Na podlagi tretje alinee 114. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 82 /94, 21/95, 16/96, 98/99, 101/99 in 8/00) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Da se odkrijejo in preprečijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo veterinarske organizacije, ki opravljajo javno veterinarsko službo (v nadaljnjem besedilu: veterinarske organizacije), opraviti v letu 2000 s to odredbo predpisane ukrepe.

V tej odredbi uporabljeni izrazi pomenijo:
1. Reja živali je skupina živali, ki živijo v zaključeni enoti in so pod veterinarsko-sanitarnim nadzorom. Z rejo se ukvarja rejec, ki je lahko fizična ali pravna oseba.
2. Vzrejno središče je reja plemenskih živali, kjer rejec posluje v skladu s selekcijskim in rejskim programom za tisto vrsto in pasmo plemenskih živali, za katero ima pooblastilo ministrstva, pristojnega za kmetijstvo.
3. Osemenjevalno središče je organizacija, ki redi plemenjake za pridobivanje živalskega semena, in je sestavljena iz naslednjih fizično ločenih delov:
– izolatorija,
– objektov za nastanitev plemenjakov, ki so namenjeni za potrebe osemenjevanja ter
– veterinarske postaje za pripravo in shranjevanje živalskega semena ter promet z njim, ki izpolnjujejo predpisane pogoje.
4. Živali v naravnem pripustu so kategorija živali, ki se prirodno razmnožujejo.
5. Plemenske živali so kategorija živali, ki so odbrane in namenjene za načrtno razmnoževanje. Imeti morajo znano poreklo in lastnika, oceno plemenske vrednosti, in morajo biti predpisano označene.
6. Osemenjevanje je zooprofilaktična metoda za preprečevanje in zatiranje živalskih spolnih in drugih kužnih bolezni ter zootehnični ukrep, ki omogoča kontrolirano in kvalitetno spremembo plemenskega sestava živalske populacije.
7. Valilna jajca so oplojena jajca iz matičnih jat vseh vrst pernatih živali.
8. Matična jata perutnine je jata perutnine, ki nese valilna jajca za nadaljnji razplod.
9. Plemenska jata rib je jata odbranih samcev in samic, namenjenih za razplod.
10. Reje, proste bolezni, so reje, proste določene kužne bolezni, ki se zatira po predpisih s področja veterinarstva.
11. Organizirana reja je reja, kjer rejec združuje svoje interese preko posebnih organizacij.
12. Kobilarna je organizirana reja plemenskih kobil in žrebcev za razplod.
13. Vzrejališče čebeljih matic je vzreja, s katero upravlja pravna ali fizična oseba, ki ima za vzrejo in dajanje v promet čebeljih matic dovoljenje ministrstva, pristojnega za kmetijstvo.
14. Vzrejališče plemenskih ribjih jat je vzreja, s katero upravlja pravna ali fizična oseba, ki ima za vzrejo in dajanje v promet plemenskega ribjega materiala dovoljenje ministrstva, pristojnega za kmetijstvo.
15. Lokacija vzrejališča plemenskih rib ali čebeljih matic je mesto, kjer se vzreja in daje v promet plemenski ribji material ali čebelje matice.
16. Plemenilna postaja je lokacija, kjer se uporabljajo plemenske živali (plemenjaki) za razplod.
17. Nadaljnje nasajanje rib je naselitev rib v izpraznjen in razkužen ribnik.
18. Hlevski mlečni vzorec je povprečni vzorec mleka ene molže vseh molznic v hlevu.

Veterinarski inšpektorji z odločbami določijo veterinarskim organizacijam roke za izvedbo posameznih del iz te odredbe.
Veterinarske organizacije morajo izpostavam območnih enot veterinarske inšpekcije mesečno predložiti predpisane obrazce ter o opravljenem delu mesečno poročati. Iz poročila mora biti razvidno naslednje:
– številka in datum odločbe veterinarske inšpekcije;
– opravljena cepljenja po odredbi: vrsta in kategorija živali, bolezen, število cepljenj, cena po ceniku Veterinarske uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju: VURS), skupni znesek;
– odvzem krvnih vzorcev:
– prve živali – vrsta in kategorija živali, bolezen (vzorec vzet za preiskavo na:...), število vzorcev, cena po ceniku VURS, skupni znesek,
– naslednje živali – vrsta in kategorija živali, bolezen (vzorec vzet za preiskavo na:...), število vzorcev, cena po ceniku VURS, skupni znesek;
– tuberkulinizacija: vrsta in kategorija živali, število živali, cena po ceniku VURS, skupni znesek;
– izdaja zdravstvenih spričeval: vrsta živali in kategorija, število živali, višina pristojbine za zdravstveno spričevalo, višina pristojbine za VHS, znesek, skupni znesek za vsa izdana spričevala;
– opravljeni veterinarsko-sanitarni pregledi v notranjem prometu: vrsta in kategorija živali, vrsta pošiljke, število, cena po uredbi (o pristojbinah na področju veterinarstva –85% od pobrane pristojbine), skupni znesek;
– oskrbni dan za psa: število, cena po ceniku VURS, skupni znesek;
– zbiranje lisic: število, cena po ceniku VURS, skupni znesek;
– označevanje domačih živali: vrsta živali, število, cena po ceniku VURS, skupni znesek;
– opombe;
– poročilo pripravil: ime in priimek, kraj, datum;
– odgovorna oseba: ime in priimek;
– žig.
Vzorec obrazca je kot priloga 1 objavljen skupaj s to odredbo kot njen sestavni del.
Primarne veterinarske organizacije morajo na območne izpostave veterinarske inšpekcije mesečno predložiti obračun za povračilo stroškov za izvedbo odrejenih ukrepov, iz katerega je razvidno, da so bile pristojbine odvedene.
Veterinarski inšpektorji na podlagi dokumentacije iz drugega in četrtega odstavka tega člena ugotovijo, ali je bil posamezen ukrep iz te odredbe opravljen v skladu s predpisi in zahtevami iz te odredbe, ter s podpisom računa potrdijo, da je bilo delo opravljeno v skladu s predpisi.

Preventivna cepljenja je treba opraviti v skladu z navodili proizvajalca registriranega cepiva.

Veterinarske organizacije, ki izvajajo preventivna cepljenja oziroma diagnostične preiskave, morajo voditi evidenco, v katero vpišejo ime in priimek ter bivališče oziroma sedež imetnika živali, oznako (številko) živali, datum cepljenja oziroma preiskave, ime cepiva, proizvajalca, rok uporabnosti in kontrolno številko cepiva ter rezultate diagnostične preiskave.
Če je za živali, pri katerih se opravljajo preventivna cepljenja in diagnostične preiskave iz te odredbe, predpisana identifikacija in registracija, in še niso označene na predpisan način, jih je treba označiti.
Veterinarske organizacije morajo spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in obveščati pristojno izpostavo veterinarske inšpekcije o vseh stranskih pojavih in morebitni nezanesljivi imunosti.
Krvne vzorce morajo veterinarske organizacije jemati istočasno za vse preiskave pri posameznih vrstah živali.
Krvne vzorce in vzorce urina na vsebnost hormonov in reziduov, morajo veterinarske organizacije odvzeti po posebnem programu VURS, ki ga za vsako posamezno veterinarsko organizacijo z odločbo predpiše veterinarski inšpektor.

Preventivni ukrepi pri GOVEDU:
I. V rejah
1. Proti vraničnemu prisadu je treba preventivno cepiti goveda v zaselkih, kjer je bil v zadnjih 50 letih ugotovljen vranični prisad.
Preventivno cepljenje je treba opraviti najmanj tri tedne preden se živali ženejo na pašo oziroma najkasneje do 30. aprila 2000.
Cepljenje opravijo primarne veterinarske organizacije s koncesijo (v nadaljnjem besedilu: primarne veterinarske organizacije).
2. Proti šumečemu prisadu je treba preventivno cepiti goveda v zaselkih, kjer je bil v zadnjih 50 letih ugotovljen šumeči prisad.
Preventivno cepljenje je treba opraviti najmanj tri tedne preden se živali ženejo na pašo oziroma najkasneje do 30. aprila 2000.
Cepljenje opravijo primarne veterinarske organizacije.
3. Proti steklini je treba cepiti govedo, ki se žene izven naselij na pašo in je vso pašno sezono izven hleva.
Cepljenje je treba opraviti najmanj tri tedne preden se živali ženejo na pašo.
Cepljenje opravijo primarne veterinarske organizacije.
4. Tuberkulinizirati je treba 100% vseh govedi, starejših od 6 tednov, ki izhajajo iz rej, iz katerih se oddaja mleko za javno potrošnjo.
Tuberkulinizacijo z govejim tuberkulinom opravijo primarne veterinarske organizacije s tuberkulinom, predpisanim v prilogi 2, ki je objavljena skupaj s to odredbo kot njen sestavni del, najkasneje do 31. oktobra 2000.
5. Na brucelozo je treba preiskati vse krave v laktaciji z metodo ELISA hlevskih mlečnih vzorcev, in sicer trikrat v razmiku 3 mesecev. Zadnji odvzem vzorcev se mora opraviti v mesecu novembru 2000.
Vzorce se odvzame v zbiralnicah mleka ob rednem pregledu. En vzorec zajema največ 50 molznic.
Preiskave opravi Veterinarski zavod Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VZS).
6. Na enzootsko govejo levkozo in IBR/IPV je treba v vseh rejah pregledati z ELISA metodo hlevskih mlečnih vzorcev vse krave v laktaciji in sicer dvakrat v razmiku najmanj štiri mesece.
Vzorce se odvzame v zbiralnicah mleka ob rednem pregledu. Preiskave opravi pooblaščen laboratorij Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: veterinarska fakulteta). En vzorec zajema največ 25 molznic.
7. Na govejo spongiformno encefalopatijo je treba pato-histološko pregledati možgane vseh govedi, starejših od 18 mesecev, ki so kazale klinične znake obolenj centralnega živčnega sistema.
Vzorce odvzame VZS. Preiskave opravi veterinarska fakulteta.
8. Na IBR/IPV in GVD-MB je treba serološko pregledati vsa goveda v tistih rejah bikovskih mater, ki so bile v letu 1999 proste obeh bolezni ali proste IBR/IPV in pozitivne na GVD-MB.
Vzorce odvzamejo primarne veterinarske organizacije. Preiskave opravi veterinarska fakulteta.
II. V vzrejnih in osemenjevalnih središčih in v naravnem pripustu
Enkrat letno je treba vse bike tuberkulinizirati in pregledati:
a) serološko na:
– brucelozo;
– infekciozni bovini rinotraheitis in infekciozni pustularni vulvovaginitis in
– enzootsko govejo levkozo;
b) na virusni antigen:
– govejo virusno diarejo-mukozno bolezen;
c) mikrobiološko na:
– genitalno kampilobakteriozo in
– trihomoniazo.
Tuberkulinizacijo z bovinim tuberkulinom iz priloge 2 te odredbe opravijo in vzorce odvzamejo veterinarske postaje v osemenjevalnem središču, v naravnem pripustu pa primarne veterinarske organizacije.
Preiskave opravi veterinarska fakulteta.

Preventivni ukrepi pri DROBNICI:
1. Proti vraničnemu prisadu je treba preventivno cepiti drobnico v zaselkih, kjer je bil v zadnjih 50 letih ugotovljen vranični prisad.
Preventivno cepljenje je treba opraviti najmanj tri tedne preden se živali ženejo na pašo oziroma najkasneje do 30. aprila 2000.
Cepljenje opravijo primarne veterinarske organizacije.
2. Proti šumečemu prisadu je treba preventivno cepiti drobnico v zaselkih, kjer je bil v zadnjih 50 letih ugotovljen šumeči prisad.
Preventivno cepljenje je treba opraviti najmanj tri tedne preden se živali ženejo na pašo oziroma najkasneje do 30. aprila 2000.
Cepljenje opravijo primarne veterinarske organizacije.
3. Proti steklini je treba cepiti drobnico, ki se žene izven naselij na pašo in je vso pašno sezono izven hleva.
Cepljenje je treba opraviti najmanj tri tedne preden se živali ženejo na pašo.
Cepljenje opravijo primarne veterinarske organizacije.
4. Tuberkulinizirati je treba 50% rej ovc in koz v mlečni proizvodnji in vse plemenske ovne in kozle.
Tuberkulinizacijo z govejim tuberkulinom opravijo primarne veterinarske organizacije.
5. Na brucelozo je treba enkrat letno serološko preiskati vse plemenske ovne in kozle.
Vzorce odvzamejo primarne veterinarske organizacije. Preiskave opravi veterinarska fakulteta.
6. Na klamidijsko zvrgavanje ovac, se pregledajo vse reje, iz katerih prihajajo plemenski ovni, namenjeni v vzrejni center Logatec.
Vzorce odvzamejo primarne veterinarske organizacije. Preiskave opravi veterinarska fakulteta.

Preventivni ukrepi pri PRAŠIČIH:
1. Proti klasični prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v rejah, ki imajo 10 ali več plemenskih svinj oziroma 50 ali več pitancev, ter prašiče, ki se krmijo s pomijami iz prehrambenih obratov oziroma z ostanki iz prodajaln mesa ali obratov mesne industrije.
Cepiti je treba tudi prašiče v rejah imetnikov živali, ki so v polmeru 3 km okoli prašičerejskih farm, ki imajo več kot 10.000 živali.
Cepljenje opravijo primarne veterinarske organizacije s sevom K-lapiniziranega virusa najpozneje do 30. junija 2000.
2. Na bolezen Aujeszkega in brucelozo je treba pregledati s serološkim pregledom:
– vseh plemenskih merjascev v Sloveniji enkrat letno in
– vseh plemenskih svinj v registriranih vzrejnih središčih, razen na farmah: Ihan, Klinja vas, Krško, Ljutomer, Nemščak, Podgrad, Ptuj in Stična.
Kri plemenskih merjascev je treba pregledati tudi na TGE in PRRS.
Vzorce odvzamejo primarne veterinarske organizacije. Preiskave opravi veterinarska fakulteta.
3. Za pregled na TGE in PRRS je treba vsako četrtletje odvzeti kri po 25 izločenim plemenskim svinjam iz farm Ihan, Klinja vas, Krško, Ljutomer, Nemščak, Podgrad, Ptuj in Stična.
Kri teh živali je treba pregledati tudi na bolezen Aujeszkega in brucelozo.
Vzorce se odvzame na klavnici. Preiskave opravi veterinarska fakulteta.
4. Vse plemenske merjasce v vzrejnih središčih je treba enkrat letno tuberkulinizirati z aviarnim tuberkulinom.
Tuberkulinizacijo opravijo primarne veterinarske organizacije.

Preventivni ukrepi pri PERUTNINI:
1. Proti atipični kokošji kugi je treba cepiti kokoši, piščance, brojlerje, purane, japonske prepelice in matične jate fazanov, noje in pegatke, in sicer:
– v perutninskih obratih pravnih oseb;
– v obratih rejcev, ki imajo nad 500 živali;
– v naseljih, kjer so perutninski obrati pravnih oseb ali večje reje (nad 500 živali);
– v fazanerijah;
– v vseh rejah nojev.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z atenuiranimi in v Republiki Sloveniji registriranimi cepivi po peroralni metodi.
Cepljenje opravijo primarne veterinarske organizacije.
2. Valilna jajca smejo izvirati samo iz matičnih jat kokoši, matičnih jat fazanov, japonskih prepelic in matičnih jat nojev, v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji, in ki so proste psitakoze in Salmonelle enteritidis.
Take matične jate perutnine morajo biti imune proti:
– epidemičnem tremorju perutnine,
– Marekovi bolezni,
– infekcioznemu bronhitisu in
– bolezni Gumboro.
Vzorce odvzamejo primarne veterinarske organizacije.
Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravijo primarne veterinarske organizacije. V rejah do 500 živali je treba pregledati vse živali, v večjih rejah pa 20% živali.
Pregled na Salmonello enteritidis in psitakozo opravi veterinarska fakulteta.
Kontrolo imunosti opravi veterinarska fakulteta.
3. Na psitakozo je treba opraviti serološke preiskave po metodi imunofluorescence najmanj 10% sobnih ptic in golobov iz organiziranih rej oziroma jat, ki so namenjene za razplod, prodajo in razstave.
Vzorce odvzamejo primarne veterinarske organizacije. Preiskave opravi veterinarska fakulteta.

Preventivni ukrepi pri KOPITARJIH:
I. V rejah
1. Proti vraničnemu prisadu je treba preventivno cepiti kopitarje v zaselkih, kjer je bil v zadnjih 50 letih ugotovljen vranični prisad.
Preventivno cepljenje je treba opraviti najmanj tri tedne preden se živali ženejo na pašo oziroma najkasneje do 30. aprila 2000.
Cepljenje opravijo primarne veterinarske organizacije.
2. Proti steklini je treba cepiti kopitarje, ki se ženejo izven naselij na pašo in so vso pašno sezono izven hleva.
Cepljenje je treba opraviti najmanj tri tedne preden se živali ženejo na pašo.
Cepljenje opravijo primarne veterinarske organizacije.
II. V kobilarnah
Enkrat letno je treba pregledati plemenske živali na:
– kužno malokrvnost;
– konjski arteritis in
– infekciozni metritis kopitarjev, le kobile, ki so bile v pretekli sezoni pripuščene in se niso obrejile.
Vzorce odvzamejo primarne veterinarske organizacije do 29. februarja 2000. Preiskave opravi veterinarska fakulteta.
III. Plemenski žrebci, ki se uporabljajo za naravni pripust in osemenjevanje
Enkrat letno je treba pregledati vse plemenske živali na:
– infekciozni metritis kopitarjev – dvakrat v razmiku 7 dni;
– kužno malokrvnost in
– konjski arteritis.
Vzorce za preiskavo na infekciozni metritis kopitarjev odvzame veterinarska fakulteta, druge vzorce pa primarne veterinarske organizacije.
Preiskave opravi veterinarska fakulteta.
IV. Vzrejališča plemenskih žrebcev
1. Enkrat letno je treba pregledati vse plemenske živali na:
– kužno malokrvnost;
– konjski arteritis in
– leptospirozo.
Vzorce odvzamejo primarne veterinarske organizacije. Preiskave opravi veterinarska fakulteta.

Preventivni ukrepi pri PSIH:
1. Psi morajo biti cepljeni enkrat letno proti steklini. Od zadnjega cepljenja ne sme miniti več kot 12 mesecev. Splošno cepljenje psov proti steklini mora biti opravljeno najpozneje do 15. maja 2000.
Mladi psi morajo biti cepljeni proti steklini takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti.
Ob cepljenju je treba psom odpraviti notranje zajedavce.
Cepljenje opravijo primarne veterinarske organizacije.

Preventivni ukrepi pri ČEBELJIH DRUŽINAH:
Na hudo gnilobo čebelje zalege in povzročitelja nosemoze, varooze, pohlevne gnilobe čebelje zalege in pršičavosti je treba enkrat letno pregledati in preiskati vse čebelje družine vzrejevalcev matic na lokaciji vzrejališča in čebelje družine plemenilnih postaj.
Vzorce odvzame in preiskave opravi VZS.

Preventivni ukrepi pri RIBAH:
1. Na vrtoglavost postrvi je treba enkrat letno pregledati postrvi v ribogojnicah. Vzorce mladic je treba poslati v preiskavo od 1. junija do 31. decembra 2000.
Vzorce odvzame VZS. Preiskave opravi veterinarska fakulteta.
2. Na virusno hemoragično septikemijo postrvi in infekciozno hematopoetsko nekrozo je treba preiskati ovarialno in semensko tekočino v plemenskih jatah postrvi.
Vzorce odvzame VZS. Preiskave opravi veterinarska fakulteta.
3. Na spomladansko viremijo in eritrodermatitis je treba do 15. maja 2000 preiskati krape namenjene za nadaljnje nasajanje.
Mladice krapov je treba preiskati do konca leta 2000.
Vzorce odvzame VZS. Preiskave opravi veterinarska fakulteta.

Preventivni ukrepi pri GAMSIH:
Za pregled na garje se mora vzeti vzorce kož s prsnega predela v velikosti 10x20 cm in sicer od 20% odstreljenih gamsov ob izvajanju kontrole prometa z divjadjo, oziroma ob redni kontroli zbiralnic.
Preiskave opravi veterinarska fakulteta.

Preventivni ukrepi pri ZAJCIH:
1. Na brucelozo je treba patoanatomsko in bakteriološko preiskati odstreljene poljske zajce na območju občin: Koper, Postojna, Sežana, Divača, Hrpelje-Kozina, Komen, Nova Gorica, Miren-Kostanjevica, Brda, Kanal, Murska Sobota, Beltinci, Cankova-Tišina, Puconci, Gornji Petrovci, Hodoš, Šalovci, Kuzma, Moravske Toplice, Rogašovci, Gornja Radgona, Radenci, Sv. Jurij, Ptuj, Destrnik-Trnovska Vas, Dornava, Videm, Zavrč, Gorišnica, Jurišinci, Kidričevo, Majšperk.
Odvzem in pregled vzorcev opravi veterinarska fakulteta ob pregledu odstreljenih zajcev.
2. Na tularemijo je treba serološko pregledati kri odstreljenih poljskih zajcev.
Odvzem in pregled vzorcev opravi veterinarska fakulteta ob pregledu odstreljenih zajcev.

Kontrolo imunosti opravi pooblaščen laboratorij po naslednjem programu:
Atipična kokošja kuga:
– matične jate perutnine: 1 hlevski vzorec (20 krvnih vzorcev) iz vsake jate oziroma vsakega hleva vsakih 6 tednov;
– nesnice konzumnih jajc: 1 hlevski vzorec (20 krvnih vzorcev) iz vsake jate oziroma vsakega hleva v času vzreje;
– pitovna perutnina: 1 hlevski vzorec (20 krvnih vzorcev) v vsakem objektu reje z več kot 500 živali, najmanj enkrat letno.
Vzorce odvzamejo primarne veterinarske organizacije.

Javna veterinarska služba mora podatke, pridobljene na podlagi pooblastil iz te odredbe, uporabljati v skladu s predpisi o veterinarskih evidencah, in jih varovati kot poslovno tajnost. Za vsako uporabo podatkov v druge namene mora javna veterinarska služba pridobiti pisno soglasje VURS.

Rezultate preiskav iz te odredbe, mora pooblaščen laboratorij poslati na območno enoto veterinarske inšpekcije, ki je izdala odločbo o roku za opravljanje del.

Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

                                                        Priloga 2

      STANDARDI ZA UPORABO BOVINIH IN AVIARNIH TUBERKULINOV

Tuberkulinski test za potrebe te odredbe je treba izvajati s
tuberkulini PPD in HCSM.

Bovini tuberkulin, ki se sme uporabljati za potrebe te odredbe,
mora biti pripravljen z enim od naslednjih sevov Mycobacterium
bovis:

- AN5;

- Vallee.

Aviarni tuberkulin je treba pripraviti z enim od naslednjih sevov
Mycobacterium avium:

- D4ER;

- TB56.

PH tuberkulinov mora biti med 6,5 in 7,5.

Dovoljene so naslednje koncentracije fenola in glicerola:

- fenol: 0,5% m/v;

- glicerol: 10% v/v.

Pod pogojem, da so tuberkulini shranjeni v temi in pri
temperaturi od 2 do 8 stopinj C, jih je mogoče uporabljati do
konca naslednjih obdobij po zadnjem zadovoljivem testu jakosti:

- tekoči PPD tuberkulini: dve leti;

- liofilizirani PPD tuberkulini: osem let;

- razredčeni HCSM tuberkulini: dve leti.

Uradne preiskave tuberkulina morajo biti enake, kot so predpisane
za tuberkuline, ki se uporabljajo v državah EU (Direktiva Sveta
64/432, priloga B), in jih mora opraviti pooblaščen zavod v
državi dobaviteljici.

Koncentracija apliciranega bovinega tuberkulina ne sme biti
manjša od 2000 CTU.

Koncentracija apliciranega aviarnega tuberkulina W15 ne sme biti
manjša od 2000 IU.

Količina apliciranega tuberkulina ne sme biti večja od 0,2 ml.