Na podlagi 21. in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US, 45/94 – odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odločba US, 44/96 – odločba US, 26/97, 70/97, 10/98 – odločba US, 74/98 in 12 in 16/99 – odločba US), 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in spremembe in popravki) in 30. člena statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 15/99) je Občinski svet občine Tržič na 8. seji dne 29. 12. 1999 sprejel
O D L O K
o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Tržič
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen odloka)
S tem odlokom se ureja vrsta, zbiranje, odvažanje, odlaganje (v nadaljevanju: ravnanje), način obračunavanja ter nadzor nad izvajanjem tega odloka na območju Občine Tržič.
2. člen
(cilji ravnanja z odpadki)
Cilji ravnanja z odpadki so:
1. preprečevanje nastajanja in zmanjševanje količin odpadkov,
2. preprečevanje neorganiziranega oziroma divjega odlaganja odpadkov,
3. zajetje in ločeno zbiranje odpadnih materialov na izvoru nastanka po sistemu ločenega zbiranja odpadkov,
4. vračanje odpadkov v ponovno uporabo (recikliranje),
5. sprejemljivost ukrepov za okolje,
6. uveljavitev načela »stroške plača povzročitelj«,
7. urejeno deponiranje ostankov odpadkov,
8. racionalizacija stroškov ravnanja z odpadki.
3. člen
(subjekti ravnanja z odpadki)
Za okolju neškodljivo ravnanje s komunalnimi odpadki so odgovorni:
– Občina Tržič,
– pooblaščeni izvajalci javnih služb za ravnanje z odpadki in druge osebe javnega prava kadar opravljajo dejavnost ali zadeve ravnanja z odpadki (v nadaljevanju: izvajalci) na podlagi pogodbe občine,
– povzročitelji obremenitev (v nadaljevanju: povzročitelji); to so pravne in fizične osebe, ki so lastniki, uporabniki ali upravljavci stanovanjskih, poslovnih in drugih prostorov ter površin, pri katerih nastajajo komunalni odpadki ter s tem povzročajo obremenitve.
4. člen
(sistem ravnanja z odpadki)
Na področju ravnanja z odpadki se vzpostavi naslednji sistem:
– ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka ter prevažanje, sortiranje in skladiščenje odpadkov,
– vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo oziroma predelavo,
– okolju prijazno ravnanje z nevarnimi odpadki iz gospodinjstev,
– upravljanje urejenega občinskega odlagališča,
– odlaganje preostalih odpadkov na urejenem odlagališču,
– saniranje in odprava divjih odlagališč.
Postopnost uvedbe in način ločenega zbiranja odpadkov bosta podrobneje določena v programu o ravnanju z odpadki, ki ga bo pripravila strokovna služba Občine Tržič v sodelovanju z izvajalci, ko bodo dani pogoji za ločeno zbiranje.
5. člen
(obveznost ravnanja z odpadki)
Na celotnem območju Občine Tržič morajo biti v sistem ravnanja z odpadki vključeni vsi lastniki uporabniki, oziroma upravljavci stanovanjskih prostorov, poslovnih prostorov ter vseh drugih objektov, ne glede na njihovo stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se v sistem ravnanja z odpadki začasno ne vključijo tisti predvideni uporabniki storitev, do katerih zaradi odmaknjenosti od prevoznih cest izvajalci ne morejo pripeljati s svojimi komunalnimi vozili, predvideni uporabniki storitev pa ne morejo sami dostaviti posod za odpadke do najbližjega mesta.
Te uporabnike storitev določi izvajalec v soglasju s strokovno službo občinske uprave.
6. člen
(opravljanje dejavnosti ravnanja z odpadki)
Dejavnost ravnanja z odpadki opravljajo izvajalci po programu gospodarnega ravnanja z odpadki v Občini Tržič, ki ga potrdi Občinski svet občine Tržič v skladu s predpisi in s tem odlokom.
II. VRSTE ODPADKOV
7. člen
(komunalni odpadki)
Komunalni odpadki so gospodinjski in njim podobni odpadki, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih v bivalnem okolju ter na površinah in objektih v javni rabi, ki so pretežno trdi ter po svoji sestavi heterogeni.
Določbe tega odloka ne veljajo za posebne odpadke, ki vsebujejo nevarne snovi (ostanki zdravil, baterije, ostanki barv in topil, druge hitro vnetljive, jedke, dražljive, radioaktivne ali strupene snovi, odpadno olje, ostanki gnojil, ostanki herbicidov, insekticidov in pesticidov, živalski ostanki), katere pa je povzročitelj dolžan v sodelovanju s pooblaščenim proizvajalcem zbirati in začasno deponirati na ekološko primeren način, določen s pravilniki sprejetimi na podlagi zakona o varstvu okolja.
Komunalni odpadki iz gospodinjstev so:
1. trdni organski in anorganski odpadki (ostanki hrane – bioodpadki, ohlajeni pepel, konzerve, steklo, keramika, porcelan, manjši kovinski, tekstilni, papirni in plastični odpadki ter listje in trava),
2. kosovni odpadki: pohištvo, gospodinjski stroji, ostanki vozil in koles, hišna oziroma stanovanjska oprema (školjke, umivalniki, kadi),
3. nevarni odpadki iz gospodinjstev, s katerimi je treba ravnati v skladu s posebnimi predpisi.
Ostali komunalni odpadki so:
1. odpadni gradbeni material, kamenje, jalovina iz manjših gradbenih posegov,
2. večje vejevje, štori in drugi inertni materiali v urbanih naseljih,
3. ohlajeni ogorki in pepel iz kurilnih naprav skupnih kurilnic,
4. odpadki, ki nastajajo pri ročnem in strojnem čiščenju javnih površin,
5. trdne usedline cestne kanalizacije in usedline iz komunalnih čistilnih naprav ob upoštevanju ustreznih predpisov,
6. komunalnim odpadkom podobni odpadki iz drugih virov,
7. fekalije iz greznic.
Posebni odpadki so:
1. posebni odpadki iz industrije, obrti ali drugih dejavnosti, ki se pri odlaganju lahko mešajo s komunalnimi odpadki, ne da bi povzročili škodo okolju, vendar se zaradi svoje sestave, oblike in količine odlagajo pod posebnimi pogoji.
Odlaganje na javnem odlagališču komunalnih odpadkov je možno samo na podlagi mnenja ustrezne strokovne institucije oziroma pristojne inšpekcije in na podlagi sklenjene pogodbe z upravljavcem odlagališča.
III. ZBIRANJE ODPADKOV
8. člen
(zbirno in odjemno mesto)
1. Zbirno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, na katerem povzročitelji redno odlagajo odpadke v tipizirane posode za odpadke in plastične vreče.
2. Odjemno mesto za komunalne odpadke je ustrezno urejen in utrjen prostor, od koder izvajalci redno odvažajo komunalne odpadke. Izvajalcu mora biti omogočen dostop do odjemnega mesta.
3. Zbirno in odjemno mesto morata biti na istem prostoru, razen v primeru če to onemogočajo tehnični ali drugi razlogi. Odjemno mesto je ob vozni poti smetarskega vozila.
4. Zbirna in odjemna mesta določijo izvajalci v soglasju s povzročitelji. Zbirno in odjemno mesto je lahko, skupno za več povzročiteljev odpadkov z uporabo skupne posode. V spornih primerih določi lokacijo zbirnega in odjemnega mesta pristojni občinski upravni organ.
5. V posameznih naseljih ali delih naselja so zaradi racionalizacije ločenega zbiranja odpadkov postavljene posode v ekološke otoke. Ekološki otok je prostor, kjer so nameščene posode za ločeno zbiranje sekundarnih surovin za določen bivalni okoliš. Lokacijo določijo izvajalci in občina.
6. Povzročitelji, do katerih izvajalci zaradi odmaknjenosti od prevoznih cest ne morejo priti, odlagajo odpadke v posebnih vrečah za odpadke. Odpadke v vrečah so povzročitelji dolžni na dan odvoza dostaviti na odjemno mesto.
7. Povzročitelji iz predhodnega odstavka tega člena si morajo glede na količino odpadkov pri izvajalcu priskrbeti ustrezno število plastičnih vreč, letno pa najmanj 52 vreč.
8. Posode za odpadke morajo biti postavljene na zbirno ali odjemno mesto takoj ko izvajalci za določeno območje organizirajo odvoz odpadkov oziroma takoj, ko se objekt prične graditi.
9. člen
(pogoji za ureditev zbirnega in odjemnega mesta)
Zbirno in odjemno mesto morata ustrezati funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim in požarno-varnostnim pogojem in ne smeta ovirati ali ogrožati prometa na javnih prometnih površinah.
10. člen
(vzdrževanje zbirnih in odjemnih mest)
Zbirna in odjemna mesta vzdržujejo povzročitelji odpadkov.
11. člen
(ločeno zbiranje odpadkov)
1. Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka se uvede na celotnem območju Občine Tržič in je obvezno za vse povzročitelje in izvajalce ter se izvaja po potrjenem programu izvajalcev.
2. Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru poteka po vrstah odpadkov, ki jih je možno predelati ali vrniti v ponovno uporabo.
3. Izvajalci ločenega zbiranja odpadkov postavijo ustrezne tipizirane posode po predloženem planu na ekološke otoke. Stroški za nabavo posod in njihovo amortizacijo se zaračunajo v ceni zbiranja, odvoza, recikliranja ter vgrajevanja teh odpadkov.
4. Povzročitelji so dolžni odlagati odpadke v tipizirane posode, skladno z navodili izvajalcev.
5. V posode za ločeno zbiranje odpadkov, je prepovedano odlagati katerekoli druge odpadke.
6. Začetek zbiranja ter spremembo načina zbiranja in odvažanja odpadkov iz tega člena je izvajalec dolžan objaviti na običajen krajeven način in povzročitelje o načinu ločenega zbiranja tudi natančno poučiti.
12. člen
(vrste posod za odpadke)
Povzročitelji morajo skladno z določili tega odloka ter navodili izvajalcev odpadke odlagati v:
1. tipizirane plastične in kovinske posode volumna 120, 240, 550, 770, 1000 in 1100 litrov,
2. tipizirane kovinske kesone (zaboje) volumna 4–8 m3,
3. posebne vrečke, ki jih določi izvajalec po programu samo, kolikor se ne morejo uporabiti tipizirane posode iz 1. in 2. točke tega odloka,
4. tipizirane velike kovinske odprte kesone volumna do 20 m3 za kosovne odpadke.
Vrsto, število in volumen posod za odpadke določijo izvajalci v programu, v skladu s tehnologijo zbiranja in odvažanja, dostopnostjo oziroma odmaknjenostjo povzročiteljev, pogostostjo odvozov ter strukturo in vrsto odpadkov. Velikost posode mora zagotavljati najmanj enotedensko nemoteno odlaganje odpadkov.
Če se komunalni odpadki ne dajo ali jih je težko odlagati v tipizirane posode za odpadke, mora uporabnik skleniti z izvajalcem pogodbo, v kateri se določi drug način odlaganja, ki pa ne sme biti v nasprotju z veljavnimi obstoječimi predpisi.
S pogodbo iz prejšnjega odstavka se določi tudi višina in način plačila stroškov tovrstnega odlaganja.
Inšpekcijski organ lahko z odločbo določi vrsto, število in volumen posod, kolikor se izvajalec in povzročitelj o tem ne moreta dogovoriti.
13. člen
(prepoved nepravilnega odlaganja v posamezne posode)
V tipizirane posode za odpadke je prepovedano odlagati:
1. večje količine gradbenega materiala, kamenja ali zemlje,
2. večje kosovne odpadke (večja embalaža, pohištvo, gospodinjski stroji, kolesa, vozila, hišna in stanovanjska oprema),
3. usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov,
4. odpadke v tekočem stanju,
5. kužen odpadni material iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov,
6. tleče lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dražljive, strupene in radioaktivne odpadke, ki se morajo, odlagati v skladu s pravilnikom o ravnanju s posebnimi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi in so klasificirani kot nekomunalni ali nevarni odpadki,
7. neohlajene ogorke,
8. večje vejevje,
9. embalažo sredstev za varstvo rastlin (embalažo zbirajo trgovci, kjer je bilo sredstvo nabavljeno).
Na zbirnih in odjemnih mestih ter ekoloških otokih je prepovedano odlagati organske odpadke iz okrasnih vrtov, rastlinjakov, in zelenjavnih vrtov (trava, listje, zelenjavni odpadki), ki se morajo kompostirati na mestu izvora ali odlagati v zato namenjene posode za biološke odpadke.
Prepovedano je odlaganje odpadkov izven posode ter brskanje in razmetavanje odpadkov iz vseh vrst posod za odpadke.
Inšpekcijski organ lahko z odločbo prepove odlaganje odpadkov na podlagi prejšnjih treh odstavkov tega člena.
14. člen
(praznjenje posod)
Povzročitelji so dolžni v času odvoza posode za odpadke in tipizirane vreče za odpadke, razen tipizirane velike zabojnike pripeljati z zbirnega mesta na odjemno mesto in jih po izpraznitvi vrniti nazaj. Povzročitelji so ne glede na letni čas dolžni omogočiti dostop do posod za odpadke.
Izvajalci so dolžni izprazniti tipizirane posode tako, da ne ovirajo prometa, ne onesnažijo prostora in ne poškodujejo posode in okolice, kjer se opravlja delo. V primeru, da izvajalci onesnažijo odjemno mesto, so ga dolžni takoj pospraviti, poškodovano posodo pa nadomestiti z novo.
Povzročitelji so dolžni izvajalca sproti obveščati o vseh spremembah, ki na podlagi meril za oblikovanje cen odvoz odpadkov vplivajo na ceno odvoza.
Inšpekcijski organi lahko z odločbo zahtevajo, da morajo povzročitelji na dan odvoza odpadkov prestaviti posode za odpadke z zbirnega mesta na odjemno mesto in jih po izpraznitvi vrniti nazaj.
15. člen
(organiziranje prireditev)
Organizatorji kulturnih, športnih in drugih prireditev ter aktivnosti na prostem morajo poskrbeti, da so prireditveni prostori v času trajanja prireditve opremljeni z ustreznimi posodami za odpadke. Po končani prireditvi morajo poskrbeti, da bo prireditveni prostor očiščen in da bo izvajalec odpeljal odpadke na odlagališče najkasneje v 24 urah po končani prireditvi.
Organizatorji iz prvega odstavka tega člena morajo pri pripravi za organizacijo prireditve na prostem predložiti tudi potrdilo o opremljenosti prireditvenega prostora z ustreznimi posodami za odpadke in o odvozu odpadkov.
16. člen
(postavitev košev)
Upravljavci trgovinskih in gostinskih lokalov, športnih objektov, javnih zgradb, parkirišč in drugih javnih površin morajo ob objektih oziroma na njih postaviti koše za odpadke.
Lastniki oziroma uporabniki objektov in površin iz prvega odstavka tega člena so dolžni koše za odpadke nabaviti, jih postaviti in izpraznjevati v tipizirane posode za odpadke.
Odpadke na javnih površinah je dolžan odstranjevati upravljavec javne površine.
17. člen
(obveznost posredovanja podatkov o odpadkih)
K vlogi za izdajo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gospodarske dejavnosti (registracija samostojnega podjetnika ali druge gospodarske družbe) mora vlagatelj priložiti potrdilo izvajalca, da je povzročitelj prijavljen za odvoz odpadkov v skladu s tem odlokom in da že ima ustrezno tipsko posodo za lastne potrebe.
Ob prijavi za odvoz odpadkov, je povzročitelj dolžan izvajalcu sporočiti predvidene vrste in količine odpadkov.
Šele na podlagi izdanega potrdila izvajalca pristojna upravna enota izda povzročitelju odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gospodarske dejavnosti.
Vključeni povzročitelji iz prvega odstavka tega člena preidejo na nov način ravnanja z odpadki v skladu z odlokom.
18. člen
(ravnanje s posodami za odpadke)
Izvajalci so dolžni posode za odpadke po potrebi ali na zahtevo inšpektorja ter ustrezne službe v občini čistiti, razkuževati in vzdrževati, jih sproti popravljati ter dotrajane nadomeščati z novimi ali rabljenimi.
Nosilci stroškov čiščenja, razkuževanja in vzdrževanja posod za odpadke so povzročitelji. Prav tako so dolžni plačevati stroške popravila oziroma zamenjave posode za odpadke, če so posodo poškodovali ali jim je bila odtujena, razen v primeru, da posodo poškoduje izvajalec.
Inšpekcijski organ lahko na podlagi prvega odstavka tega člena izvajalcu z odločbo naloži čiščenje, razkuževanje, vzdrževanje, popravljanje in nadomeščanje dotrajanih posod.
Izvajalec za zbiranje in transport odpadkov je dolžan posode za odpadke po potrebi ali na zahtevo povzročiteljev komunalnega nadzornika oziroma pristojnega inšpektorja očistiti in vzdrževati, jih sproti popravljati ter dotrajane nadomeščati z novimi ali rabljenimi.
19. člen
(ravnanje s kosovnimi odpadki)
Zbiranje kosovnih odpadkov se izvaja po načelu »od vrat do vrat«.
Zbiranje kosovnih odpadkov se objavi na krajevno običajni način. Kosovne odpadke zbirajo in hranijo povzročitelji na ustreznih mestih doma, v času organiziranega odvoza, ki je najmanj enkrat letno pa jih pripeljejo na določena odjemna mesta.
Kosovni odpadki se lahko odlagajo na deponiji v času, ko je ta odprta. Deponiranje se zaračunava po m3 odpadkov.
V spomladanski akciji čiščenja in zbiranja kosovnih odpadkov, ki naj bi trajalo predvidoma tri tedne, je odlaganje kosovnih odpadkov brezplačno.
Izvajalci so dolžni ob odvozu kosovnih odpadkov odjemno mesto očistiti.
Kosovne odpadke lahko odvažajo tudi povzročitelji sami, v dogovoru z izvajalci, vendar morajo za posamezne vrste odpadkov uporabiti tehnično ustrezna vozila, ki omogočajo brezprašno in higiensko nakladanje, prevažanje in praznjenje na način, ki omogoča takšno nakladanje, prevažanje in praznjenje.
IV. ODVAŽANJE IN ODLAGANJE ODPADKOV
20. člen
(pogostnost odvozov)
Izvajalci so dolžni posode, kesone in vreče za odpadke prazniti skladno s programom oziroma razporedom odvoza, ki ga pripravijo izvajalci in ki ga potrdi Občinski svet občine Tržič.
Razpored se objavi v javnih občilih in na krajevno običajen način. Razpored mora ustrezati strukturi in količini posameznih odpadkov, in sicer je izvajalec dolžan posode z odpadki v katerih se zbira biološka frakcija, odvažati v zimskem času najmanj dvakrat mesečno, v letnem času pa najmanj enkrat tedensko, posode v katerih se zbirajo sekundarne surovine in ostanki ločenega zbiranja pa enkrat mesečno.
V primeru izpada odvoza zaradi višje sile ali večjih ovir na dovozu (sneg, prekop dovoza ipd.), so izvajalci dolžni opraviti odvoz najkasneje v naslednjih dveh delovnih dnevih po prenehanju ovire oziroma praznikih.
Inšpekcijski organi lahko v primeru neupoštevanja tega člena izvajalcem z odločbo odredijo odvoz odpadkov.
21. člen
(način odvoza)
Izvajalci smejo odvažati odpadke samo s posebej urejenimi komunalnimi vozili, ki omogočajo brezprašno higiensko nakladanje, odvažanje in praznjenje.
Manjše količine komunalnih odpadkov iz 7. člena tega odloka – merilo je prikolica za osebni avto, lahko odvažajo na odlagališče tudi povzročitelji sami, če so vključeni v redni odvoz.
Kolikor posoda za odpadke ne zadošča povzročiteljevi količini odpadkov, inšpekcijski organ z odločbo naloži povzročitelju dobavo dodatne posode v skladu z dogovorom z izvajalcem.
Inšpekcijski organ lahko zahteva od izvajalca, da odvaža odpadke le s posebej urejenimi komunalnimi vozili.
22. člen
(odlaganje odpadkov)
Izvajalci in povzročitelji morajo odpadke odlagati na zato dejavnost določeno odlagališče odpadkov. Odlagališče odpadkov za Občino Tržič je centralna deponija v Kovorju.
23. člen
(sprejemljivost odlagališča odpadkov)
Na odlagališču odpadkov se lahko odlagajo samo odpadki, ki jih dovoljuje veljavni poslovnik odlagališča in obstoječi veljavni zakonski predpisi.
Drugih odpadkov ni dovoljeno odlagati na odlagališče odpadkov, razen odpadkov, ki se odlagajo pod posebnimi pogoji in za katere si izvajalci pridobijo ustrezno mnenje pooblaščene institucije.
Inšpekcijski organi lahko z odločbo na odlagališču prepovedo odlaganje odpadkov, ki niso zajeti v tem členu oziroma naložijo pridobitev mnenja strokovne institucije glede deponiranja odpadkov, ki se odlagajo pod posebnimi pogoji.
24. člen
(odlaganje odpadnega gradbenega materiala in jalovine)
Odpadne inertne (nedejavne) gradbene materiale in jalovino je z dovoljenjem pristojnega organa občinske uprave dopustno uporabiti za izravnave pri urejanju okolij (sanacijo opuščenih kamnolomov) oziroma cestišč.
Odlaganje gradbenih materialov in jalovine ne sme ogrožati podtalnice, vodotokov ter virov pitne vode.
Inšpekcijski organi lahko z odločbo prepovejo odlaganje odpadnega materiala in jalovine, ki se odlagajo brez, oziroma v nasprotju z določili dovoljenja pristojnega organa, oziroma odredijo potrebne ukrepe za sanacijo in vrnitev v prvotno stanje na stroške povzročitelja.
25. člen
(obratovalni čas)
Povzročitelji in izvajalci lahko odpadke pripeljejo na odlagališče le v obratovalnem času odlagališča in jih lahko odložijo le na mestu, ki ga določi upravljavec odlagališča.
26. člen
(odlaganje odpadkov izven odlagališča)
Kdor odloži odpadke izven območja odlagališča, jih je dolžen na svoje stroške odstraniti in pripeljati na odlagališče pod pogoji in na način, ki ga predpišejo pristojne inšpekcijske službe.
Če storilca ni možno ugotoviti, odstrani odpadke lastnik zemljišča na zahtevo in v roku, ki ga določi inšpekcijski organ.
Inšpekcijski organi lahko z odločbo prepovejo odlaganje odpadkov, ki niso zajeti v tem členu oziroma naložijo pridobitev mnenja strokovne institucije glede deponiranja odpadkov, ki se odlagajo pod posebnimi pogoji.
27. člen
(kurjenje odpadkov)
Prepovedano je kuriti komunalne odpadke na prostem ali obrobnih kuriščih, kjer bi zaradi nepopolnega izgorevanja prihajalo do nastanka emisij škodljivih za okolje. Taki odpadki so guma, plastika, tekstil, embalaža z ostanki barv, lakov, ostanki ivernih plošč in drugi leseni odpadki, ki vsebujejo kemikalije.
Prepovedano je oddajati industrijske in druge odpadke prebivalcem Občine Tržič, za naravno kurjenje v drobnih kuriščih, razen če je z mnenjem pristojne strokovne institucije dokazano, da pri kurjenju teh odpadkov ne prihaja do kakršnegakoli škodljivega vpliva na okolje.
V. OBRAČUN RAVNANJA Z ODPADKI
28. člen
(določanje cen)
Cene za ravnanje z odpadki se določijo skladno z veljavnimi predpisi, in so jo dolžni plačevati vsi povzročitelji s stalnim in začasnim prebivališčem v Občini Tržič, za katere je organizirano ravnanje z odpadki po tem odloku.
Cene se oblikujejo za vse povzročitelje enotno in vsebujejo tudi stroške odlaganja in ravnanja z ločeno zbranimi odpadki.
29. člen
(načelo »povzročitelj plača«)
Stroške zbiranja, odvoza in odlaganja odpadkov so dolžni plačevati vsi povzročitelji s stalnim ali začasnim prebivališčem v Občini Tržič, za katere je organiziran odvoz.
30. člen
(način obračuna ravnanja z odpadki)
Cene za ravnanje s komunalnimi odpadki iz gospodinjstev se določijo na osnovi stroškovnih kalkulacij izvajalca skladno z veljavnimi predpisi in v soglasju z občinskim svetom Občine Tržič oziroma na osnovi določil pogodbe med Občino Tržič in izvajalcem. Obračunavajo se po prostornini odpadkov , ki se deponirajo. Cene za ravnanje s komunalnimi odpadki iz gospodinjstev vključuje:
– stroške zbiranja in odvoza odpadkov,
– stroške ravnanja z odpadki na odlagališču in
– stroške odlaganja odpadkov na odlagališču.
Cene za ravnanje z komunalnimi odpadki iz storitvenih, poslovnih, obrtnih in proizvodnih dejavnosti se obračunavajo po prostornini odpadkov, ki se deponirajo, formirajo pa se na podlagi pogodbenega odnosa med povzročitelji odpadkov in izvajalcem.
Če povzročitelj odpadkov ne zbira ločeno, so izvajalci upravičeni zaračunati stroške tudi za tiste odpadke, ki so nesortirani.
Povzročiteljem, ki pripeljejo odpadke sami na odlagališče se stroški odlaganja odpadkov zaračunajo po m3 po veljavni ceni, ki je določena za odlaganje brez javno organiziranega prevoza.
31. člen
(sprememba podatkov)
Za obračunavanje stroškov ravnanja z odpadki sporočijo povzročitelji izvajalcem podatke, ki so potrebni za obračun storitve in njihove spremembe v roku, ki ga ti določijo.
32. člen
(pridobivanje podatkov)
Če povzročitelji v roku, ki ga določijo izvajalci, ne sporočijo zahtevanih podatkov, si izvajalci lahko pridobijo podatke iz razpoložljivih uradnih evidenc.
33. člen
(sklenitev pogodbe)
Povzročitelji odpadkov sklenejo z izvajalcem pogodbo o odvozu in odlaganju odpadkov. Sklenitev pogodbe je obvezno.
Če pogodbeni stranki pogodbe ne skleneta v roku 30 dni, je izvajalec dolžan kršitelja prijaviti pristojnemu inšpekcijskemu organu.
34. člen
(obveznost plačila)
Obveznost plačila stroškov za ravnanje z odpadki nastane z dnem, ko začnejo izvajalci opravljati storitve na njihovem območju ali ko se povzročitelji vselijo v stanovanje ali pričnejo uporabljati poslovne prostore.
VII. NADZOR
35. člen
(izvajanje nadzora)
Nadzor nad izvajanjem odločb tega odloka opravljajo: inšpektor za okolje, zdravstveni inšpektor, komunalni redar in pristojne občinske službe, vsak v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil.
Organi, navedeni v prvem odstavku tega člena lahko pri opravljanju nadzora izdajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
Izvajalci in povzročitelji so dolžni ugotavljati nepravilno ravnanje z odpadki v skladu s tem odlokom. V primeru neupoštevanja tega odloka so dolžni kršitelje prijaviti pristojni inšpekciji.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
36. člen
(denarne kazni za izvajalce)
Z denarno kaznijo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekrške pravna oseba – izvajalec, če:
1. ne izvaja odvoza odpadkov v skladu z 20. členom,
2. ne očistijo odjemnega mesta, ki so ga pri praznjenju posod za odpadke onesnažili (10. člen),
3. po potrebi ali na zahtevo ustrezne službe v občini ali pristojne inšpekcijske službe ne čistijo, razkužujejo in vzdržujejo posod za odpadke (18. člen),
4. ne praznijo posod za odpadke, skladno z razporedom odvoza (20. člen),
5. ne opravijo odvoza komunalnih odpadkov najkasneje v dveh dneh po prenehanju ovire ali višje sile (20. člen),
6. odvažajo odpadke z neprimernimi vozili (21. člen),
7. ne organizirajo odvoza kosovnih odpadkov skladno z naročilom naročnika (19. člen),
8. odlagajo odpadke izven določenega odlagališča oziroma mesta na odlagališču, ki ga določijo upravljavci, odlagajo na odlagališče komunalnih odpadkov nepomembne odpadke in odpadke za katere niso pridobili strokovnega mnenja (26. člen),
9. ne ugotavlja nepravilnega ravnanja z odpadki in kršitelja ne prijavijo pristojni inšpekciji ali pristojni občinski službi (35. člen).
Z denarno kaznijo 50.000–100.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
37. člen
(denarne kazni za povzročitelje)
Z denarno kaznijo od 50.000 do 100.000 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, če kot povzročitelj:
1. ravna v nasprotju s 5. členom tega odloka,
2. ne vzdržuje zbirnega in odjemnega mesta v skladu z navodili izvajalca (10. člen),
3. ne odlaga odpadkov v posode za odpadke (11. člen),
4. odlaga odpadke izven posod za odpadke ali izven odlagališč odpadkov (26. člen),
5. odlaga odpadke v nasprotju s 13. členom odloka,
6. v času odvoza ne pripelje posod za odpadke na odjemno mesto in jih po izpraznitvi ne vrne na zbirno mesto (14. člen),
7. ne vzdržuje čistoče na zbirnih, odjemnih mestih, dovoznih poteh ali v zimskem času ne omogoči dostopa do posod za odpadke (14. člen),
8. kdor kuri komunalne odpadke na prostem ali obrobnih kuriščih (27. člen).
38. člen
(denarne kazni za organizatorje javnih prireditev)
Z denarno kaznijo od 50.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi z opravljanjem dejavnosti organizatorja kulture, športne ali druge prireditve in aktivnosti na prostem, če ne poskrbi da so prireditveni prostori v času trajanja prireditve opremljeni z ustreznimi posodami za odpadke, po končani prireditvi pa ne poskrbi za čiščenje prostora in odvoz odpadkov na odlagališče (15. člen).
Z denarno kaznijo od 50.000 do 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe – organizatorja, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
39. člen
(rok za prehod na nov način ravnanja z odpadki)
Izvajalec dejavnosti je dolžan vzpostaviti in voditi evidenco vseh povzročiteljev komunalnih odpadkov na območju organiziranega odlaganja komunalnih odpadkov v tipizirane posode (območje urbanih naselij) v roku osmih mesecev po uveljavitvi tega odloka.
Izvajalec je dolžan vzpostaviti in voditi evidenco vseh povzročiteljev komunalnih odpadkov na območju odlaganja, kjer do sedaj odvoz smeti ni bil možen, v skupne tipizirane kontejnerje v roku šest mesecev po uveljavitvi tega odloka.
Izvajalec dejavnosti je dolžan v roku šestih mesecev po uveljavitvi odloka izdelati ustrezen pravilnik o cenah in povračilih za zbiranje, transport in odlaganje odpadkov v Občini Tržič.
40. člen
Ob uveljavitvi tega odloka za območje Občine Tržič preneha veljati odlok o odstranjevanju odpadkov (Uradni vestnik Gorenjske, št. 19/79 in 21/86).
41. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 353-020/99-07
Tržič, dne 29. decembra 1999.
Župan
Občine Tržič
Pavel Rupar l. r.
