Na podlagi 37. člena zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94), 6. člena zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 71/93), 16. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93), uredbe o merilih za organiziranje, opremljanje in usposabljanje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč (Uradni list RS, št. 18/96) ter 9. člena statuta Občine Žužemberk (Uradni list RS, št. 34/99) je Občinski svet občine Žužemberk na 8. seji dne 22. 10. 1999 sprejel
O D L O K
o organizaciji, ustanavljanju in delovanju zaščite in reševanja v Občini Žužemberk
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se v skladu z enotnimi temelji organizacije in delovanja sistema zaščite in reševanja v Republiki Sloveniji za območje Občine Žužemberk natančneje določa:
– organizacija, pripravljanje in delovanje civilne zaščite in drugih sil zaščite in reševanja ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v vojni;
– enotnost usmerjanja in vodenja vseh struktur, ki sodelujejo pri zaščiti in reševanju;
– organizacija odkrivanja, spremljanja in obveščanja o nevarnostih.
2. člen
Zaščita in reševanje ljudi, materialnih in drugih dobrin v Občini Žužemberk temelji na:
– uresničevanju in izvajanju preventivnih in drugih ukrepov, ki preprečujejo nastanek nesreče ali izboljšujejo zaščito in reševanje;
– pripravah prebivalstva, organov in organizacij za osebno in vzajemno zaščito;
– pripravah vseh struktur v občini za izvajanje ukrepov za zaščito in reševanje, predvsem javnih služb, ki delujejo na področju občine;
– pripravah in vključevanju v zaščito in reševanje podjetij, zavodov in drugih organizacij, katerih dejavnost je pomembna za zaščito in reševanje;
– organiziranju, pripravah in delovanju operativnih sestavov gasilske zveze in občinskega gasilskega poveljstva, krajevnega občinskega odbora RK in po potrebi drugih društev in organizacij državljanov, ki lahko opravljajo dejavnosti zaščite, reševanja in pomoči;
– organiziranju, pripravah in delovanju poverjenikov, enot, služb in štabov za civilno zaščito;
– pripravah občinskih organov za izvajanje in vodenje ukrepov zaščite in reševanja iz svoje pristojnosti;
– pripravah, organizaciji in permanentnem delovanju občinskega centra za obveščanje oziroma koriščenju uslug Regijskega centra za obveščanje Novo mesto za odkrivanje, spremljanje in obveščanje o nevarnostih.
Enotnost sistema za zaščito in reševanje se zagotavlja z organizacijskimi in drugimi pripravami, usposobljenostjo ter enotnim vodenjem akcij zaščite in reševanja v krajevnih skupnostih in v občini.
3. člen
Naravne in druge hude nesreče, zaradi katerih se v Občini Žužemberk aktivirajo sile za zaščito in reševanje, so: potresi, poplave, plazovi, tehnološke nesreče, nesreče z nevarnimi snovmi, neurja, požari, večje prometne nesreče, epidemije, suše, razpad komunalne infrastrukture, kolikor redne službe in podjetja niso zmožne same obvladati nesreče ali nezgode.
V celoti se sile za zaščito in reševanje aktivirajo v vojni.
II. OSEBNA IN VZAJEMNA ZAŠČITA
4. člen
Osebna in vzajemna zaščita obsega ukrepe in postopke za neposredno osebno in vzajemno zaščito, prvo pomoč in reševanje ljudi, materialnih in drugih dobrin v stanovanjskih hišah, poslovnih stavbah, na javnih mestih in drugih delovnih in bivalnih okoljih.
V stanovanjskih hišah in stanovanjskem okolju izvajajo ukrepe za zaščito in reševanje po načelih osebne in vzajemne zaščite vsi stanovalci. Njihovo delovanje usmerja krajevno pristojen štab za civilno zaščito, vodja intervencije gasilske ali druge reševalne službe, ki izvaja zaščito in reševanje na prizadetem območju ali poverjenik za civilno zaščito.
V delovnem okolju izvajajo ukrepe zaščite in reševanja po načelu osebne in vzajemne zaščite vsi zaposleni. Njihovo delovanje usmerja vodstvo podjetja, štab za civilno zaščito ali poverjenik za civilno zaščito.
Državljani izvajajo v okviru osebne in vzajemne zaščite naslednje aktivnosti:
– organizirajo in izvajajo ukrepe za osebno in vzajemno zaščito,
– vzdržujejo objekte za zaščito in reševanje (zaklonišča, zaklonilnike in druge prostore),
– nabavljajo komplete za osebno zaščito,
– izvajajo ukrepe za zaščito in reševanje.
III. UKREPI ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE
5. člen
Zaradi ogroženosti se v Občini Žužemberk pripravljajo, organizirajo, načrtujejo in izvajajo naslednji ukrepi in aktivnosti:
– zaščita in reševanje ob požarih,
– zaščita in reševanje ob poplavah,
– zaščita in reševanje ob potresih iz ruševin in jam,
– zaščita in reševanje ob nesreči z nevarnimi snovmi,
– zaščita in reševanje ob jedrski nesreči v NE Krško,
– prva medicinska pomoč,
– radiološka, kemijska in biološka zaščita,
– zaklanjanje,
– evakuacija,
– oskrba ogroženega in prizadetega prebivalstva,
– prostorski, urbanistični, gradbeni in tehnični ukrepi,
– sanacija.
6. člen
Ukrepi, našteti v prejšnjem členu, obsegajo:
– aktivnosti za preprečevanje oziroma zmanjšanje ogroženosti,
– organizacijske, materialne in kadrovske priprave za izvajanje ukrepov zaščite in reševanja,
– aktivnosti za odpravljanje posledic.
V miru izvajajo ukrepe za zaščito in reševanje podjetja, zavodi in druge organizacije, katerih dejavnost je pomembna za zaščito in reševanje, splošno reševalne službe ter enote in štabi za civilno zaščito (v primeru večjih naravnih in drugih nesreč).
IV. PODJETJA IN ZAVODI TER DRUGE ORGANIZACIJE, KI OPRAVLJAJO DEJAVNOSTI, POMEMBNE ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE
7. člen
Kot podjetja, katerih dejavnosti so pomembne za zaščito in reševanje v primeru naravnih in drugih nesreč v Občini Žužemberk, se določijo:
– Gasilsko reševalni center Novo mesto, za gašenje vseh vrst požarov in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah,
– Cestno podjetje Novo mesto, za opravljanje nalog tehničnega reševanja in sanacije,
– Zdravstveni dom Novo mesto – Zdravstvena postaja Žužemberk, za opravljanje nalog organizacije in dajanja prve pomoči ob naravnih in drugih nesrečah,
– Krka – Tovarna zdravil, za opravljanje nalog dekontaminacije tehnike, objektov in zemljišč.
Pogodbe o izvajanju nalog zaščite in reševanja med naštetimi podjetji in Občino Žužemberk podpišeta odgovorna oseba v podjetju (direktor) in župan Občine Žužemberk.
Navedena podjetja, ki so posebnega pomena za zaščito in reševanje v Občini Žužemberk, imajo naslednje naloge:
– omogočajo strokovno usposabljanje delavcev za izvajanje nalog zaščite in reševanja,
– skrbijo za materialno tehnična sredstva in opremo, ki je namenjena za izvajanje nalog zaščite in reševanja,
– izvajajo druge priprave, ki omogočajo uspešno delovanje ob naravnih in drugih hudih nesrečah,
Župan lahko v primeru potrebe pridobi tudi druga podjetja, ustanove in posameznike, potrebne za izvajanje dejavnosti pomembne za zaščito in reševanje v primeru naravnih in drugih nesreč.
V. SPLOŠNE REŠEVALNE SLUŽBE IN SODELOVANJE DRUŠTEV TER DRUGIH ORGANIZACIJ DRŽAVLJANOV PRI ZAŠČITI IN REŠEVANJU
8. člen
Gašenje požarov in izvajanje drugih reševalnih ukrepov ob velikih požarih in nesrečah, ki jih določa ta odlok, izvajajo GRC Novo mesto, prostovoljna gasilska društva, ki delujejo v okviru Občinskega gasilskega poveljstva Občine Žužemberk in Operativne gasilske enote civilne zaščite Žužemberk.
Zaradi večje operativnosti, se delovanje operativnih gasilskih enot civilne zaščite prilagaja obstoječi gasilski organizaciji – teritorialna oziroma sektorska organiziranost.
Operativne gasilske enote civilne zaščite se popolnjujejo iz članstva obstoječih prostovoljnih gasilskih društev na območju Občine Žužemberk.
Sestav in število operativnih gasilskih enot civilne zaščite na območju Občine Žužemberk, določi župan na predlog občinskega štaba za civilno zaščito.
Prostovoljna gasilska društva, ki so udeležena v reševalnih akcijah, imajo pristojnosti splošnih reševalnih enot.
Za organizacijo, strokovno usposabljanje in druge operativne priprave operativnih gasilskih enot in prostovoljnih gasilskih društev, skrbijo Gasilska zveza Novo mesto in občinski štab za civilno zaščito.
9. člen
Gasilska zveza Novo mesto in prostovoljna gasilska društva v občini, opravljajo svoje naloge v vseh situacijah do trenutka, ko je obseg elementarne ali druge nesreče tako obsežen, da je potrebno aktivirati tudi druge enote in službe civilne zaščite.
O aktiviranju enot in služb civilne zaščite Občine Žužemberk, odloča župan ali poveljnik za civilno zaščito Občine Žužemberk oziroma pooblaščeni član štaba za civilno zaščito.
Operativnim gasilskim enotam poveljujejo poveljniki gasilskih društev, ki so že določeni s strani Gasilske zveze Novo mesto in Občinskega gasilskega poveljstva občine Žužemberk.
10. člen
Intervencije, pri katerih sodeluje več gasilskih enot, vodi poveljnik gasilske enote, na območju katere je požar ali druga nesreča, lahko pa sporazumno preda vodenje poveljniku višje kategorizirane enote ali višjemu po činu. Poveljniki sodelujočih gasilskih enot in drugih reševalnih enot sestavljajo operativno vodstvo intervencije, ki je odgovorno vodji intervencije.
Pri izvajanju zaščitnih in reševalnih aktivnosti na območju več krajevnih skupnosti oziroma na območju sektorja, aktivnosti vodi in vsem poveljuje poveljnik občinskega gasilskega poveljstva (če je aktiviran župan ali Občinski štab CZ Občine Žužemberk, le-ta vodi aktivnosti zaščite in reševanja, operativnim gasilskim enotam pa poveljuje sektorski poveljnik).
Pri izvajanju zaščitnih in reševalnih aktivnosti na območju celotne Občine Žužemberk, vse aktivnosti ob večjih nesrečah in katastrofah organizira in vodi župan ali poveljnik za civilno zaščito Občine Žužemberk, operativnim gasilskim enotam civilne zaščite in prostovoljnim gasilskim društvom pa poveljuje poveljnik Občinskega gasilskega poveljstva občine Žužemberk ali pooblaščeni član poveljstva GZ.
Kadar pri izvajanju zaščitnih in reševalnih aktivnosti nastopa GRC Novo mesto, vsem prisotnim gasilskim enotam poveljuje v strokovnem vodenju poveljnik GRC Novo mesto (pooblaščeni poveljujoči).
11. člen
Drušva, katerih dejavnost je pomembna za izvajanje nalog zaščite in reševanja v Občini Žužemberk, so:
1. Radio klub Žužemberk – za vzpostavitev in organizacijo UKV zvez za potrebe zaščite in reševanja,
2. Kajak-raft klub Žužemberk – za reševanje na vodah,
3. Jamarski klub Vinko Paderšič – Batreja – za reševanje iz jam in ruševin,
4. Kinološko društvo Novo mesto – za iskanje zasutih v ruševinah.
12. člen
Pogodbe o izvajanju nalog zaščite in reševanja med naštetimi društvi in Občine Žužemberk podpišeta predsednik društva in župan.
Za nemoteno izvajanje nalog zaščite in reševanja se društvom pomaga v sodelovanju z Upravo za obrambo Novo mesto – izpostava Novo mesto, z ustreznim razporejanjem kadrov v enote civilne zaščite.
13. člen
Krajevni občinski odbor Rdečega križa Žužemberk, poleg rednih dejavnosti, ki sovpadajo z zaščito in reševanjem, organizira poizvedovalno službo za primer večjih nesreč.
Krajevni občinski odbor RK Žužemberk zagotavlja stalno pripravljenost in operativno sposobnost pripadnikov poizvedovalne službe.
VI. ENOTE IN ŠTABI CIVILNE ZAŠČITE
a) Enote civilne zaščite
14. člen
Enote civilne zaščite so v Občini Žužemberk posebej organizirane in opremljene ter usposobljene sile, namenjene za zaščito in reševanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin ob naravnih in drugih večjih nesrečah ter nevarnostih.
Enote civilne zaščite organizirajo vse krajevne skupnosti ali drugi ožji deli občine in tista podjetja ter zavodi, ki zaposlujejo na enotnem delovnem prostoru več kot 100 delavcev oziroma tista, ki jih določi s svojim sklepom župan na predlog občinskega štaba za civilno zaščito.
Enote civilne zaščite lahko organizirajo podjetja, zavodi in druge organizacije tudi po lastni odločitvi.
Enote civilne zaščite so splošne in specializirane.
Splošne enote civilne zaščite organizirajo v Občini Žužemberk za izvajanje manj zahtevnih ukrepov zaščite in reševanja podjetja, zavodi in druge organizacije ter krajevne skupnosti ali drugi ožji deli občine, ki na svojem območju nimajo gasilskega društva oziroma, če ti sestavi niso zadostni.
Specializirane enote civilne zaščite na območju Občine Žužemberk organizirajo za izvajanje posameznih ukrepov zaščite in reševanja večja podjetja, zavode in druge organizacije, krajevne skupnosti in občine, na podlagi ocene ogroženosti.
15. člen
V Občini Žužemberk so za izvajanje posameznih ukrepov oziroma nalog zaščite in reševanja zadolžena podjetja iz 7. člena in društva iz 11. člena odloka, s katerimi župan podpiše pogodbo o izvajanju nalog zaščite in reševanja.
b) Štabi za civilno zaščito
16. člen
Za operativno strokovno vodenje zaščite reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah v Občini Žužemberk, krajevnih skupnostih ali drugih ožjih delih občine in podjetjih, se imenujejo štabi za civilno zaščito.
Občinski štab za civilno zaščito in štabe za civilno zaščito v krajevnih skupnostih ali drugih ožjih delih občine, imenuje s svojim sklepom župan.
Štab za civilno zaščito v organizacijah oziroma podjetjih in zavodih, imenuje organ upravljanja (direktor, ravnatelj).
17. člen
Štabi za civilno zaščito opravljajo naslednje naloge:
– ocenjujejo ogroženost zaradi naravnih in drugih nesreč na svojem območju,
– izdelujejo in spremljajo načrte za delovanje civilne zaščite,
– predlagajo županu organizacijo civilne zaščite oziroma zaščite in reševanja v občini,
– usmerjajo usposabljanje pripadnikov civilne zaščite,
– po pooblastilu župana odrejajo, organizirajo in vodijo izvajanje zaščitnih in reševalnih akcij ob naravnih in drugih večjih nesrečah ter v vojni.
18. člen
Občinski štab za civilno zaščito Občine Žužemberk vodi delovanje vseh štabov in poverjenikov civilne zaščite na območju občine, štab za civilno zaščito krajevne skupnosti vodi delovanje vseh štabov, poverjenikov in enot civilne zaščite na območju krajevne skupnosti, štab za civilno zaščito podjetja pa vodi zaščitne in reševalne aktivnosti v podjetju.
Na območju Občine Žužemberk se ustanovi štab za civilno zaščito:
– občinski štab za civilno zaščito.
Na območjih nekdanjih krajevnih skupnosti: Dvor, Hinje in Žužemberk pa se imenujejo poverjeniki za civilno zaščito.
Poverjenike civilne zaščite imenuje s svojim sklepom župan.
19. člen
Poveljnike civilne zaščite, njihove namestnike in štabe civilne zaščite imenujejo podjetja, zavodi in druge organizacije z nad 50 zaposlenimi, ki v delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo, prevažajo ali skladiščijo nevarne snovi, nafto in njene derivate ter energetske pline ali opravljajo dejavnosti, ki predstavljajo tveganje za okolico na podlagi odločitev pristojnega državnega organa ali organa lokalne skupnosti.
V podjetjih, zavodih, ustanovah in delovnih enotah, ki nimajo štabov za civilno zaščito in je več kot 100 zaposlenih, se imenujejo poverjeniki za civilno zaščito.
Šole in drugi javni zavodi, ki opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja, otroškega, invalidskega in socialnega varstva ter nege starejših oseb, z nad 50 otroki, učenci, študenti ali oskrbovanimi osebami morajo imenovati poverjenike civilne zaščite.
Za opravljanje nalog iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena župan s svojim sklepom določi podjetja, šole in zavode, ki morajo imenovati štabe ali poverjenike civilne zaščite. Štabe civilne zaščite ali poverjenike imenuje organ upravljanja (direktor).
20. člen
V stanovanjskih stavbah z nad 100 stanovalci, in delih naselij, ki so zaokrožena celota z do 200 prebivalci, v vaseh in zaselkih z do 300 prebivalci oziroma v mešanih poslovno-stanovanjskih objektih, kjer prebiva oziroma dela več kot 100 oseb se imenujejo poverjeniki za civilno zaščito.
Za vzdrževanje zaklonišč, formiranje reševalnih skupin in odpravljanje posledic nesreč, so odgovorni lastniki stanovanj, njihovi upravljalci in poverjeniki CZ.
Za opravljanje nalog iz prvega odstavka tega člena župan s svojim sklepom imenuje poverjenike civilne zaščite.
21. člen
Naloge poverjenika za civilno zaščito v pripravah na zaščito in reševanje:
– vzpodbuja opremljanje prebivalcev (stanovalcev, delavcev) z osebno in skupno zaščitno opremo ter usposabljanje za izvajanje osebne in vzajemne zaščite,
– skrbi za organizacijo in izvajanje preventivnih ter drugih ukrepov za zaščito Ijudi ter premoženja,
– sodeluje pri organiziranju in formiranju potrebnih ekip za zaščito in reševanje v okolju, v katerem živi (KS) oziroma dela (podjetje),
– nadzoruje redno vzdrževanje zaklonišč in naprav ter opozarja pristojne na vzdrževanje zaklonišč (upravnika ali direktorja podjetja),
– skrbi za brezhibnost sredstev in opreme (RKB zaščite, opreme za gašenje požarov in reševanje iz ruševin, prve medicinske pomoči ter vseh drugih sredstev, ki se nahajajo v objektih in okolju, za katere je zadolžen),
– spremlja in opozarja prebivalce oziroma delavce v podjetjih, na vse preteče nevarnosti, ki bi lahko ogrozile njihovo varnost in premoženje (požar, potres, poplava itd.).
22. člen
Naloge poverjenika za civilno zaščito ob naravnih in drugih nesrečah ter v vojni:
– spremlja nevarnosti in organizira priprave za zaščito in reševanje v KS ali drugih ožjih delih občine oziroma podjetju,
– ugotavlja stanje in posledice ter o tem obvešča nadrejeni štab za civilno zaščito,
– spodbuja osebno in vzajemno zaščito prebivalcev, stanovalcev, oziroma delavcev,
– sodeluje z vodstvi reševalnih služb in ekip pri vodenju in izvajanju zaščite in reševanja.
23. člen
Ob naravnih in drugih nesrečah, ki v večjem obsegu ogrožajo prebivalstvo, materialne in druge dobrine oziroma, ki lahko povzročijo večje posledice, aktivirajo civilno zaščito poveljniki civilne zaščite ali poverjeniki CZ, poslovodni organi oziroma dežurni funkcionar, pristojen za ukrepanje, katerega pooblasti župan.
Civilna zaščita po aktiviranju deluje po načrtu za delovanje civilne zaščite in po dejanskih potrebah oziroma ukazih župana in nadrejenih štabov za civilno zaščito.
24. člen
Zaščito in reševanje ob vseh manjših nesrečah vodijo samostojno vodje gasilskih enot oziroma vodje gasilskih enot gasilskih društev.
Zaščito in reševanje ob nesrečah v tehnoloških procesih in nesrečah z nevarnimi snovmi manjšega obsega, vodijo vodje intervencijskih enot GRC Novo mesto.
25. člen
Zaščito in reševanje ob nesrečah večjega obsega, vodi župan ali štabi za civilno zaščito. Za vodenje reševalnih akcij, ki zahtevajo posebno strokovnost in znanje, župan lahko imenuje pri občinskem štabu za civilno zaščito skupine strokovnjakov za strokovno pomoč.
VII. MOBILIZACIJA IN AKTIVIRANJE ZAŠČITE IN REŠEVANJA
26. člen
Ob hudih naravnih in drugih nesrečah lahko župan ali poveljnik za civilno zaščito v skladu s pogoji in situacijo, po lastni presoji ali na predlog občinskega štaba za civilno zaščito, odredi aktiviranje državljanov ter njihovih sredstev, delavcev in sredstev podjetij, zavodov in reševalnih služb ter štabov in enot civilne zaščite na območju občine. Aktivnosti se vodijo in izvajajo v skladu z načrti zaščite in reševanja Občine Žužemberk.
Mobilizacija se izvaja v primeru vojne nevarnosti. Mobilizacijo razglasi Vlada RS. Mobilizacija se izvaja po načrtu za mobilizacijo Uprave za obrambo Novo mesto – izpostava Novo mesto. Strukture za zaščito in reševanje Občine Žužemberk so dolžne pomagati izvajati mobilizacijo.
27. člen
Za sodelovanje pri zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah in za škodo, ki jo pri tem utrpi, imajo aktiviranci iz prejšnjega člena pravico do povračila dejanskih stroškov in dejanske škode.
Državljani oziroma delavci imajo pravico do brezplačne nastanitve in prehrane, če neprekinjeno sodelujejo v akcijah zaščite in reševanja najmanj 4 ure.
Povračilo oziroma odškodnina uporabnikom ter lastnikom sredstev in nepremičnin gre v breme proračuna Občine Žužemberk, v primeru tehnoloških, prometnih in drugih nesreč, gre povračilo v breme podjetja, zavoda, prevozne organizacije ali druge organizacije, katere obratovanje ali delavci ali vozniki so povzročili nastanek nesreče.
VIII. OPAZOVANJE IN OBVEŠČANJE
28. člen
Za odkrivanje in spremljanje nevarnosti naravnih in drugih nesreč ter vojne nevarnosti in obveščanje prebivalstva, zavodov ter drugih organizacij državnih organov, civilne zaščite in drugih reševalnih služb, se v Občini Žužemberk organizira sistem za opazovanje in obveščanje.
29. člen
Sistem za opazovanje in obveščanje v Občini Žužemberk sestavljajo služba za opazovanje in obveščanje in dopolnilno opazovalno omrežje.
30. člen
Za sprejem in prenos ukrepov, odredb in sporočil, za zbiranje, analizo in izmenjavo podatkov o nevarnostih, seznanjanjem pristojnih organov ter za obveščanje in alarmiranje prebivalstva in podjetij, organizacij in organov je v Občini Žužemberk pristojen center za obveščanje oziroma regijski center za obveščanje.
31. člen
Center za obveščanje Novo mesto oziroma regijski center deluje neprekinjeno 24 ur dnevno.
IX. USPOSABLJANJE ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE
32. člen
Usposabljanje pripadnikov civilne zaščite se v Občini Žužemberk izvaja po programih, ki zagotavljajo temeljno in dopolnilno usposabljanje oziroma programih, ki jih predpiše Republiška uprava za zaščito in reševanje.
Dopolnilno usposabljanje pripadnikov civilne zaščite se praviloma izvaja v obliki praktičnih vaj.
33. člen
Pripadniku civilne zaščite se na njegovo prošnjo odloži usposabljanje ali posamezna vaja:
– če se zaradi bolezni ali poškodbe ni sposoben udeležiti usposabljanja ali vaje,
– če je ob pozivu k usposabljanju na šolanju in če ima med usposabljanjem izpit ali kolokvij ali obvezne vaje,
– če neguje člana gospodinjstva, ki je hudo bolan,
– če je po vročitvi poziva nastal smrtni primer v družini ali gospodinjstvu, oziroma zaradi drugih zasebnih razlogov, zaradi katerih bi pripadnik zašel v težak položaj, če bi šel na usposabljanje.
Prošnje za odložitev usposabljanja ali vaje je potrebno vložiti pri upravnem organu, pristojnem za obrambne zadeve: Upravi za obrambo Novo mesto – izpostava Novo mesto, v osmih dneh po prejemu poziva.
X. KAZENSKA DOLOČBA
34. člen
Ob kršitvah tega odloka, se uporabljajo kazenske določbe zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94).
Za nadzor nad izvajanjem tega odloka skrbi Služba za zaščito in reševanje občine Žužemberk.
XI. KONČNI DOLOČBI
35. člen
S sprejetjem tega odloka, preneha veljati odlok o organizaciji in delovanju civilne zaščite v Mestni občini Novo mesto št.17/87 v veljavi od 26. 9. 1996.
36. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Žužemberk, dne 22. oktobra 1999.
Župan
Občina Žužemberk
Franc Škufca l. r.
