebah;
3. razpolaganje s stvarnim premoženjem oziroma kapitalskimi naložbami je prodaja, zamenjava oziroma vsak drug pravni posel na podlagi katerega se stvarno premoženje oziroma kapitalska naložba države prenese na drugo fizično ali pravno osebo;
4. pravica porabe je pravica neposrednega uporabnika prevzemati in plačevati obveznosti v breme sredstev na določeni proračunski postavki – kontu.
II. STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA
3. člen
(Posebnosti strukture proračuna)
(1) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov državnega proračuna (v nadaljnjem besedilu: neposredni uporabniki), ki so razdeljeni po:
1. sklopih proračunskih postavk,
2. skupinah proračunskih postavk in
3. proračunskih postavkah-kontih.
(2) Sklopi proračunskih postavk so:
1. sklop “Uprava in administracija“, ki zajema skupine proračunskih postavk iz katerih se financirajo plače, materialni stroški in drugi operativni odhodki neposrednih uporabnikov;
2. sklop “Financiranje javnih služb“, ki zajema skupine proračunskih postavk iz katerih se financirajo transferi iz državnega proračuna, namenjeni posameznikom in gospodinjstvom, javnim zavodom, drugim nevladnim organizacijam, skladom in agencijam, Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in občinam, drugi izdatki, ki so nujno povezani s transferi in druge naloge državne uprave;
3. sklop “Programi“, ki zajema skupine proračunskih postavk iz katerih se financirajo programi neposrednih uporabnikov, namenjeni predvsem za subvencije, investicije in investicijske transfere;
4. sklop “Servisiranje dolga, obresti in rezerve“, ki zajema skupine proračunskih postavk iz katerih se financirajo odplačila obresti in glavnic iz naslova zadolževanja države, splošna proračunska rezervacija, proračunska rezerva in predvidena poroštva države.
(3) Skupine proračunskih postavk v okviru posameznega sklopa zajemajo proračunske postavke neposrednega uporabnika, ki so vsebinsko povezane.
(4) Proračunska postavka–konto (v nadaljnjem besedilu: postavka) je osnovna strukturna enota izdatkov proračuna.
(5) Za določitev kontov v posebnem delu proračuna in določitev ekonomske klasifikacije proračuna Republike Slovenije se uporablja Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 86/99).
4. člen
(Skupni finančni načrti)
(1) Finančni načrti upravnih enot, Vrhovnega sodišča in Sodnega sveta, višjih in okrožnih sodišč, delovnih in socialnih sodišč, tožilstev in sodnikov za prekrške se v proračunu objavijo kot skupni finančni načrt teh organov.
(2) Skupni finančni načrti iz prejšnjega odstavka se na predlog predlagatelja, določenega v drugem odstavku 19. člena ZJF in v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za finance, razdelijo v skladu s strukturo sprejetega proračuna po posameznih neposrednih uporabnikih, na katere se nanašajo. Tako določeni finančni načrti neposrednih uporabnikov so podlaga za izvrševanje proračuna.
III. IZVRŠEVANJE PRORAČUNA
1. Namenski prejemki in izdatki proračuna
5. člen
(Namenski prihodki in odhodki v bilanci prihodkov in odhodkov)
(1) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki, katerih namen določajo v nadaljevanju navedeni zakoni:
1. prihodki posebnega prispevka po 6. členu zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (Uradni list RS, št. 45/98 in 67/98);
2. prihodki požarne takse, ki so po 59. členu zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93) prihodek proračuna Republike Slovenije in se namenijo za namene po zakonu o varstvu pred požarom in po kriterijih, ki jih določi vlada;
3. prihodki odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, ki so po 16. členu zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96 in 31/98 odločba US) prihodek proračuna Republike Slovenije;
4. prihodki koncesijskih dajatev od prirejanja posebnih iger na srečo, ki so po 74. členu zakona o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 27/95, 35/97 in 43/97) prihodek proračuna Republike Slovenije.
(2) Ne glede na določbe zakona o kmetijskih zemljiščih se prihodki iz 3. točke prejšnjega odstavka namenijo za izvajanje ukrepov iz drugega odstavka 16. člena zakona o kmetijskih zemljiščih, do višine 3.500,000.000 tolarjev.
(3) Ne glede na določbe zakona o igrah na srečo se prihodki iz 4. točke prvega odstavka tega člena namenijo za financiranje razvoja in promocijo turizma v višini, kot je določena v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za turizem. Za razliko med v proračunu načrtovanimi prihodki od koncesij in višjimi, dejansko realiziranimi prihodki iz tega naslova, se poveča finančni načrt ministrstva, pristojnega za turizem in se namenijo za financiranje razvoja in promocijo turizma.
(4) S tem zakonom se kot namenski prihodki proračuna določijo tudi prihodki, ki jih lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč po 95. členu zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96) vplačujejo v državni proračun. Ti prihodki se namenijo za vzdrževanje melioracijskih sistemov lastnikov oziroma uporabnikov.
6. člen
(Namenski prejemki in izdatki v računu finančnih naložb in terjatev)
Namenski prejemki proračuna so poleg prejemkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi v nadaljevanju navedeni prejemki v računu finančnih naložb in terjatev, ki jih je dovoljeno, ne glede na določbo 74. člena ZJF, uporabiti za namene, določene v naslednjih zakonih:
1. kupnina – na podlagi zakona o porabi sredstev kupnine po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 45/95, 34/96 in 60/99);
2. kupnina – od prodaje delnic podjetij elektrogospodarstva, ki se uporabi za namene po prvem odstavku 122. člena energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99), preostali del kupnine pa se nameni za izvajanje programa podpore gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom, skladno s četrtim odstavkom zakona o podpori gospodarskim družbam pri razvoju novih tehnologij in vzpostavljanju in delovanju njihovih razvojnih enot v obdobju od leta 2000 do 2003 (Uradni list RS, št. 99/99) in se uporabi za izdatke, ki so določeni v finančnih načrtih ministrstva, pristojnega za znanost in tehnologijo, ministrstva, pristojnega za gospodarstvo in ministrstva, pristojnega za okolje in prostor;
3. kupnina – od prodaje delnic Slovenske izvozne družbe d.d., ki se nameni za povečanje varnostnih rezerv Slovenske izvozne družbe d.d. iz tretjega odstavka 12. člena zakona o Družbi za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije (Uradni list RS, št. 32/92, 37/95, 34/96, 31/97 in 99/99).
2. Prerazporejanje pravic porabe
7. člen
(Prerazporeditve pravic porabe o katerih odloča neposredni uporabnik)
(1) Neposredni uporabniki lahko samostojno prerazporejajo pravice porabe:
1. med postavkami znotraj istega sklopa postavk v svojem finančnem načrtu;
2. med postavkami znotraj enakih sklopov postavk v finančnih načrtih naslednjih skupin neposrednih uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: skupine uporabnikov):
– ministrstvo in organi in organizacije v njegovi sestavi na predlog ministrstva;
– vladne službe, za katere je pooblaščena generalna sekretarka vlade, na predlog Urada predsednika vlade;
– upravne enote na predlog ministrstva, pristojnega za upravo;
– samostojni državni organi za postopek o prekrških na predlog Senata za prekrške Republike Slovenije;
– sodišča na predlog Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in
– tožilstva na predlog Državnega tožilstva Republike Slovenije.
(2) Odločitev o prerazporeditvi iz druge točke prejšnjega odstavka sprejme predlagatelj in o tem nemudoma obvesti ministrstvo, pristojno za finance.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena ne smejo neposredni uporabniki samostojno prerazporejati pravic porabe na skupino postavk, ki je v proračunu označena s številko 1010.
8. člen
(Prerazporeditve pravic porabe o katerih odloča Vlada Republike Slovenije)
Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) odloča na podlagi usklajenega predloga ministrstva, pristojnega za finance in predlagatelja iz prejšnjega člena oziroma samostojnega neposrednega uporabnika o prerazporeditvah:
1. s postavke znotraj skupine postavk, ki je v proračunu označena s številko 1010;
2. med postavkami znotraj različnih sklopov postavk znotraj skupine uporabnikov, za katero je pristojen posamezni predlagatelj in
3. o prerazporeditvah neporabljenih pravic porabe med neposrednimi uporabniki, če je to potrebno zaradi izvršitve sprejetega proračuna.
3. Prevzemanje obveznosti in roki plačil v breme proračuna
9. člen
(Pravice porabe za realizacijo nacionalnih programov in zakonov, s katerimi je določen poseben način financiranja posameznih javnih potreb)
(1) Pravice porabe za realizacijo nacionalnih programov in zakonov, s katerimi je določen poseben način financiranja posameznih javnih potreb, se v letu 2000 določajo v znesku, opredeljenim s proračunom, ne glede na znesek, ki je za financiranje določen z nacionalnim programom ali z drugim zakonom.
(2) Do nove zakonske ureditve zagotavljanja namenskih sredstev za graditev državnih cest, določenih v nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji, se namenska sredstva za realizacijo tega nacionalnega programa v letu 2000 zagotavljajo najmanj do višine, določene v proračunu za leto 2000.
10. člen
(Določbe, vezane na zakon o javnih naročilih)
(1) Za oddajo javnih naročil se kot najnižje vrednosti od katerih dalje mora naročnik po drugem odstavku 18. člena zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 24/97) objaviti javni razpis, določajo naslednje vrednosti:
1. 5,000.000 tolarjev – za oddajo naročila za blago in storitev in
2. 10,000.000 tolarjev – za oddajo naročila za gradbena dela.
(2) Po 20. členu zakona o javnih naročilih se določi kot vrednost iz:
1. četrtega odstavka – znesek 15,000.000 tolarjev in
2. petega odstavka – znesek 30,000.000 tolarjev.
(3) Naročnik mora v postopkih javnega naročanja zahtevati od ponudnika kot zavarovanje za izpolnitev svojih obveznosti bančno garancijo za resnost ponudbe, bančno garancijo za izpolnitev pogodbenih obveznosti in bančno garancijo za odpravo napak v garancijski dobi, če vrednost naročila presega:
1. za blago in storitve – 25,000.000 tolarjev in
2. za gradbena dela – 30,000.000 tolarjev.
(4) Če vrednost javnega naročila ne presega vrednosti iz prejšnjega odstavka, se inštrumenti zavarovanja iz prejšnjega odstavka ne zahtevajo.
11. člen
(Največji dovoljeni obseg obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih)
(1) Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke, investicijske transfere ter material in opremo vojske oziroma za specialno opremo policije, ne sme presegati 75% teh pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
(2) Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve, razen za material in opremo vojske oziroma za specialno opremo policije, in za tekoče transfere ne sme presegati 25% teh pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
(3) Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena se ne nanašajo na prevzemanje obveznosti iz prihodkov donacij in z najemnimi pogodbami.
12. člen
(Prevzemanje in plačevanje obveznosti v breme računa finančnih terjatev in naložb)
(1) Neposredni uporabniki lahko prevzemajo in plačujejo obveznosti v breme računa finančnih terjatev in naložb v svojih finančnih načrtih samo do višine dejanskih prejemkov tega računa, ki so jih v skladu s sprejetim programom prodaje državnega finančnega premoženja pridobili pristojni neposredni uporabniki.
(2) Določba prejšnjega odstavka se ne nanaša na prevzemanje in plačevanje obveznosti iz naslova poroštev države.
13. člen
(Plačilni roki v breme državnega proračuna)
(1) Ne glede na določbe drugih zakonov in podzakonskih predpisov so plačilni roki v breme proračuna:
– za plačilo obveznosti iz naslova investicij in investicijskega vzdrževanja, ki se plačujejo po posameznih situacijah, najmanj šestdeset dni
– za plačilo vseh ostalih obveznosti najmanj trideset dni.
Plačilni roki ne smejo presegati devetdesetih dni.
(2) Plačilni rok prične teči z dnem, ko neposredni uporabnik prejme listino, ki je podlaga za izplačilo.
(3) Če je na računu ali v pogodbi določen plačilni rok, ki je v nasprotju s tem zakonom, se plača obveznost v roku in na način, ki je določen v tem zakonu.
(4) Plačilni roki, določeni v tem členu, se ne uporabljajo za plačila:
– donacij, če donator tako zahteva;
– storitev, ki se izvajajo v pogojih javnih služb in za financiranje programov javnih služb ter
– v drugih primerih, ki jih lahko določi minister, pristojen za finance, kadar je to potrebno zaradi zagotovitve gospodarnega in učinkovitega razpolaganja s proračunskimi sredstvi.
14. člen
(Uporaba splošne proračunske rezervacije)
Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo tudi za nove zaposlitve in za napredovanja zaposlenih pri neposrednih uporabnikih na podlagi načrtov delovnih mest, ki so sprejeti na način, določen v 24. členu ZJF. Sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo neposrednemu uporabniku na podlagi dejanskega stanja.
15. člen
(Investicije in investicijsko vzdrževanje manjše vrednosti)
(1) Vsi neposredni uporabniki lahko nabavljajo osnovna sredstva in izvajajo investicijsko vzdrževanje manjše vrednosti, če imajo v svojem finančnem načrtu za ta namen določene pravice porabe, poleg pravic porabe za realizacijo načrta nabav in gradenj.
(2) Skupni obseg pravic porabe v finančnem načrtu neposrednega uporabnika za investicije in investicijsko vzdrževanje manjše vrednosti ne sme presegati 30.000 tolarjev na zaposlenega pri neposrednem uporabniku na dan 15. september 1999.
(3) Investicij in investicijskega vzdrževanja manjše vrednosti ni potrebno načrtovati v načrtu nabav in gradenj.
(4) Sredstva za investicije in investicijsko vzdrževanje manjše vrednosti po tem členu se lahko uporabljajo samo v primerih, če je izdatek nujen za izvedbo nepredvidenih popravil, odpravo napak in drugih storitev zaradi zagotovitve nemotenega delovanja neposrednih uporabnikov.
16. člen
(Pravice porabe za plačilo pravnomočnih sodnih in dokončnih upravnih odločb ter poravnav)
Obveznosti na podlagi pravnomočnih sodnih ali dokončnih upravnih odločb ter poravnav se plačujejo v breme sredstev neposrednega uporabnika, v čigar pristojnost spada zadeva, ki je predmet odločbe oziroma poravnave. Če je med izvajanjem proračuna izdana sodna ali upravna odločba, ki nalaga obveznosti, za katere v proračunu niso planirana sredstva, se za plačilo teh obveznosti odpre nova postavka, na katero se skladno s predpisanimi postopki prerazporedijo pravice porabe neposrednega uporabnika, razen če ni v ta namen v njegovem finančnem načrtu že odprta ustrezna postavka.
4. Proračunski skladi
17. člen
(Struktura proračunskih skladov)
(1) Proračunski skladi so:
1. račun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF;
2. račun pri ministrstvu, pristojnem za gospodarske dejavnosti, odprt na podlagi zakona o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 45/95, 34/96 in 60/99);
3. račun pri ministrstvu, pristojnem za ekonomske odnose in razvoj, odprt na podlagi zakona o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 45/95, 34/96 in 60/99).
(2) V proračunu se od prejemkov proračuna izloči v proračunsko rezervo 7.000,000.000 tolarjev.
(3) V proračunski rezervi se zagotavljajo tudi sredstva:
– za plačilo že prevzetih obveznosti po zakonu o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju, zakonu o zagotovitvi sredstev za interventne ukrepe pri odpravi posledic poplav, ki so v obdobju september–november 1998 prizadele Republiko Slovenijo (Uradni list RS, št. 86/98), zakonu o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic neurij, poplav in plazenja tal, ki so v obdobju september– november 1998 prizadele Republiko Slovenijo (Uradni list RS, št. 34/99);
– in za prevzemanje obveznosti po zakonih iz prejšnje alinee, v skladu s programi za leto 2000, ki jih sprejme vlada.
5. Spremljanje izvrševanja proračuna
18. člen
(Poročanje ministrstvu, pristojnemu za finance)
(1) Minister, pristojen za finance, lahko:
1. zahteva od neposrednih uporabnikov, da mu posredujejo podrobnejše podatke po posameznih sklopih proračunskih postavk in skupinah proračunskih postavk ter programih, ki so potrebni za spremljanje in ocenjevanje izvrševanja proračuna;
2. predpiše evidence in podatke, ki so potrebni za spremljanje izvrševanja proračuna in v zvezi s katerimi morajo neposredni uporabniki posebej pojasniti spremembe (npr. združevanje postavk).
(2) Neposredni uporabniki, za katere računovodstva ne vodi ministrstvo, pristojno za finance, morajo mesečno poročati ministrstvu, pristojnemu za finance, o dejanski porabi sredstev na način kot ga ta predpiše.
IV. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN RAZPOLAGANJA S STVARNIM IN FINANČNIM PREMOŽENJEM DRŽAVE
19. člen
(Pridobitev likvidnostnega posojila iz sredstev državnega proračuna)
(1) Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, oba za obvezni del zavarovanja ter javni skladi in agencije, katerih ustanovitelj je država, lahko pridobijo likvidnostno posojilo iz prostih denarnih sredstev na računih proračuna, rezerve in neposrednih uporabnikov, če v obdobju likvidnostne zadolžitve izpolnjujejo pogoje, določene v drugem in tretjem odstavku tega člena.
(2) Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije lahko pridobi likvidnostno posojilo iz prostih denarnih sredstev na računih proračuna, rezerve in neposrednih uporabnikov, če:
1. do vključitve v enotni zakladniški račun dnevno posredujeta ministrstvu, pristojnemu za finance, ažurne napovedi denarnih tokov in zagotavljata državi ustrezno zavarovanje likvidnostnega posojila, ki se dogovori v pogodbi;
2. in ne razpolagata s prostimi denarnimi sredstvi.
(3) Javni skladi in agencije, katerih ustanovitelj je država, lahko pridobijo likvidnostno posojilo iz prostih denarnih sredstev na računih proračuna, rezerve in neposrednih uporabnikov, če:
1. posedujejo državne vrednostne papirje, katerih ročnost ni krajša od ročnosti likvidnostne zadolžitve, najmanj v višini 1,5 kratnika najetega likvidnostnega posojila in
2. v času, ko se likvidnostno zadolžujejo, nimajo drugih naložb prostih denarnih sredstev.
20. člen
(Program prodaje finančnega in stvarnega premoženja v lasti države za leto 2000)
(1) Vlada odloča o spremembah in dopolnitvah programa prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja, ki je bil predložen Državnemu zboru skupaj s predlogom proračuna za leto 2000, na predlog:
– Servisa skupnih služb Vlade Republike Slovenije za stvarno premoženje, s katerim upravljajo državni upravni organi, razen za ministrstvo, pristojno za obrambo in ministrstvo, pristojno za notranje zadeve;
– ministrstva, pristojnega za obrambo in ministrstva, pristojnega za notranje zadeve za stvarno premoženje, s katerim upravljata;
– Vrhovnega sodišča za stvarno premoženje, s katerim upravljajo sodišča in na podlagi njegovega programa;
– Senata za prekrške za stvarno premoženje, s katerim upravljajo samostojni državni organi za postopek o prekrških in na podlagi njegovega programa;
– Državnega tožilstva za stvarno premoženje, s katerim upravljajo državna tožilstva in na podlagi njegovega programa;
– nevladnih neposrednih uporabnikov, za stvarno premoženje, s katerim upravljajo in na podlagi njihovega programa;
– ministrstev, za stvarno premoženje, s katerim upravljajo posredni uporabniki glede na področje dela ministrstva in
– ministrstev, za kapitalske naložbe, s katerimi upravljajo glede na področje dela ministrstva.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je v skladu s 6. členom zakona o vladi Državni zbor Republike Slovenije samostojen pri določanju svojega programa prodaje stvarnega premoženja za leto 2000 in pri razpolaganju s stvarnim premoženjem, s katerim upravlja.
21. člen
(Postopek razpolaganja s stvarnim premoženjem v lasti države)
(1) Razpolaganje s stvarnim premoženjem države se opravi le na podlagi predhodno izvedenega javnega razpisa (javna ponudba, javno vabilo k dajanju ponudb, javna dražba).
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka javni razpis ni potreben in se razpolaganje z državnim premoženjem ali oddaja v najem izvede z neposrednim pravnim poslom, če gre za:
– prodajo solastniških deležev na nepremičninah;
– prodajo zasedenih in najemnih stanovanj;
– zamenjavo nepremičnin, kadar je zamenjava v javnem interesu in je ponudnik nepremičnine samo eden in se vrednost državnega premoženja s tem ne zmanjša;
– oddajanje nepremičnin v najem, na katerih je Republika Slovenija manj kot 50 odstotni solastnik;
– oddajanje stanovanj v najem zaposlenim pri neposrednih uporabnikih;
– v drugih, s posebnimi predpisi določenih primerih.
(3) Do zakonske ureditve pogojev in postopka razpolaganja z državnem premoženjem predpiše postopek razpolaganja vlada na predlog ministrstva, pristojnega za finance.
22. člen
(Kupnina od prodaje stvarnega premoženja)
(1) Kupnina od prodaje stvarnega premoženja države, ki je v upravljanju enega neposrednega uporabnika, se lahko uporabi tudi za nakup novega stvarnega premoženja za potrebe drugega neposrednega uporabnika.
(2) Kupnina od prodaje stvarnega premoženja države, ki je v upravljanju enega posrednega uporabnika se lahko uporabi samo za nakup novega stvarnega premoženja za potrebe posrednih uporabnikov iz področja dela istega ministrstva.
(3) Kupnina iz prvega in drugega odstavka tega člena od prodaje nepremičnin se nameni samo za nakup nepremičnin, kupnina o prodaje premičnin pa samo za nakup premičnin, razen če je v programu prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja drugače določeno.
(4) Kupnina od prodaje nepremičnin se lahko plača v več obrokih, ki so zavarovani na način kot ga določi vlada.
23. člen
(Postopek pri razpolaganju s kapitalskimi naložbami v lasti države)
(1) Vlada odloča o razpolaganju s kapitalskimi naložbami države v skladu s programom prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja za leto 2000 na predlog pristojnega ministra. Predlogu mora biti priložen program prodaje.
(2) Prodaja oziroma drug pravni posel razpolaganja mora biti opravljen na podlagi ustreznega postopka javne prodaje (npr. javne dražbe, javne ponudbe, javnega vabila k dajanju ponudb).
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko pravni posel razpolaganja opravi tudi z neposredno prodajo, če je pravna oseba v težavah in potrebuje strateškega lastnika.
(4) Vlada na predlog ministra, pristojnega za finance, predpiše obvezne elemente programa prodaje ter podrobnejše postopke in pogoje razpolaganja s kapitalskimi naložbami v lasti države.
(5) Ne glede na določbo 74. člena in petega odstavka 2. člena ZJF, se lahko iz kupnine pokrijejo stroški, povezani s prodajo in razlika kupnine nakaže v proračun.
V. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV DRŽAVE IN JAVNEGA SEKTORJA V LETU 2000
24. člen
(Obseg zadolžitve države za leto 2000)
(1) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja, se država za proračun leta 2000 lahko zadolži do višine 150.000,000.000 tolarjev.
(2) V zadolžitev iz prvega odstavka tega člena se ne šteje zadolžitev po zakonu o zagotavljanju sredstev za realizacijo temeljnih razvojnih programov obrambnih sil Republike Slovenije v letih 1994–2003 (Uradni list RS, št. 13/94).
25. člen
(Obseg poroštev države za leto 2000)
(1) Vlada lahko daje poroštva za izpolnitev posojilnih in drugih obveznosti domačih pravnih oseb skladno z zakonom o merilih in postopku za dajanje poroštev Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 21/95 in 18/96). Vlada lahko v letu 2000 odloča o dajanju poroštev za kreditne obveznosti domačih pravnih oseb, pri katerih skupna višina glavnic ne presega 5.000,000.000 tolarjev.
(2) Obseg poroštev države, izdanih po drugih zakonih za kreditne obveznosti domačih pravnih oseb, ne sme preseči skupne višine glavnice 90.000,000.000 tolarjev.
26. člen
(Sredstva za plačilo dolgov države in poroštev države)
(1) Sredstva za vračilo dolgov države in plačilo poroštev se zagotavljajo v proračunu.
(2) Sredstva za plačilo poroštev, ki presegajo obseg pravic porabe zagotovljenih v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za finance, se zagotavljajo v okviru pravic porabe neposrednega uporabnika, v katerega področje dela sodi dejavnost, ki jo opravlja dolžnik, za katerega obveznosti je bilo izdano poroštvo.
27. člen
(Obseg zadolžitev in danih poroštev pravnih oseb javnega sektorja na ravni države v letu 2000)
Pravne osebe javnega sektorja na ravni države se lahko v letu 2000 zadolžijo in izdajo poroštva drugim fizičnim in pravnim osebam do skupne višine 100.000,000.000 tolarjev.
28. člen
(Največji možni obseg obveznosti Družbe za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije iz naslova zavarovanj pred nekomercialnimi in srednjeročnimi komercialnimi riziki, skupni obseg izvoznih poslov, zavarovanih pred riziki sprememb vrednosti valut in poroštvena kvota)
(1) Skladno s 16. členom zakona o Družbi za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije (Uradni list RS, št. 32/92, 37/95, 34/96, 31/97 in 99/99) in zakonom o poroštvih Republike Slovenije za zadolževanje za potrebe financiranja izvoza (Uradni list RS, št. 20/98) se za leto 2000 določi:
1. največji možni obseg obveznosti družbe iz naslova zavarovanj pred nekomercialnimi in srednjeročnimi komercialnimi riziki ter kratkoročnimi komercialnimi riziki, ki se ne tržijo v višini 175.000,000.000 tolarjev;
2. največji skupni obseg izvoznih poslov, zavarovanih pred riziki sprememb vrednosti valut v višini 112.775,000.000 tolarjev in
3. poroštvena kvota, ki predstavlja skupno višino glavnic kreditov in izdanih vrednostnih papirjev, za katere bo dala Republika Slovenije poroštva, ki znaša 18.000,000.000 tolarjev.
(2) Višina glavnic kreditov in izdanih vrednostnih papirjev iz 3. točke prejšnjega odstavka se všteva v kvoto iz prejšnjega člena tega zakona, poroštvena kvota iz 3. točke prejšnjega odstavka pa v kvoto iz drugega odstavka 25. člena.
VI. POSEBNOSTI FINANCIRANJA OBČIN V LETU 2000
29. člen
(Posebnosti financiranja občin v letu 2000)
(1) Znesek primerne porabe na prebivalca v Republiki Sloveniji za leto 2000 se v skladu z 20. členom zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94,45/97 – odločba US, 56/98, 59/99 – odločba US, 61/99 – odločba US in 89/99 – odločba US) določi v višini 66.865 tolarjev.
(2) Plačilni roki iz 13. člena tega zakona veljajo tudi za plačila v breme občinskih proračunov.
(3) Ne glede na določbo drugega odstavka 57. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US, 45/94 – odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odločba US, 44/96 – odločba US, 26/97, 70/97, 74/98, in 59/99 – odločba US) je proračunsko leto za občine enako koledarskemu.
(4) Občinski svet mora v roku 60 dni po uveljavitvi občinskega proračuna za leto 2000 izdati seznam neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna in ga posredovati ministrstvu, pristojnemu za finance.
30. člen
(Posebnosti financiranja javnih zavodov na področju kulture v letu 2000)
(1) Do celostne porazdelitve nalog in zadev zagotavljanja javnega interesa na področju kulture med državo in lokalnimi skupnosti, se v letu 2000 obveznosti financiranja rednega obratovanja javnih zavodov na področju kulture (sredstev za plače in druge osebne prejemke, materialne stroške in investicijsko vzdrževanje in nakup opreme) za tiste občine, ki za te obveznosti podajo predhodno soglasje v 15 dneh po poteku roka iz drugega odstavka tega člena, štejejo za prenesene naloge države na tem področju na občine.
(2) Občine ustanoviteljice, soustanoviteljice in njihove pravne naslednice (v nadaljnjem besedilu: občine) se z medsebojnimi dogovori in v soglasju z ministrstvom, pristojnim za kulturo, v tridesetih dneh po uveljavitvi tega zakona dogovorijo o zagotavljanju sredstev za financiranje javnih zavodov na področju kulture.
(3) Obseg financiranja javnih zavodov na področju kulture za posamezne občine, ki so ustanoviteljice, soustanoviteljice in njihove pravne naslednice, določi vlada na predlog ministra, pristojnega za kulturo. Občinam, ki se samofinancirajo in v roku 45 dni po uveljavitvi tega zakona ne podajo soglasja iz prvega in drugega odstavka, se delež prihodkov iz dohodnine zmanjša za njihov obseg financiranja rednega obratovanja javnih zavodov na področju kulture, ki se v tem letu plačuje iz državnega proračuna.
(4) Občinam iz prejšnjega odstavka, ki prejemajo finančno izravnavo iz državnega proračuna, se obseg finančne izravnave zmanjša za obseg financiranja javnih zavodov na področju kulture, kot ga predlaga minister, pristojen za kulturo. Ta obseg pravic porabe se v letu 2000 nameni za financiranje javnih zavodov na področju kulture.
(5) Minister, pristojen za kulturo, predlaga višino sredstev za delovanje kulturnega zavoda iz tretjega in četrtega odstavka na ravni stroškov za enak obseg dejavnosti zavoda, kot je bil v letu 1999 ter na podlagi predvidene inflacije v letu 2000.
(6) Vlada na predlog ministra, pristojnega za finance, v šestdesetih dneh po uveljavitvi tega zakona določi zneske finančne izravnave občinam za leto 2000 v skladu s tem členom.
VII. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
31. člen
(Prodaja premoženja v lasti države, s katerim upravlja Agencija Republike Slovenije za plačilni promet)
Vlada lahko razpolaga s stvarnim premoženjem v lasti države, s katerim upravlja Agencija Republike Slovenije za plačilni promet (v nadaljevanju: agencija) tako, da ga ponudi v odkup Banki Slovenije, bankam, hranilnicam, hranilno-kreditnim službam in drugim pravnim osebam, ki bodo v skladu z zakonom prevzele izvajanje plačilnega prometa v Republiki Sloveniji, če navedene osebe prevzamejo ustrezno število zaposlenih, ki pri agenciji izvajajo naloge plačilnega prometa. Kupnina iz tega naslova se ne glede na določbo drugega odstavka 22. člena tega zakona nameni za nakup novega stvarnega premoženja države v upravljanju Ministrstva za finance.
32. člen
(Stroški provizije agencije)
Ne glede na določbo petega odstavka 2. člena ZJF se stroški provizije agencije za opravljene storitve za državo v proračunu izkazujejo tako, da so vplačani prihodki proračuna zmanjšani za stroške provizije.
33. člen
(Izdajatelj tečajnih in priložnostnih kovancev)
Do nove zakonske ureditve obveznosti glede izdajanja kovancev je izdajatelj tečajnih in priložnostnih kovancev Banka Slovenije, ki določa tudi njihove apoene in glavna znamenja. Banka Slovenije krije stroške izdelave in dajanja tečajnih in priložnostnih kovancev v obtok ter pridobiva prihodke iz tega naslova.
34. člen
(Povračilo prispevkov iz 48. a člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti)
Vlada ob upoštevanju stopnje brezposelnosti in bruto dodane vrednosti v občinah ter vrste brezposelnih oseb, za katere se prizna povračilo prispevkov, določi obseg znižanja povračila prispevkov iz 48. a člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS št. 5/91, 17/91, 12/92, 71/93, 2/94, 38/94, 80/97 – odločba US in 69/98).
35. člen
(Vključevanje prejemkov in izdatkov v proračun na koncu proračunskega leta 2000)
(1) Med prejemke proračuna za leto 2000 se vključijo tudi prihodki od davka na dodano vrednost in prihodki od trošarin, ki so vplačani v proračun do vključno 31. januarja 2001.
(2) Med izdatke proračuna in prejemke in izdatke neposrednih proračunskih uporabnikov za leto 2000 se vključujejo tudi denarna sredstva, ki so nakazana neposrednim uporabnikom do vključno 31. januarja 2001, za poravnavo obveznosti, ki so nastale v letu 2000.
36. člen
(Zagotavljanje likvidnosti proračuna za leto 2000 med 29. decembrom 2000 in vključno 2. januarjem 2001)
Zaradi zagotavljanja likvidnosti proračuna za leto 2000 med 29. decembrom 2000 in vključno 2. januarjem 2001:
1. se lahko Republika Slovenija glede na določbe prvega odstavka 24. člena tega zakona dodatno kratkoročno zadolži do višine likvidnostnega primanjkljaja, ki nastane kot posledica izpada priliva zaradi tega, ker zadnji dan v letu ni delovni dan;
2. lahko Republika Slovenija ne glede na predpise, ki urejajo računovodsko evidentiranje, uporabi prosta denarna sredstva, pridobljena po zakonu o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij ter proračunske rezerve do konca proračunskega leta.
37. člen
(Prehodno stanje do vzpostavitve sistema enotnega zakladniškega računa)
(1) Do zagotovitve pogojev za vzpostavitev sistema enotnega zakladniškega računa, kot ga predpisuje ZJF, morajo v letu 2000 neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov opravljati plačilni promet preko agencije oziroma ne smejo odpirati transakcijskih računov pri poslovnih bankah.
(2) Minister, pristojen za finance, ob izpolnitvi potrebnih pogojev oziroma ob izvedenem preoblikovanju agencije s predpisom določi način opravljanja plačilnega prometa neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov.
(3) Minister, pristojen za finance, izda seznam neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov, ki se po potrebi dopolni na podlagi seznamov občin iz 29. člena tega zakona.
38. člen
(Vključevanje v obdobju začasnega financiranja plačanih obveznosti v sprejeti proračun)
V obdobju začasnega financiranja plačane obveznosti neposrednih uporabnikov se vključijo v sprejeti proračun, tako da se proračunske postavke-konti iz obdobja začasnega financiranja vključijo v proračun za leto 2000 in na njih prerazporedijo pravice porabe iz postavk – kontov proračuna za leto 2000 v višini v obdobju začasnega financiranja plačanih obveznosti.
39. člen
(Odpiranje novih kontov)
V sprejetem proračunu lahko na predlog neposrednega uporabnika ministrstvo, pristojno za finance, znotraj proračunske postavke, ki je določena v sprejetem proračunu, odpre novi konto, če je to potrebno zaradi pravilnega knjiženja porabe.
40. člen
(Rok za izdajo novih podzakonskih predpisov in prenehanje veljavnosti podzakonskih predpisov)
(1) V roku 30 dni od uveljavitve tega zakona izda:
– vlada – predpis iz tretjega odstavka 21. člena in četrtega odstavka 23. člena tega zakona,
– minister, pristojen za finance – predpis iz drugega odstavka 37. člena tega zakona.
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
– navodilo o izvedbi 35. člena zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 56/98),
– določbe 4.g, 4.h in 4.i člena pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 91/98, 9/99 in 79/99).
41. člen
(Uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 411-01/99-60/1
Ljubljana, dne 21. januarja 2000.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med. l. r.
