Na podlagi petintridesete alinee 55. člena zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 82/94) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Redne preglede naprav za površinsko nanašanje fitofarmacevtskih sredstev na traktorski ali motorni pogon, naprav za prostorsko nanašanje fitofarmacevtskih sredstev na traktorski ali motorni pogon (v nadaljnjem besedilu: naprave) opravljajo nadzorni organi, ki izpolnjujejo pogoje po tem pravilniku.

Naprave morajo biti predhodno certificirane v Republiki Sloveniji v skladu s predpisi o pridobitvi certifikata o skladnosti za naprave za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev.
Pregledujejo se vse naprave v časovnih obdobjih, določenih z zakonom.

Nadzorni organ mora biti pri opravljanju rednih pregledov neodvisen. Neodvisnost nadzornega organa je zagotovljena, če le-ta ni izdelovalec, zastopnik, uvoznik, prodajalec ali serviser naprav.

Nadzorni organ mora imeti v delovnem razmerju za izvajanje storitev nadzora osebo z univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo ustrezne smeri ter osebo z najmanj srednjo izobrazbo ustrezne smeri, ki imata znanje s področja kmetijstva in strojništva.
Delavci nadzornega organa morajo poleg tega, da izpolnjujejo splošne zahteve za usposobljenost imeti opravljen tudi preskus znanja s področja zdravstvenega varstva rastlin v skladu s predpisom, ki ureja izobraževanje.

Nadzorni organ mora imeti za redne preglede naprav naslednjo opremo:
a) za pregled škropilnic
1. Mehanske in elektronske naprave za meritve prečne površinske razdelitve škropiva:
– segmentna testirna miza mora biti dolga 12 metrov, široka pa najmanj 1,5 metra. Širina žlebov mora biti 10 cm, dovoljeno odstopanje je 2,5 milimetra. Točnost razmika med žlebi je treba pred pričetkom vsake prve meritve preveriti s posebno šablono. Dolžina žlebov mora biti najmanj 1,5 metra, globina pa 8 centimetrov. Sestavni del mize so tudi menzure, ki morajo imeti certifikat proizvajalca in morajo biti enake, s prostornino najmanj 500 mililitrov, največji dopustni pogrešek je 2% od izmerjene količine oziroma 10 mililitrov z vrednostjo razdelka na skali 10 mililitrov, ali
– testirna miza z žlebastim merilnim pomičnim mehanizmom in z elektronskim določanjem merjenih vrednosti. Širina žlebov je 10 centimetrov, dovoljeno odstopanje je 1 milimeter. Pomikanje merilnega pomičnega mehanizma po delovni širini škropilnice mora potekati postopno z dovoljenim odstopanjem 20 milimetrov. Relativni pogrešek pri merjenju prostorninskega pretoka v posameznih žlebih pri pretoku 300 mililitrov na minuto sme znašati največ 4%. V navodilih za uporabo inštrumenta morajo biti podatki za umeritev ali
– drugačna testirna miza, če deluje z enako točnostjo.
2. Merilnik prostorninskih pretokov
Največji dopustni pogrešek merilnikov prostorninskih pretokov za meritev pretoka črpalk je 2% od izmerjene vrednosti ali 2 l/min. Merilnik mora imeti tako merilno območje, da je možno izmeriti pretok črpalke. Za preskus vgrajenih merilnikov pretoka so potrebni dodatni sklopi, sestavljeni iz ločenega povratnega voda, tlačnega regulatorja, manometra, merilnika pretoka in tlačnega varnostnega ventila. Največji dopustni pogrešek merilnikov pretoka za preverjanje merilnikov pretoka krmilnih naprav, ki odmerjajo prostorninski pretok, je 1,5% od izmerjene vrednosti.
Če ni mogoče vzpostaviti stika med nadzornim merilnikom in krmilnimi elementi, mora imeti nadzorni organ na razpolago dodatne pomožne dele, da lahko opravi meritev (npr. reducirne spojke).
Merilnik pretoka mora biti umerjen (kalibriran) v pooblaščenem laboratoriju vsaka tri leta.
3. Opremo za preskušanje manometrov
Testni manometer mora biti umerjen v pooblaščenem laboratoriju, biti določenega kakovostnega razreda in imeti premer najmanj 100 milimetrov. Če je postopek meritve izveden neposredno na napravi, mora biti merilni manometer dušen in varovan z varnostnim ventilom za nadtlak. Vrednosti za merilno območje, vrednost razdelka, razred točnosti in največji dopustni pogrešek manometra, ki so podani v tabeli, se morajo ravnati po uporabnosti naprave.

-----------------------------------------------------------------
   Delovno       Vrednost    Največji       Razred       Merilno
   območje       razdelka    dopustni      točnosti      območje
naprave (bar)     (bar)      pogrešek    SIST EN 837-1    (bar)
                              (bar)
-----------------------------------------------------------------
                                              1,6            6
   0 - 6           0,1         0,1            1,0           10
                                              0,6           16
-----------------------------------------------------------------
   6 - 16          0,2         0,25           1,6           16
                                              1,0           25
-----------------------------------------------------------------
                                              2,5           40
    < 16           1,0         1,0            1,6           60
                                              1,0          100
-----------------------------------------------------------------

4. Merilne menzure
Merilne menzure za merjenje pretoka posamičnih šob morajo imeti merilno območje 2 litra, dovoljeno odstopanje 20 mililitrov, skalo z vrednostjo razdelka največ 20 mililitrov. Za te vrednosti morajo imeti certifikat izdelovalca. Število menzur je odvisno od tipa naprav, ki se kontrolirajo in sicer: ena za škropilnice, za vinogradniške in sadjarske pršilnike zadošča 10 menzur, za pršilnike za hmeljnike pa 20 menzur.
5. Kalkulator ali preglednice za določanje odmernih parametrov
6. Merilnik vrtilne frekvence
7. Uro štoparico
8. Ključ za nastavitev kota šobnega zasuka
Pomagalo za preverjanje kota šobnega zasuka sme odstopati za največ 2 kotni stopinji od nazivne vrednosti.
b) za pregled pršilnikov
1. Merilno opremo, ki je navedena v 2. do 7. točki podtočke a) tega člena.
2. Testirno napravo za merjenje pretoka posameznih šob
Velikost testirne naprave je odvisna od števila šob na pršilniku, saj je treba pri eni meritvi zajeti vse šobe hkrati. Sestavni del testirne naprave so merilne menzure, ki morajo izpolnjevati zahteve 4. točke podtočke a) tega člena, ali drugačne, če delujejo z enako točnostjo. Plastične cevke, ki se namestijo na vsako šobo, je treba napeljati v merilne menzure.
3. Kotomer za nastavitev kota šobnega nagiba
Kotomeri za nastavitev kota šobnega nagiba lahko odstopajo za 2 kotni stopinji.

Nadzorni organ mora vsaka tri leta na svoje stroške zagotoviti umerjanje merilnikov prostorninskih pretokov in testnih manometrov v akreditiranih oziroma pooblaščenih laboratorijih in pridobiti poročilo o umerjanju.

Redni pregledi naprav se opravljajo v prostorih nadzornega organa ali na terenu. Pregledi se praviloma opravijo pred začetkom rastne sezone, lahko pa tudi med letom.
Imetniki naprav morajo na redni pregled pripeljati očiščene, brezhibno delujoče naprave s pripadajočo opremo. Rezervoar naprave mora biti napolnjen s čisto vodo najmanj do polovice njegove prostornine.
Pregledovanje naprav poteka ločeno od servisa in popravil naprav.
Pregled mora biti opravljen na krajih, kjer ni nevarnosti onesnaževanja vodnih virov in podtalnice ter, ki so zavarovani pred neugodnimi vremenskimi vplivi. Pri pregledovanju naprav je treba uporabljeno vodo v največji meri vrniti v rezervoar naprave in jo odpeljati s kraja pregleda.

Za pridobitev znaka o pregledu morajo naprave ob pregledu izpolnjevati naslednje pogoje:
a) škropilnice
1. Kardanski, verižni, jermenski pogoni in prenosniki vrtilnih gibanj morajo biti neizrabljeni in brezhibni.
2. Črpalka. Prostorninski pretok črpalke mora zadostiti imenskim pretokom šob, hidravličnega mešanja in hidravličnih izgub. Kot okvirni podatek je pretok 5 litrov na 1 meter delovne širine pri delovnem tlaku in vrtilni frekvenci pogonske gredi, ki jo priporoča izdelovalec naprave. Pri napravah s hidravličnim mešanjem škropiva mora črpalka zagotoviti še dodaten pretok za hidravlično mešanje, ki je naveden v tabeli:

-----------------------------------------------------------------
Prostornina rezervoarja        Dodaten pretok za mešanje
-----------------------------------------------------------------
do 1000 l                      5% indicirane prostornine
-----------------------------------------------------------------
                               rezervoarja
-----------------------------------------------------------------
1000 l do 2000 l               4% indicirane prostornine
-----------------------------------------------------------------
                               rezervoarja
-----------------------------------------------------------------
2000 l in več                  3% indicirane prostornine
-----------------------------------------------------------------
                               rezervoarja
-----------------------------------------------------------------

Večji rezervoarji potrebujejo dodatno črpalko za hidravlično mešanje, kadar vgrajena črpalka ne zagotavlja 3% indicirane prostornine rezervoarja. Nihanje pretoka mora biti ublaženo in varnostni sistem za nadtlak mora delovati tudi, če se zamašijo filtri ali dodatno nameščeni filtri.
Pretok je treba izmeriti pri imenski vrtilni frekvenci priključne gredi traktorja, ki je določena s standardom SIST ISO 500, in predpisanem tlaku. Odstopanje pretoka črpalke sme znašati največ 15% od imenskega pretoka črpalke, ki ga navaja izdelovalec v tehnični dokumentaciji. Tlak v hidravličnem blažilniku mora biti tolikšen, kot ga navaja izdelovalec, oziroma 3/4 delovnega tlaka.
3. Mešalni mehanizem. Že pri polovični vrtilni hitrosti in polnem rezervoarju mora biti mešanje škropiva intenzivno. Mešalni mehanizem mora brezhibno delovati, pri hidravličnem mešanju pa je treba upoštevati še zahtevo iz 2. točke podtočke a) tega člena.
4. Rezervoar. Pokrov rezervoarja ne sme biti poškodovan in mora tesniti. Odprtina za izenačitev tlaka ne sme biti zamašena. Vodostajno kazalo mora omogočati jasno odčitavanje nivoja tekočine. Odprtina za praznjenje mora biti takšna, da pri praznjenju ne pride do polivanja. Mehanizmi za polnjenje rezervoarja morajo preprečevati odtekanje škropiva v nasprotni smeri sesanja oziroma črpanja. Polnilni mehanizmi morajo biti opremljeni s sitom gostote M-20.
Posoda in pribor za izplakovanje embalaže za škropivo morata imeti zaščitno mrežo z odprtino velikosti do 2 cm.
Kontrolne naprave. Vsi merilni in prekinjevalni mehanizmi ter mehanizmi za nastavitev tlaka morajo brezhibno delovati. Kontrolna naprava in ventili na škropilnici morajo biti nameščeni tako, da so dobro vidni in njihovo krmiljenje med vožnjo za voznika ni naporno. Merilno območje vgrajenega manometra mora ustrezati namenu uporabe naprave. Manometer mora spadati v razred točnosti 2.5 skladno s standardom SIST EN 837-1 in imeti najmanjši premer ohišja 60 mm. Skala manometra mora imeti, v merilnem območju do 5 barov, vrednost razdelka 0,2 bara. Kontrola točnosti manometra se opravi s testnim manometrom na napravi sami ali z napravo za preskušanje manometrov. Manometer na napravi lahko odstopa v mejah, ki so navedene v tabeli, oziroma + / - 2% od dejanske vrednosti:

-------------------------------------------------------
Dejanska vrednost                  Dovoljeno odstopanje
      (bar)                                (bar)
-------------------------------------------------------
        5                                   0,125
        6                                   0,15
       10                                   0,25
       16                                   0,4
-------------------------------------------------------

Druge merilne naprave (predvsem merilnik pretoka v krmilnih napravah) ne smejo odstopati več kot 5% od največje vrednosti v merilnem območju. Tlačni regulatorji morajo pri stalni vrtilni hitrosti vzdrževati stalen tlak, pri čemer se mora tlak pri vključitvi in izključitvi pretoka vrniti na prvotno vrednost. Pri pregledu se preskusi delovanje mehanizmov zapornih ventilov, regulatorja tlaka, regulatorja nadtlaka za vzdrževanje stalnega hektarskega odmerka. Odstopanja odmerka zaradi odpiranja in zapiranja pretoka na delu škropilnih letev ali zaradi spreminjanja hitrosti vozila smejo biti do 7,5% od odmerka, dobljenega pri neprekinjenem delovanju.
6. Cevovodi. Cevovodi morajo biti popolnoma tesni in cevi razvrščene tako, da imajo šobe neoviran in enak dotok škropiva. Cevi ne smejo biti prepognjene ali zožene, med škropljenjem pa ne smejo priti v stik s šobnim curkom. Cevi in cevne priključke je treba pregledati pri največjem delovnem tlaku in ne manjšem od 10 barov.
7. Filtri. V sesalnem in tlačnem cevovodu mora biti vgrajen najmanj po en filter. Celoten sistem filtrov mora biti tako zgrajen, da je možno filtre očistiti tudi pri polnem rezervoarju, ne da bi izteklo več tekočine, kot je prostornina filtra in dovodne cevi. Filtri v cevni napeljavi morajo biti razmeščeni tako, da se pri zamašitvi na manometru opazi padec tlaka. Filtrski vložki ne smejo biti poškodovani. Gostota mrežice filtra na tlačnem vodu mora biti manjša od prereza šobne odprtine. Filtrski vložki morajo biti zamenljivi.
8. Škropilne letve. Škropilne letve ne smejo biti mehansko poškodovane ali zvite in morajo biti v vseh smereh pri delu ali transportu stabilne. Na škropilnih letvah mora biti vgrajen učinkovit mehanizem za vračanje letev po pregibu ali ob naletu na oviro v prvotni položaj (odmični mehanizem). Šobni curki ne smejo zadevati v dele naprave. Šobe morajo biti enakomerno razporejene po celotni delovni širini. Pri letvah, širših od 10 m, morata biti šobi na obeh koncih škropilnih letev zavarovani pred poškodbami, ki bi nastale pri nihanju zaradi udarcev ob tla. Pri preklapljanju delov škropilnih letev v transportno lego se šobe ne smejo premakniti tako, da bi se spremenila njihova pravilna lega pri škropljenju. Pretok po škropilnih letvah delovne širine nad 6 m se mora zapirati in odpirati najmanj v dveh delih. V transportnem in delovnem položaju je treba letve preskusiti na spojih, zvezah, pregibih pri višinskih nastavitvah, po vodoravni legi, po šobnem razmiku in na odmičnem mehanizmu, nihalno obešanje armature, prilagajanje letev na nagib terena. Pri preskusu nihanja škropilnih letev se morajo le-te vrniti v osnovni položaj. Škropilno letev se na enem koncu dvigne toliko, da se skrajna šoba dvigne za 40 cm, nato pa spusti. Po umiritvi nihanja škropilnih letev ne sme biti odstopanje skrajne zunanje šobe od izhodiščnega položaja večje + / - 10 cm.
9. Šobe in enakomernost prečne porazdelitve škropiva. Pretokov in prečne porazdelitve škropiva ni treba preskusiti, če je škropilna letev opremljena s pravilno nameščenimi certificiranimi nerabljenimi šobami. Na škropilnih letvah so lahko le certificirane šobe, enake po tipu, velikosti in pretoku, vključno s protikapnimi mehanizmi in filtri. Po večkratnem zapiranju in odpiranju prekinjevalnih mehanizmov pretoka ne sme več kapati iz šob po 5 sekundah od trenutka, ko pahljača curka šobe ni več vidna.
Pri prečnem nanosu škropiva, izmerjenem na testirni mizi z razmikom žlebov 10 cm, sme največ 8% posameznih izmerjenih vrednosti v območju sestavljenega curka odstopati več kot 15% od aritmetične sredine vseh pretokov iz žlebov. Če se kakovost nanosa vrednoti z relativnim standardnim odmikom, ta ne sme presegati 10%. Pred začetkom merjenja prečnega nanosa škropiva je treba preveriti, ali vse šobe enakomerno škropijo in ali so pravilno nastavljene. Šobe se preskušajo pri tlaku in na višini od testirne mize, kot ju navaja izdelovalec šob.
b) pršilniki
1. Kontrolne naprave. Vsi merilni in prekinjevalni mehanizmi ter mehanizmi za nastavitev tlaka morajo brezhibno delovati. Nadzorni elementi in ventili morajo biti nameščeni tako, da so dobro vidni in njihovo krmiljenje med vožnjo ni naporno. Merilno območje vgrajenega manometra mora ustrezati namenu uporabe naprave. Manometer mora spadati v razred točnosti 2.5 skladno s standardom SIST EN 837-1 in imeti najmanjši premer ohišja 60 mm. Skala manometra mora imeti v merilnem območju do 20 barov vrednost razdelka 1 bar, v merilnem območju med 20 in 40 barov vrednost razdelka največ po 2 bara, nad 40 barov pa vrednost razdelka največ 5 barov.
Manometer na napravi lahko odstopa v mejah, ki so navedene v tabeli, oziroma + / - 2% od dejanske vrednosti:

--------------------------------------------
Dejanska vrednost       Dovoljeno odstopanje
(bar)                                  (bar)
-------------------------------------------
10                                     0,25
16                                      0,4
25                                    0,625
60                                      1,5
-------------------------------------------

2. Cevovodi. Cevi in spoji morajo biti popolnoma tesni. Cevi morajo biti razvrščene tako, da imajo šobe neoviran in enak dotok škropiva. Cevi in cevne priključke je treba pregledati glede tesnosti pri največjem delovnem tlaku in ne z nižjim od 25 barov. Iz priključkov cevi ne sme kapljati, cevi ne smejo biti prepognjene ali zožene ter ne smejo biti nameščene v območju šobnega curka.
3. Filtri. V sesalnem in tlačnem cevovodu mora biti najmanj po en filter. Celoten sistem filtrov mora biti tako zgrajen, da je možno filtre očistiti tudi pri polnem rezervoarju, ne da bi izteklo več tekočine, kot je prostornina filtra in dovodne cevi. Filter, vgrajen v nosilcu šobe, se ne šteje za filter na tlačnem delu cevovoda. Filtrne vložke je treba kontrolirati glede na poškodbe in tesnjenje ter morajo biti zamenljivi.
4. Šobe. Pretokov in prečne porazdelitve škropiva ni treba preskusiti, če je pršilnik opremljen s pravilno nameščenimi certificiranimi nerabljenimi šobami. Iz šob ne sme kapljati, kar pomeni, da po večkratnem zapiranju in odpiranju prekinjevalnih mehanizmov pretoka ne sme več kapati iz šob po 5 sekundah od trenutka, ko pahljača curka šobe ni več vidna. Pršilnik mora biti opremljen s šobami, s katerimi je mogoče nastaviti hektarske odmerke po preglednicah izdelovalca. Če so na napravah za varstvo hmeljnikov nameščene različne šobe, morajo biti nameščene simetrično levo in desno. Vsaka šoba istega tipa mora oblikovati enak curek. Pretoki posamičnih šob istega tipa ne smejo odstopati več kot 10% od povprečja vseh šob. Omogočena mora biti ponovljiva nastavitev pretoka, kota in smeri curka ter razdalje med šobami. Omogočeni morata biti vklapljanje in izklapljanje posamezne šobe.
Vlečeni pršilniki morajo biti opremljeni z daljinskim vodenjem krmilnih elementov.
Odstopanje merilnih naprav (predvsem merilnikov pretoka v krmilnih napravah) sme biti največ do 5% največje vrednosti v merilnem območju.
Regulatorji tlaka morajo vzdrževati pri stalni vrtilni frekvenci stalen tlak, pri čemer se mora tlak pri vključitvi in izključitvi pretoka vrniti na prvotno vrednost. Če ima naprava mehanizem za vzdrževanje stalnega odmerka, se pri pregledovanju preskusi. Odstopanje dejanskega odmerka od nastavljenega zaradi odpiranja in zapiranja pretoka na vencu s šobami, delnem zapiranju ali zaradi spremembe vozne hitrosti je lahko 7,5% od hektarskega odmerka pri neprekinjenem delovanju.
5. Puhalo. Pršilniki morajo po konstrukciji in opremi ustrezati tehničnim navodilom. Deli, ki sestavljajo puhalo, ne smejo biti poškodovani, mehansko poškodovani, obrabljeni in morajo obratovati brez tresljajev. Preskusiti je treba funkcionalnost sklopke, prednapetost pogonskega jermena in vodil za zrak. Pri dvo- ali večdelnem pršilnem ustju morata biti omogočeni odpiranje in zapiranje vsakega dela tekočine posebej. Usmerjevalniki zraka morajo biti nastavljivi v različne smeri.
Zahteve glede črpalke, mešalnega mehanizma in rezervoarja so enake kot za škropilnice.

Poleg zahtev, navedenih v prejšnjem členu, morajo pršilniki in škropilnice izpolnjevati vse varnostne zahteve navedene v varnostnem poročilu iz priloge 1 tega pravilnika, ki je njegov sestavni del.

Izsledke pregleda je treba vključiti v poročilo o pregledu naprave. Obrazca poročil o pregledu naprave sta prilogi 1 in 2 tega pravilnika. Priloga 2 je sestavni del tega pravilnika.
Poročilo iz prejšnjega odstavka se izda v dveh izvodih. En izvod zadrži nadzorni organ, drugega pa prejme lastnik naprave.
Nadzorni organ mora poročila arhivirati najmanj za dobo desetih let.
Arhiv se lahko vodi tudi kot računalniška evidenca, katere sestavni del so zapisi poročil.

Na podlagi pozitivnega izida pregleda se na vidno mesto na pregledani napravi nalepi znak o pregledu.
Znak je ovalne oblike in ima vpisano zaporedno številko. Znak za naprave, ki se pregledujejo na eno leto, je zelene barve, znak za naprave, ki se pregledujejo na tri leta, pa je modre barve. Na zgornjem delu znaka piše “PREGLEDANO“, pod tem pa je navedeno “Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano“. Na sredini znaka je skica, ki simbolizira pšenično klasje, sonce, zemljo in vodo. V spodnjem delu znaka je zaporedna številka znaka.
Skica znaka o pregledu je priloga 3 tega pravilnika in je njegov sestavni del.
Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, znake izdela in razdeli pooblaščenim nadzornim organom.

Za naprave, ki so se uporabljale in so bile v uporabi v Republiki Sloveniji pred uveljavitvijo pravilnika o pridobitvi certifikata o skladnosti za naprave za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev (Uradni list RS, št. 56/99) in niso certificirane, ni potreben celoten pregled, temveč le preskusi prostorninskega pretoka črpalke (okvirno 5 l na 1 m delovne širine škropilnih letev), prečne porazdelitve škropiva, tesnosti cevovodov ter pretokov šob (glede na izhodiščne imenske podatke izdelovalca šob), zapornih in protikapnih ventilov, delovanja manometra in osnovne zahteve za varno delo s strojem, iz priloge 1 tega pravilnika.

Po opravljenem javnem natečaju, minister, pristojen za kmetijstvo, z odločbo določi organizacije za redno pregledovanje naprav in z izbranimi nadzornimi organizacijami sklene pogodbe, s katerimi se uredijo medsebojna razmerja.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati pooblaščene organizacije za redno pregledovanje naprav in o rednem pregledovanju certificiranih naprav v času njihovega obratovanja (Uradni list RS, št. 13/95, 29/97).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.