Na podlagi 36., 37., 43., 52., 53. in 54. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99), 13. in 18. člena zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2000 (Uradni list RS, št. 9/00) izdaja minister za finance
P R A V I L N I K
o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije
1. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
Ta pravilnik ureja:
1. postopke in pogoje, ki se upoštevajo za določitev kvot (36. člen zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99; v nadaljnjem besedilu: ZJF);
2. način in roke za pripravo mesečnih načrtov za izvrševanje proračuna (37. člen ZJF);
3. postopke vključevanja različnih vrst namenskih prejemkov in izdatkov v proračun Republike (43. člen ZJF), s posebno ureditvijo za:
– donacije;
– kupnine od prodaje državnega stvarnega premoženja in odškodnine iz naslova zavarovanj premoženja;
– lastno dejavnost neposrednih uporabnikov in plačevanje med njimi;
– in proračunsko rezervo;
4. način zavarovanja predplačil (52. člen ZJF);
5. postopke oddaje subvencij, posojil in državnih pomoči (53. člen ZJF);
6. načine prevzemanja obveznosti, obveščanje o prevzetih obveznostih neposrednih uporabnikov državnega proračuna (v nadaljnjem besedilu: neposredni uporabniki) in načine izplačil iz proračuna Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: proračun) (54. člen ZJF);
7. posebnosti postopkov izvrševanja proračuna Republike Slovenije za leto 2000 (Uradni list RS, št. 9/00; v nadaljnjem besedilu: ZIPRS 2000) in
8. veljavnost določb tega pravilnika za občine in posredne uporabnike državnega in občinskih proračunov.
2. POSTOPKI IN POGOJI ZA DOLOČITEV KVOT
2. člen
Pred začetkom leta določi minister za finance v sodelovanju z neposrednimi uporabniki dinamizirano oceno prejemkov in izdatkov proračuna ter finančnih načrtov neposrednih uporabnikov za naslednje leto (v nadaljnjem besedilu: dinamizirana ocena), ki se uporablja za spremljanje realizacije prejemkov in izdatkov proračuna in za določitev kvot.
3. člen
Kvota je višina sredstev neposrednih uporabnikov za trimesečno ali drugo obdobje, ki ga določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), v okviru katerega smejo neposredni uporabniki plačevati obveznosti v breme svojih finančnih načrtov.
4. člen
Vlada določi kvote za neposredne uporabnike po naslednjih skupinah neposrednih uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: skupine uporabnikov):
1. ministrstva in organi ter organizacije v njihovi sestavi;
2. vladne službe, za katere je pooblaščena generalna sekretarka vlade;
3. upravne enote;
4. samostojne državne organe za postopek o prekrških;
5. sodišča in Sodni svet in
6. tožilstva,
oziroma za ostale neposredne uporabnike.
Neposredni uporabnik, ki je predlagatelj iz drugega odstavka 19. člena ZJF (v nadaljevanju: koordinator), je zadolžen za posredovanje vseh gradiv, potrebnih za določitev kvot med Ministrstvom za finance in neposrednimi uporabniki iz njihove pristojnosti.
5. člen
V obdobju začasnega financiranja je kvota enaka finančnemu načrtu skupine neposrednih uporabnikov oziroma neposrednega uporabnika v tem obdobju, ki ga določi vlada.
6. člen
Ministrstvo za finance – sektor za proračun (v nadaljnjem besedilu: sektor za proračun) posreduje skupini uporabnikov oziroma neposrednemu uporabniku do 3. dne v mesecu (v nadaljnjem besedilu: tekoči mesec), v katerem se določi kvota:
1. realizacijo izplačil neposrednega uporabnika po mesecih do tekočega meseca,
2. oceno uresničevanja dinamizirane ocene za tekoči in naslednji mesec in
3. predlog kvote.
Skupina uporabnikov oziroma neposredni uporabnik mora do 10. dne v tekočem mesecu posredovati sektorju za proračun popravljen predlog kvote (v nadaljnjem besedilu: dopolnjen predlog kvote). V primeru, da dopolnjen predlog kvote odstopa od predloga, ki ga je pripravilo Ministrstvo za finance, mora neposredni uporabnik pisno obrazložiti vsa odstopanja.
Skupina uporabnikov oziroma neposredni uporabnik morajo pri pripravi dopolnjenega predloga kvote upoštevati vse vloge za evidentiranje prevzetih obveznosti, ki so bile posredovane njihovi finančno računovodski službi in prerazporeditve sredstev, ki so bile odobrene in je bil prenos sredstev izvršen,
7. člen
Ministrstvo za finance pri predlaganju kvote upošteva:
1. letni finančni načrt neposrednega uporabnika;
2. evidentirane prevzete obveznosti neposrednega uporabnika;
3. likvidnostne možnosti proračuna in dopolnjen predlog kvote.
8. člen
Vlada na predlog Ministrstva za finance določi kvote do 20. dne v mesecu pred pričetkom obdobja, za katerega se kvota določa.
9. člen
Povečanje kvote je mogoče samo ob soglasju Ministrstva za finance. Če med neposrednim uporabnikom in Ministrstvom za finance ni mogoče doseči soglasja, odloča o povečanju kvote vlada. O povečanju kvote odloča vlada na predlog Ministrstva za finance in na podlagi pisne zahteve neposrednega uporabnika.
Povečanje kvote je možno, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. so prejemki proračuna za obdobje določanja kvote večji kot so z dinamizirano oceno načrtovani za to obdobje ali
2. je mogoče zadolževanje, v okviru z ZIPRS 2000 določenega obsega zadolžitve v določenem letu, v večjem obsegu kot je s programom financiranja načrtovano za obdobje določanja kvote.
3. MESEČNI NAČRTI ZA IZVRŠEVANJE PRORAČUNA
10. člen
Mesečni načrt za izvrševanje proračuna Republike Slovenije je pregled načrtovanih prihodkov, povečanih za sredstva vrnjenih posojil in sredstva od prodaje kapitalskih naložb, ter pregled načrtovanih odhodkov, povečanih za dana posojila in sredstva za nakup kapitalskih naložb ter odplačil glavnic dolga.
Mesečni načrt za izvrševanje proračuna sestavljata:
1. mesečni načrt prejemkov proračuna Republike Slovenije in
2. mesečni načrt izdatkov proračuna Republike Slovenije.
11. člen
Davčna uprava Republike Slovenije in Carinska uprava Republike Slovenije morata mesečno posredovati Ministrstvu za finance načrt prejemkov proračuna za prihodnji mesec, za pobiranja katerih so zadolženi. Načrt prejemkov proračuna se določi po delovnih dnevih.
Na zahtevo Ministrstva za finance morajo neposredni uporabniki in ostali skrbniki za pobiranje prejemkov proračuna, ki niso zajeti v prejšnjem odstavku, posredovati Ministrstvu za finance načrt prejemkov proračuna, za pobiranje katerih so zadolženi.
12. člen
Ministrstvo za finance do 15. v mesecu pripravi predlog mesečnega načrta izdatkov za posameznega neposrednega uporabnika oziroma skupino uporabnikov za naslednji mesec. Predlog načrta izdatkov pripravi Ministrstvo za finance na podlagi v enotnem računalniškem podprtem računovodskem programu MFERAC (v nadaljevanju: MFERAC) in v skladu s poglavjem 7.2. tega pravilnika evidentiranih prevzetih obveznosti.
Neposredni uporabnik oziroma koordinator pregleda predlog načrta izdatkov in do 20. v mesecu sporoči Ministrstvu za finance pripombe, ki jih pisno obrazloži.
13. člen
Ministrstvo za finance pri upoštevanju pripomb upošteva:
1. sprejete kvote in
2. likvidnostne možnosti proračuna.
V primeru, ko Ministrstvo za finance pripombe upošteva o tem obvesti neposrednega uporabnika oziroma koordinatorja, ki mora na tej podlagi do 25. v mesecu posredovati spremembo obrazcev FEP.
14. člen
Na podlagi posredovanih sprememb obrazca FEP pripravi Ministrstvo za finance mesečni načrt izdatkov skupine uporabnikov oziroma neposrednega uporabnika.
15. člen
O spremembi rokov plačila v okviru mesečnega načrta za izvrševanje proračuna mora skupina uporabnikov oziroma neposredni uporabnik obvestiti Ministrstvo za finance s spremembo obrazca FEP ob pripravi odredbe za plačilo-nakazilo v skladu s 89. členom tega pravilnika.
4. VKLJUČEVANJE NAMENSKIH PREJEMKOV IN IZDATKOV V PRORAČUN IN POSEBNOSTI NJIHOVE PORABE
16. člen
Namenski prejemki proračuna so prejemki določeni v 43. členu ZJF in v 5., 6. in 12. členu ZIPRS 2000.
17. člen
Za prevzemanje, evidentiranje in plačilo obveznosti v breme namenskih prejemkov ter za notranjo kontrolo in notranje revidiranje se uporabljajo določbe zakonov in predpisov, ki urejajo izvrševanje in računovodstvo proračuna ter neposrednih uporabnikov.
18. člen
Neposredni uporabniki smejo prevzemati in plačevati obveznosti v breme namenskih prejemkov samo do višine na posebni proračunski postavki-konto (v nadaljnjem besedilu: posebna postavka) zagotovljenih neizkoriščenih pravic porabe, in če so izpolnjeni pogoji iz zakona o javnih naročilih, razen če je v tem pravilniku drugače določeno.
Neposredni uporabniki ne smejo prevzemati obveznosti, ki zapadejo v plačilo breme namenskih prejemkov v prihodnjih proračunskih letih, razen če je to v ZJF, ZIPRS 2000 ali v tem pravilniku dovoljeno.
19. člen
Kolikor se v proračun vplača namenski prejemek, za katerega v proračunu še ni odprta posebna postavka, odpre sektor za proračun na predlog neposrednega uporabnika, ki je prejemnik namenskih prejemkov, novo posebno postavko. Predlog za odprtje posebne postavke posreduje neposredni uporabnik na obrazcu “Vloga za odprtje nove proračunske postavke-konto iz namenskih prejemkov in/ali povečanje veljavnega proračuna”, ki je priloga 1 tega pravilnika in je njegov sestavni del.
Posebna proračunska postavka se odpre glede na namen porabe namenskih prejemkov. Iz imena posebne postavke mora biti razvidna vrsta namenskega prejemka, na katerega se izdatek nanaša ali namen porabe namenskih prejemkov, na način kot ga določa ta pravilnik.
Posebna postavka se odpre v višini dejansko vplačanih prejemkov, kar mora dokazati neposredni uporabnik, ki je prejemnik namenskih prejemkov.
20. člen
Kolikor je v sprejetem proračunu za določen namenski izdatek že odprta posebna postavka se na tej postavki po uveljavitvi proračuna določi obseg pravic porabe v višini 0 tolarjev. Obseg pravic porabe na posebni postavki se povečuje v višini dejansko vplačanih ali iz preteklega leta prenesenih prejemkov, kar mora dokazati neposredni uporabnik, ki je prejemnik namenskih prejemkov.
21. člen
Prerazporejanje pravic porabe med posebnimi proračunskimi postavkami in proračunskimi postavkami konto, ki niso vezane na namenske prejemke, ni dovoljeno.
Prerazporejanje pravic porabe med:
1. med posebnimi postavkami in
2. med konti znotraj posebnih postavk,
je dovoljeno na način in pod pogoji kot jih določa ZIPRS 2000.
4.1. Donacije
4.1.1. Splošno
22. člen
Donacije Republiki Sloveniji v obliki denarnih sredstev so prihodek proračuna Republike Slovenije.
Donacije se lahko uporabijo samo za namene za katere so bile podarjene.
23. člen
Prejemnik donacije je neposredni uporabnik, ki je pristojen za upravljanje zadeve, ki se po namenu donacije financirajo s podarjenimi sredstvi.
Prejemnik donacije na podlagi podpisanega sporazuma ali pogodbe z donatorjem pošlje pisno vlogo Ministrstvu za finance – zakladnici, sektor za upravljanje z likvidnostjo proračuna (v nadaljevanju: zakladnica), da odpre ali določi tolarski ali devizni račun proračuna Republike Slovenije (v nadaljevanju: račun proračuna), na katerega se nakažejo sredstva donacij. Pri tem navede tudi namen uporabe obresti od upravljanja z donacijami.
Neposredni uporabnik obvesti zakladnico o vsakem pričakovanem nakazilu donacij na račun proračuna in navede, na katero donacijo se nakazilo nanaša ter predvideno višino nakazanih donacij.
Ob vplačilu donacij na račun proračuna je potrebno navesti sklicno številko, ki jo določi Ministrstvo za finance – sektor za javno računovodstvo (v nadaljevanju: sektor za javno računovodstvo).
24. člen
Sredstva donacij se vključujejo v proračun v skladu s 19. in 20. členom tega pravilnika.
Obseg pravic porabe na postavki donacij se zaradi spremembe deviznih tečajev uskladi z višino sredstev na deviznem računu, če je to potrebno mesečno, vsekakor pa na dan 31. december. Zaradi pravilnosti podatkov o obsegu pravic porabe na postavki donacij mora neposredni uporabnik voditi evidenco o porabi sredstev v tuji valuti.
25. člen
Občine so lastnice premoženja, ki se nabavi iz sredstev, prejetih od neposrednih uporabnikov kot investicijski transfer in prikazanih v državnem proračunu na postavkah donacij.
26. člen
Kolikor ni v sporazumu ali pogodbi z donatorjem drugače dogovorjeno, se sredstva za plačilo davkov in prispevkov, bančnih provizij, konverzije tujih valut v tolarje in drugih stroškov zagotavljajo iz donacij, obresti od upravljanja z donacijami pa so prihodek proračuna.
27. člen
Poleg predpisane dokumentacije za izplačilo iz proračuna mora neposredni uporabnik za izplačilo donacij iz deviznih depozitnih računov proračuna pri Banki Slovenije predložiti svoji finančno računovodski službi tudi naslednje obrazce:
1. “Obrazec za porabo deviznih sredstev iz naslova donacije za plačilo izvajalcu v tujino“, ki je v prilogi številka 2, in /ali
2. “Obrazec za porabo deviznih sredstev donacij za prodajo deviznih sredstev za plačilo izvajalcu v državi in za plačilo odlivne provizije ob plačilu izvajalcu v tujino“, ki je v prilogi številka 3, ali
3. “Obrazec za porabo deviznih sredstev iz naslova donacije za dvig tuje gotovine“, ki je v prilogi številka 4
glede na to, ali se plačilo izvrši prejemniku v državi (v tolarjih) ali v tujini (v devizah).
Obrazce, ki so potrebni za izplačilo, mora podpisati odredbodajalec neposrednega uporabnika.
Finančno-računovodska služba neposrednega uporabnika pošlje obrazce zakladnici.
28. člen
Na podlagi pisne zahteve donatorja se neporabljena sredstva donacij vrnejo donatorju ali prerazporedijo za drugi namen, kolikor je to dogovorjeno v pisnem sporazumu ali v pogodbi z donatorjem. Za vrnjena sredstva donacij se zmanjšajo pravice porabe v finančnem načrtu uporabnika na ustrezni proračunski postavki.
4.1.2. Posebne določbe za izvajanje predpristopnih pomoči Evropske unije
a) Splošno
Določbe tega poglavja se uporabljajo za izvajanje vseh predpristopnih pomoči Evropske unije.
b) Posebne določbe za izvajanje decentraliziranih programov PHARE
29. člen
Za izvajanje programov PHARE, ki se izvajajo po sistemu decentralizirane implementacije programov PHARE, se uporabljajo določila tega pravilnika in Memoranduma o ustanovitvi Nacionalnega sklada, podpisanega med Republiko Slovenijo in Evropsko skupnostjo, z dne 23. 12. 1998.
30. člen
Ministrstvo za finance – Nacionalni sklad (v nadaljevanju: Nacionalni sklad/NS) ali Ministrstvo za finance – Centralno finančna in pogodbena enota (v nadaljevanju: CFPE), vlaga zahtevke za odprtje deviznih računov proračuna za Ministrstvo za finance – CFPE ali za Ministrstvo za finance – NS pri Banki Sloveniji (v nadaljevanju: račun) za črpanje donacij iz programov PHARE, ki se izvajajo po sistemu decentralizirane implementacije programov PHARE.
Nacionalni sklad ali CFPE obveščata zakladnico o vsakem pričakovanem nakazilu donacij iz naslova programa PHARE (v nadaljevanju: sredstva PHARE) na odprti račun ter navedeta predvideno višino sredstev.
31. člen
Proračunsko postavko–konto v breme sredstev PHARE (v nadaljevanju: postavka PHARE) v finančnem načrtu neposrednega uporabnika odpre sektor za proračun na podlagi podpisanega finančnega memoranduma iz programa PHARE in na predlog neposrednega uporabnika ter ob predhodnem soglasju Nacionalnega sklada ali CFPE. Postavka PHARE mora imeti v nazivu oznako “PHARE CFCU “ ali “PHARE NF“.
Predlog za odprtje postavke PHARE posreduje neposredni uporabnik na obrazcu “Vloga za odprtje nove proračunske postavke PHARE CFCU- konto oziroma PHARE NF- konto oziroma vloga za povečanje pravic porabe na proračunski postavki PHARE CFCU- konto oziroma PHARE- NF konto“, ki je priloga 5 tega pravilnika. Postavka PHARE se odpre v višini 0 tolarjev.
Kolikor je v sprejetem proračunu že odprta postavka PHARE, se višina sredstev na tej postavki določi v višini 0 tolarjev.
32. člen
Kolikor finančni memorandum zahteva sofinanciranje programov PHARE iz slovenskih sredstev mora imeti proračunska postavka, na kateri se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje, v nazivu oznako “PHARE – lastna udeležba“.
33. člen
Neposredni uporabniki lahko prevzemajo obveznosti v breme sredstev PHARE, ne glede na višino pravic porabe na postavki PHARE, pod pogojem, da pogodbo pred:
1. podpisom neposrednega uporabnika pisno odobri Nacionalni sklad in
2. pred podpisom izvajalca pisno odobri pristojni odredbodajalec za izvedbo programa PHARE (PAO).
Izvajalec podpiše pogodbo iz prejšnjega člena zadnji, ne glede na določbe drugih predpisov.
34. člen
Pravice porabe za plačilo davka na dodano vrednost ter drugih davkov in prispevkov, potrebnih za izvedbo programov PHARE, se zagotavljajo na postavki PHARE – lastna udeležba pri neposrednem uporabniku.
Pravice porabe za plačilo provizije Banki Slovenije ob nakazilu sredstev na račun pri Banki Slovenije (prilivna provizija) se zagotavljajo na posebni postavki PHARE pri Ministrstvu za finance. Plačilo se izvrši na podlagi računa, ki ga državi izstavi Banka Slovenije.
Pravice porabe za plačilo provizije Banki Slovenije ob nakazilu sredstev izvajalcu v tujino (odlivna provizija) in za konverzijo tujih valut v tolarje se zagotavljajo pri neposrednem uporabniku na postavki PHARE, na katero se nakazilo nanaša.
35. člen
Ne glede na roke plačil, ki so predpisani za izplačila iz proračuna, mora neposredni uporabnik v pogodbi dogovoriti roke plačil v breme sredstev PHARE, kot jih določi donator.
Ne glede na pogoje za dogovarjanje predplačil, ki so v tem pravilniku predpisani za prevzemanje obveznosti iz proračuna, sme neposredni uporabnik v pogodbi dogovoriti predplačila v breme sredstev PHARE samo pod pogoji kot jih določi donator. Enako velja za sredstva za plačilo davka na dodano vrednost, ki so potrebna za plačilo obveznosti iz programov PHARE.
36. člen
Sredstva za realizacijo izplačila se na ustrezni postavki PHARE v finančnem načrtu neposrednega uporabnika zagotovijo z razporeditvijo sredstev, ki so nerazporejena na računu Nacionalnega sklada ali CFPE.
Neposredni uporabnik mora hkrati z odredbo za plačilo – nakazilo v breme postavke PHARE posredovati CFPE tudi predlog za povečanje pravic porabe na postavki PHARE na obrazcu iz 26. člena tega pravilnika.
Neposredni uporabnik mora na odredbi za plačilo – nakazilo in na obrazcu Finančni elementi predobremenitve dodati vidno oznako “PHARE CFCU“ ali “PHARE NF“.
37. člen
Plačilo obveznosti iz programov PHARE se izvrši samo, če je odredbo za plačilo predhodno pisno odobril nacionalni odredbodajalec za izvedbo programa PHARE (NAO).
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se za plačilo obveznosti iz programov PHARE, ki so bili sklenjeni pred letom 1998, izvrši samo, če je odredbo za plačilo predhodno pisno odobril odredbodajalec za izvedbo programa PHARE (PAO).
38. člen
Sredstva PHARE, za katera ni bila sklenjena pogodba o porabi sredstev do roka izteka finančnega memoranduma, ali če sredstva PHARE zaradi racionalne izvedbe niso bila porabljena v predvideni višini, se vrnejo donatorju na njegovo zahtevo. Zahtevek za vračilo sredstev PHARE vloži Nacionalni sklad ali CFPE. Za znesek donatorju vrnjenih sredstev se zmanjšajo pravice porabe pri neposrednem uporabniku, če so te zagotovljene na postavki PHARE.
Sredstva za vračilo nenamenskega ali nepravilnega izplačila sredstev PHARE in s tem povezane obresti ter za druge stroške, mora zagotoviti neposredni uporabnik iz pravic porabe na ustrezni proračunski postavki-konto v svojem finančnem načrtu.
39. člen
Ne glede na predpise, ki urejajo finančno in računovodsko poslovanje neposrednih uporabnikov, hranita originalne izvode bančnih garancij in drugih ustreznih instrumentov zavarovanja ter certifikatov o poreklu blaga Nacionalni sklad ali CFPE.
Originalni izvod bančne garancije ali drugega ustreznega instrumenta zavarovanja so neposredni uporabniki dolžni predložiti Nacionalnemu skladu ali CFPE v roku 5 dni po prejemu le-tega. Neposredni uporabnik je dolžan zagotoviti, da je instrument zavarovanja izdan v skladu z določili za decentralizirano izvajanje programov PHARE, pri čemer mora posebej skrbno paziti, da instrumentu zavarovanja ne poteče rok veljavnosti.
Originalni izvod certifikata o poreklu blaga neposredni uporabniki predložijo Nacionalnemu skladu ali CFPE ob predložitvi dokumentacije za izplačilo.
4.2. Kupnine od prodaje državnega stvarnega premoženja in odškodnine iz naslova zavarovanja premoženja
40. člen
Kupnina od prodaje stvarnega premoženja v lasti države (v nadaljevanju: kupnina) odškodnine iz naslova zavarovanj stvarnega premoženja v lasti države so prihodek proračuna Republike Slovenije in se v skladu z določbami 80. člena ZJF, 22. člena ZIPRS 2000 in tega pravilnika za namenijo za namene določene v načrtu nabav in gradenj.
41. člen
Kupnina od prodaje od prodaje nepremičnin v lasti države se uporabijo le za nakup in investicijsko vzdrževanje nepremičnin v lasti države.
Kupnina od prodaje od premičnin se v skladu s 80. členu ZJF lahko uporabijo tudi za investicijsko vzdrževanje premičnin v lasti države.
Odškodnine iz naslova zavarovanj stvarnega premoženja v lasti države se lahko uporabijo za odpravo škode, kolikor obseg škode to zahteva, pa tudi za nakup nepremičnin in premičnin.
42. člen
Neposredni uporabniki smejo prevzemati in plačevati obveznosti v višini dejansko vplačanih prejemkov kupnine in odškodnine iz naslova zavarovanj stvarnega premoženja v lasti države, razen če je v kupoprodajni pogodbi za nakup novega stvarnega premoženja dogovorjen obročen način odplačila, ki je vezan na obročen način vplačila kupnine od prodaje stvarnega premoženja države in če je obrok kupnine zavarovan na predpisan način kot ga določi vlada.
43. člen
Na predlog neposrednega uporabnika, ki je prejemnik kupnine od prodaje državnega premoženja, odpre sektor za proračun posebno postavko, ki mora biti opremljena z oznako “- sredstva od prodaje državnega premoženja“.
Na predlog neposrednega uporabnika, ki je prejemnik sredstev odškodnine iz naslova zavarovanja premoženja, odpre sektor za proračun posebno postavko, ki mora biti opremljena z oznako “- sredstva odškodnine“.
44. člen
Vlada v načrtu nabav in gradenj iz 25. člena ZJF določi:
1. osnovna sredstva, ki se nabavijo in investicijsko vzdrževanje, ki se opravi iz kupnine ali odškodnine iz naslova zavarovanja stvarnega premoženja države. Za vsako osnovno sredstvo in investicijsko vzdrževanje je potrebno navesti predvideno nabavno ceno in vire financiranja na posebni postavki ali na drugih postavkah-konto na obrazcu “Obrazec načrta nabav in gradenj iz kupnin od prodaje državnega stvarnega premoženja in iz odškodnin iz naslova zavarovanja premoženja”, ki je v prilogi št. 6 tega pravilnika;
2. in neposrednega uporabnika, ki je prejemnik kupnine od prodaje državnega premoženja ali odškodnine iz naslova zavarovanja premoženja. Neposredni uporabnik, ki je prejemnik kupnine mora biti iz skupine neposrednih uporabnikov, določenih v 20. člena ZIPRS 2000.
4.3. Lastna dejavnost neposrednih uporabnikov in plačevanje med neposrednimi uporabniki
4.3.1. Lastna dejavnost neposrednih uporabnikov
45. člen
Lastna dejavnost neposrednih uporabnikov je prodaja blaga in storitev, ki niso določene kot zakonske naloge neposrednih uporabnikov, zunanjim kupcem oziroma naročnikom, drugim neposrednim uporabnikom in zaposlenim pri neposrednih uporabnikih. Lastna dejavnost je predvsem:
1. prodaja publikacij, ki jih pripravlja neposredni uporabnik;
2. interno tiskanje obrazcev;
3. fotokopiranje;
4. organizirano izobraževanje in izvajanje seminarjev;
5. opravljanje gostinske dejavnosti;
6. opravljanje prevozov in
7. opravljanje počitniške dejavnosti.
46. člen
Neposredni uporabnik mora urediti izvajanje lastne dejavnosti v internem pravnem aktu (v nadaljevanju: interno navodilo o lastni dejavnosti), kjer se določi vrsta lastne dejavnosti, ki jo neposredni uporabnik opravlja, način opravljanja lastne dejavnosti, okvirni način oblikovanja cene in drugi elementi.
47. člen
Prihodki lastne dejavnosti so namenski prihodki proračuna, ki se lahko namenijo samo za odhodke za:
1. materialne stroške, povezane z opravljanjem lastne dejavnosti in
2. pogodbe o delu z izvajalci nalog lastne dejavnosti.
48. člen
Proračunske postavke-konto lastne dejavnosti se odpirajo samo v sklopu “uprava in administracija“ in morajo biti označene kot posebni tip proračunskih postavk.
49. člen
Presežek prihodkov nad odhodki lastne dejavnosti neposrednega uporabnika, zmanjšan ob upoštevanju obveznosti do virov sredstev (kratkoročne časovne rezervacije), se ugotavlja po stanju na dan 31. december in se v skladu s 44. členom ZJF vplača v proračun.
50. člen
Pri oblikovanju cen proizvodov in storitev lastne dejavnosti neposrednega uporabnika:
1. za druge neposredne uporabnike in zaposlene pri neposrednih uporabnikih, morajo neposredni uporabniki v kalkulaciji cene upoštevati samo neposredne materialne stroške;
2. za zunanje kupce oziroma naročnike, se v kalkulaciji cene upoštevajo vsi stroški lastne dejavnosti.
Cenike za cene iz prejšnjega odstavka po predhodnem soglasju vlade sprejme predstojnik neposrednega uporabnika, ki je predlagatelj iz drugega odstavka 19. člena ZJF oziroma predstojnik neposrednega uporabnika, ki ni vključen v skupino uporabnikov.
Gradivo za vlado mora vsebovati tudi obrazložitev cenikov, ki vsebuje kalkulativne osnove za oblikovanje cene proizvodov in storitev lastne dejavnosti ter veljavno interno navodilo o lastni dejavnosti.
51. člen
Davek na dodano vrednost se v kalkulaciji cene iz prejšnjega člena obračunava v skladu z davčnimi predpisi.
52. člen
Neposredni uporabniki morajo knjigovodske listine, ki se nanašajo na lastno dejavnost, označiti tako, da je iz njih jasno razvidno, da se listine nanašajo na lastno dejavnost.
53. člen
Za spremljanje prihodkov iz naslova lastne dejavnosti se za posameznega neposrednega uporabnika vodi posebna evidenca v okviru njegovega enotnega knjigovodstva.
4.3.2. Plačevanje med neposrednimi uporabniki
54. člen
Neposredni uporabniki lahko:
1. na podlagi sklenjene pogodbe in v zameno za plačilo proizvajajo blago ali opravljajo storitve za druge neposredne uporabnike, tudi v primerih, ko ne gre za lastno dejavnost neposrednih uporabnikov iz 45. člena tega pravilnika (npr. prijava na javni razpis drugega uporabnika kot ponudnik);
2. ali med seboj plačujejo druge pogodbene obveznosti (npr. vstop v pogodbo o financiranju izobraževanja zaposlenega pri neposrednem uporabniku).
Pri določanju cen proizvodov morajo neposredni uporabniki upoštevati samo neposredne materialne stroške, povezane z opravljeno storitvijo ali izdelavo blaga. Za opravljeno storitev ali izdelavo blaga neposredni uporabnik izstavi račun.
Za znesek izstavljenega računa se v finančnem načrtu neposrednega uporabnika, prejemnika plačila povečajo pravice porabe na ustrezni proračunski postavki-konto in za isti znesek se znižajo pravice porabe pri neposrednem uporabniku, naročniku blaga ali storitve. Neposredni uporabnik, naročnik blaga ali storitve posreduje sektorju za proračun prejeti račun, na katerem je navedena postavka-konto, na kateri se pravice porabe povečajo in vlogo za zmanjšanje pravic porabe na svoji postavki-konto.
55. člen
Določbe prejšnjega člena se ne uporabljajo za plačevanje obveznosti za katere velja navodilo o plačevanju skupnih obveznosti proračunskih uporabnikov (Uradni list RS, št. 55/99).
4.4. Proračunska rezerva
56. člen
Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo v skladu s 48. členom ZJF.
Vlada odloči s sklepom o razporeditvi sredstev proračunske rezerve za določen namen porabe in določi višino sredstev za ta namen ter enega ali več neposrednih uporabnikov, ki so pristojni za izvedbo nalog v konkretnem primeru (v nadaljevanju: pristojni neposredni uporabnik).
57. člen
Za prevzemanje in plačevanje obveznosti v breme sredstev proračunske rezerve se odpre poseben tip postavk proračunske rezerve, ki se ne vključujejo v proračun (v nadaljevanju: postavke). Sektor za proračun odpre postavko na podlagi sklepa vlade iz prejšnjega člena, ter za namen in v višini sklepa vlade. Iz naziva postavke mora biti razviden namen porabe sredstev proračunske rezerve.
58. člen
Pristojni neposredni uporabnik lahko prevzema obveznosti v breme proračunske rezerve samo v višini in za namen kot ga določa sklep vlade.
59. člen
Ministrstvo za finance je pristojno za evidentiranje predobremenitev in plačilo obveznosti iz računa proračunske rezerve na podlagi listin, ki jih predloži neposredni uporabnik, ki je pristojen za izvedbo nalog v konkretnem primeru.
Ministrstvo za finance sme evidentirati predobremenitve in izplačevati obveznosti iz računa proračunske rezerve samo v višini in za namen kot ga sklep vlade dovoljuje pristojnemu neposrednemu uporabniku.
60. člen
Pravice porabe na postavkah posebnega tipa, namenjenih za prevzemanje in plačilo obveznosti po zakonu o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (Uradni list RS, št. 45/98 in 67/98) se določijo le v višini dejanskih prihodkov posebnega prispevka po tem zakonu oziroma razpoložljivih sredstev iz tega naslova. Prevzemanje in plačilo obveznosti iz tega naslova je mogoče, samo v višini razpoložljivih sredstev na teh postavkah.
5. PREDPLAČILA IN SOGLASJA K POGODBAM
5.1. Splošno
61. člen
Neposredni uporabnik v skladu s 52. členim ZJF uporablja sredstva proračuna za plačevanje že opravljenih nabav blaga, storitev in gradbenih del.
Neposredni uporabnik lahko ob predpisanem zavarovanju predplačila dogovarja predplačilo, če:
1. predplačilo ne presega 25% skupne pogodbene vrednosti in gre za storitve in nabave, ki se opravljajo vse leto in
2. gre za plačilo sredstev, potrebnih za odprtje akreditiva, ki ga odpira neposredni uporabnik ali komisionar v imenu in za račun neposrednega uporabnika.
62. člen
Predplačila niso izplačila iz proračuna namenjena za:
1. subvencije v skladu s posebnimi predpisi;
2. socialne transfere v skladu s posebnimi predpisi;
3. transfere občinam;
4. transfere Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovaje Slovenije;
5. opravljanje storitev, ki se izvajajo v pogojih javnih služb in za financiranja programov javnih služb;
6. transfere fizičnim in pravnim osebam, ki niso namenjene opravljanju dejavnosti javnih služb;
7. akontacije potnih stroškov;
8. in plačilo pogodbenih obveznosti, ki se v skladu s poslovnimi običaji plačujejo v naprej.
63. člen
Neposredni uporabnik je dolžan zagotoviti, da je predplačilo zavarovano v skladu z navodilom o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje obveznosti v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 73/97 in 84/99).
64. člen
Stroške zavarovanja predplačil nosijo izvajalci, ki so prejemniki predplačil.
V pogodbi med neposrednim uporabnikom in izvajalcem se določi rok, do katerega mora izvajalec predložiti inštrument zavarovanja, pri čemer rok ne sme biti daljši kot 15 delovnih dni od dneva sklenitve pogodbe. Pogodba mora biti sklenjena z odložnim pogojem, ki določa, da začne pogodba veljati, ko prejme neposredni uporabnik od izvajalca ustrezno zavarovanje.
V primeru neizpolnitve pogodbene obveznosti, mora izvajalec povrniti celotni znesek predplačila, skupaj z zamudnimi obrestmi po obrestni meri določeni z zakonom. Enako obveznost mora sprejeti tudi porok v poroštveni izjavi in banka z bančno garancijo.
Neposredni uporabnik mora izdati nalog za vnovčitev inštrumenta zavarovanja naslednji dan po roku, ki ga je postavil prejemniku predplačila za vračilo predplačila, pri čemer mora posebej skrbno paziti, da instrumentu zavarovanja ne poteče rok veljavnosti.
5.2. Postopke za pridobivanje soglasij Ministrstva za finance k pogodbam
65. člen
Neposredni uporabnik mora pridobiti soglasje sektorja za proračun za vsako predvideno predplačilo še pred objavo javnega razpisa ali sklenitvijo pogodbe, če se naročilo oddaja z neposredno pogodbo.
Neposredni uporabnik mora pridobiti soglasje sektorja za proračun k pogodbam, za katere tako določi vlada ob določitvi ukrepov začasnega izvrševanja proračuna po drugem odstavku 40. člena ZJF.
Za pridobitev soglasja posreduje neposredni uporabnik sektorju za proračun vlogo, ki vsebuje:
1. izvod še nepodpisane pogodbe in
2. izpolnjen obrazec “Finančni elementi predobremenitev“, ki je v prilogi št. 7 (v nadaljnjem besedilu: obrazec FEP), na katerem je označeno, da je namenjen za pridobitev soglasja.
Nepopolne ali nepravilne vloge sektor za proračun vrne neposrednemu uporabniku v dopolnitev.
66. člen
Sektor za proračun se opredeli do vloge v desetih dneh po prejemu popolne vloge. Pri tem preveri usklajenost finančnih določil pogodb z zakoni in predpisi, ki urejajo proračunsko financiranje.
Soglasje ali zavrnitev soglasja sektor za proračun posreduje neposrednemu uporabniku pisno na istem obrazcu FEP, na katerem je bilo soglasje zahtevano, nepodpisano pogodbo, skupaj s kopijo obrazca FEP, pa arhivira.
67. člen
Elementi podpisane pogodbe, ki se nanašajo na predplačilo, ne smejo biti drugačni kot ti, na katere je sektor za proračun izdal soglasje.
68. člen
Če se spremenijo elementi pogodbe, na katero je bilo že dano soglasje in še ni podpisana s strani dobavitelja oziroma izvajalca, mora neposredni uporabnik novo pogodbo ponovno predložiti v soglasje.
Če se spremenijo določbe že sklenjene pogodbe, na katero je bilo že izdano soglasje, pripravi neposredni uporabnik aneks k pogodbi in ga posreduje v soglasje po enakih postopkih kot veljajo za osnovno pogodbo.
6. POSTOPKI ODDAJE SUBVENCIJ, POSOJIL IN DRŽAVNIH POMOČI
6.1. Splošne določbe
69. člen
S tem pravilnikom se opredeljuje postopek za dodelitev subvencij, posojil in drugih oblik državnih pomoči kot so definirane v zakonu o nadzoru državnih pomoči (Uradni list RS, št.1/00; v nadaljnjem besedilu: državne pomoči) in ZJF, ki so namenjene za:
1. financiranje in sofinanciranje programov prejemnikov državnih pomoči (v nadaljnjem besedilu: prejemniki), ki se ukvarjajo s tržno proizvodnjo blaga in storitev
2. ter za sofinanciranje drugih dejavnosti.
Neposredni uporabnik mora dodeljevati državne pomoči na podlagi predpisov, ki urejajo posamezno področje in na podlagi pogojev in postopkov, določenih v tem pravilniku, razen če z drugim zakonom ni drugače določeno.
70. člen
Državne pomoči v smislu tega pravilnika so individualne državne pomoči določenemu prejemniku ali splošne sheme državnih pomoči vnaprej nedoločenemu številu prejemnikov.
Pri vnaprej nedoločenih prejemnikih mora neposredni uporabnik dodeljevati državne pomoči po postopku, ki ga določa ta pravilnik.
6.2. Postopek za dodelitev državnih pomoči
71. člen
Neposredni uporabnik lahko prične s postopkom za dodelitev državnih pomoči, če so izpolnjeni pogoji za prevzemanje obveznosti v breme državnega proračuna, ki jih določata iz ZJF in ZIPRS 2000.
72. člen
Postopek javnega razpisa za dodelitev državnih pomoči vodi strokovna komisija (v nadaljevanju: komisija), ki jo imenuje predstojnik neposrednega uporabnika s pisno odločbo.
Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. V obsežnejših javnih razpisih, ko se razpisujejo sredstva za različna strokovna področja, je možno imenovati več komisij, ki so zadolžene za posamezna strokovna področja v okviru predmeta javnega razpisa.
Predsednik in člani komisije morajo imeti strokovno izobrazbo in izkušnje s področja, za katerega se dodeljujejo državne pomoči, ki omogočajo strokovno presojo vlog.
Predsednik in člani komisije ne smejo biti s prejemniki kakorkoli interesno povezani v smislu poslovne povezanosti, sorodstvenega razmerja (v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena), v zakonski zvezi ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala ali v izvenzakonski skupnosti.
Ne glede na določila tretjega odstavka tega člena, interesna povezanost ne more biti izločitveni razlog v primeru, če komisije ni možno sestaviti drugače zaradi omejenega števila strokovnjakov na določenem področju.
73. člen
Javni razpis za dodelitev državnih pomoči mora biti objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Objava javnega razpisa mora vsebovati zlasti:
1. ime oziroma naziv in sedež neposrednega uporabnika;
2. predmet javnega razpisa z navedbo osnovnih pogojev in meril, po katerih se izberejo prejemniki državne pomoči;
3. okvirno višino sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega razpisa;
4. določitev obdobja, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva oziroma roki, če je predvideno zaporedno dodeljevanje državnih pomoči;
5. rok, do katerega morajo biti predložene vloge za dodelitev državnih pomoči;
6. datum odpiranja vlog za dodelitev državnih pomoči, oziroma datumi odpiranja vlog, če je v javnem razpisu predvideno zaporedno odpiranje le-teh;
7. rok, v katerem bodo potencialni prejemniki obveščeni o izidu javnega razpisa;
8. in kraj, čas ter osebo, pri kateri lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo.
Neposredni uporabnik lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz prejšnjega odstavka objavi tudi druge podatke, če so potrebni glede na vrsto predmeta javnega razpisa.
74. člen
Neposredni uporabnik mora na dan objave javnega razpisa omogočiti prejemnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in na zahtevo predati razpisno dokumentacijo.
V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi potrebni podatki, ki bodo omogočili prejemniku izdelati popolno vlogo za dodelitev državnih pomoči.
Neposredni uporabnik mora v razpisni dokumentaciji navesti vse minimalne pogoje, ki jih mora prejemnik izpolnjevati, da se uvrsti v izbor za dodelitev državnih pomoči. Obvezni sestavni deli razpisne dokumentacije so med drugim:
1. podatki o nalogi oziroma projektu, ki je predmet državnih pomoči;
2. okvirna višina sredstev, ki so na razpolago prejemnikom;
3. način določanja deleža, ki ga prejme posamezni prejemnik (npr. odstotni delež pokrivanja proizvodnih stroškov izdelka ali storitve ter način izračuna proizvodnih stroškov, odstotni delež subvencioniranja prodajne cene izdelka ali storitve, odstotni delež pokrivanja stroškov projekta itd.);
4. vzorec pogodbe;
5. navedba potrebnih dokumentov, ki jih mora prejemnik predložiti uporabniku za dokazilo, da je prejemnik upravičen do državnih pomoči (npr. bonitetni obrazci, registracija podjetja ali drugega prejemnika, dovoljenje za opravljanje dejavnosti itd.);
6. in navedba meril za dodelitev državnih pomoči.
Strokovna komisija mora pred odločitvijo o objavi javnega razpisa oceniti, ali je vsebina razpisne dokumentacije pripravljena tako, da je možno pričakovati uspešen javni razpis.
75. člen
Vloga za dodelitev državnih pomoči mora biti dostavljena do roka, ki je določen v objavi javnega razpisa.
Predložena vloga mora biti v zapečatenem ovitku, ovitek pa mora biti označen z “ne odpiraj – vloga“ in navedbo javnega razpisa, na katerega se nanaša.
76. člen
Odpiranje prejetih vlog za dodelitev državnih pomoči vodi strokovna komisija in se izvede v roku, ki je predviden v javnem razpisu ali v predvidenih rokih, če gre za zaporedno odpiranje vlog.
Odpiranje prejetih vlog ni obvezno javno, kadar je število prejetih vlog veliko.
V roku dostavljene, pravilno izpolnjene in označene vloge se odpirajo po vrstnem redu, v katerem so bile predložene.
77. člen
O odpiranju vlog in izboru prejemnikov mora komisija sproti voditi zapisnik, ki vsebuje predvsem:
1. naslov, prostor in čas odpiranja dospelih vlog;
2. predmet javnega razpisa;
3. imena navzočih predstavnikov komisije;
4. imena oziroma naziv predlagateljev vlog (prejemnikov);
5. in vrstni red odpiranja vlog, ugotovitve o popolnosti vlog z navedbo tistih predlagateljev, ki niso dostavili popolne vloge.
Zapisnik podpišejo predsednik in člani komisije.
78. člen
Komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozove tiste predlagatelje vlog, katerih vloge niso bile popolne, da jih dopolnijo. Rok dopolnitve ne sme biti daljši od 15 dni.
Nepopolne vloge, ki jih predlagatelj v navedenem roku ne dopolni, se zavrže.
79. člen
Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog ter jih oceni na podlagi pogojev in meril, ki so bila navedena v razpisni dokumentaciji.
Na podlagi ocene vlog komisija pripravi predlog prejemnikov državnih pomoči. Ta predlog podpišejo predsednik in člani komisije ter ga predložijo odgovorni osebi uporabnika za dodeljevanje državnih pomoči.
80. člen
Neposredni uporabnik je dolžan v roku, ki je bil naveden v objavi javnega razpisa in ki ne sme biti daljši od 45 dni, obvestiti vse predlagatelje vlog o svoji odločitvi glede dodelitve državnih pomoči. V obrazložitvi mora navesti osnovne razloge za svojo odločitev.
81. člen
Neposredni uporabnik mora hkrati s sklepom o izboru pozvati prejemnika k podpisu pogodbe.
Če se prejemnik v roku 8 dni ne odzove na poziv, se šteje, da je odstopil od zahteve za pridobitev državnih pomoči.
82. člen
Za dodelitev državnih pomoči se sklene pogodba med neposrednim uporabnikom in prejemnikom. Obvezne sestavine pogodbe so:
1. naziv in naslov neposrednega uporabnika in prejemnika državnih pomoči,
2. namen, za katerega so državne pomoči dodeljene,
3. višina dodeljenih sredstev,
4. terminski plan porabe sredstev,
5. način nadzora nad namensko porabo sredstev, kot na primer:
– spisek dokazil, ki jih mora predložiti prejemnik za porabo vsake posamezne vrste subvencije, posojila in drugih oblik državnih pomoči,
– možnost, da uporabnik kadarkoli preverja namensko porabo sredstev,
– poročila o poteku in rezultatih porabljenih sredstev v fazi izvajanja projekta ali programa oziroma najmanj zaključno poročilo,
– določilo, da mora prejemnik ob nenamenski porabi državnih pomoči, sredstva vrniti v proračun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi,
– določilo, da mora prejemnik obrazložiti in utemeljiti podaljšanje roka porabe sredstev glede na predvideni terminski plan, ker v nasprotnem primeru izgubi pravico do nadaljnje porabe sredstev državnih pomoči.
6.3. Pritožbeni postopek
83. člen
Predlagatelj vloge za dodelitev državne pomoči, ki meni, da izpolnjuje pogoje in merila iz javnega razpisa in da mu razpisana sredstva niso bila dodeljena neopravičeno, lahko vloži pri neposrednem uporabniku zahtevek za preveritev utemeljenosti sklepa o dodelitvi sredstev oziroma pritožbo, v roku 8 dni od prejema sklepa, in sicer na naslov neposrednega uporabnika. V zahtevku za preveritev ocene svoje vloge mora natančno opredeliti razloge, zaradi katerih vlaga pritožbo.
Predmet pritožbe ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje vlog za dodelitev državnih pomoči.
Neposredni uporabnik je dolžan pritožbo obravnavati, preveriti njene navedbe in v roku 15 dni ponovno odločiti s sklepom o dodelitvi sredstev. S sklepom lahko spremeni svojo prejšnjo odločitev.
Sklep neposrednega uporabnika o pritožbi predlagatelja vloge je s tem dokončen.
7. PREVZEMANJE OBVEZNOSTI IN EVIDENTIRANJE PREDOBREMENITEV PRORAČUNA
7.1. Načini prevzemanja obveznosti
84. člen
Skladno z 2. členom ZJF lahko neposredni uporabniki prevzemajo in plačujejo obveznosti v breme proračuna tekočega leta samo za namen ter do višine, kot je določena s proračunom.
Neposredni uporabniki lahko prevzemajo in plačujejo obveznosti, ki zapadejo v plačilo v prihodnjih proračunskih letih v breme proračunov prihodnjih let (tudi po obdobju začasnega financiranja), pod pogoji, ki jih določata 51. člen ZJF in 11. člen ZIPRS 2000.
85. člen
Neposredni uporabniki prevzemajo obveznosti, ki zahtevajo odhodek proračuna s sklepanjem pisnih pogodb, s podpisovanjem drugih listin, ki imajo značaj pogodbe (npr. naročilnice) in z izdajo posamičnih pravnih aktov (npr. upravne in sodne odločbe, sklepi).
Prevzete obveznosti v smislu tega pravilnika so tudi obveznosti, ki izhajajo neposredno iz zakona ali drugega splošnega predpisa ali na teh pravnih podlagah izdanih posamičnih pravnih aktov, ki zahtevajo odhodek proračuna.
86. člen
Neposredni uporabniki morajo skleniti pogodbo pred pričetkom opravljanja storitve ali nabave blaga.
87. člen
Prevzete obveznosti iz 85. člena tega pravilnika predstavljajo predobremenitev proračuna.
7.2. Evidentiranje predobremenitev proračuna
7.2.1. Splošno
88. člen
Neposredni uporabniki obveščajo Ministrstvo za finance o predobremenitvah proračuna tako, da prevzeto obveznost zavedejo v enotno bazo predobremenitev (potrjevanje obrazcev FEP).
Podatke iz obrazca FEP zavedejo na način kot ga določa ta pravilnik v enotno bazo predobremenitev neposredni uporabniki sami ali sektor za javno računovodstvo.
89. člen
Na obrazcu FEP morajo neposredni uporabniki vpisati točen datum plačila obveznosti v proračunskem letu. Tako določen datum plačila je podlaga za pripravo mesečnih načrtov za izvrševanje proračuna iz 3. poglavja tega pravilnika.
Če se je dejanski mesec izplačila spremenil glede na predvideni v obrazu FEP, morajo neposredni uporabniki do 25. v mesecu, ki je predhoden mesecu izplačila zagotoviti oziroma predlagati spremembo obrazca FEP, v kateri navedejo nov datum izplačila, kar je podlaga za pripravo mesečnih načrtov za izvrševanje proračuna.
Če se je spremenil dejanski datum izplačila v okviru meseca, mora neposredni uporabnik zagotoviti oziroma predlagati spremembo obrazca FEP ob pripravi odredbe za plačilo-nakazilo.
Neposredni uporabnik, ki je že vključen v MFERAC in za katerega vodi računovodstvo Ministrstvo za finance, posreduje spremembo obrazca FEP sektorju za javno računovodstvo v vednost samo, kadar se pogodba spreminja po vsebini ali po vrednosti.
90. člen
Neposredni uporabnik uporablja obrazec FEP tudi za pridobitev soglasja Ministrstva za finance, v primerih, ki jih določata 40. in 52. člen ZJF in po postopku iz 5.2.2. podpoglavja tega pravilnika.
91. člen
Neposredni uporabniki pripravljajo obrazec FEP kot prilogo k naslednjim segmentom obveznosti, ki zahtevajo izdatek proračuna:
1. pogodbe za katere je potrebno spremljati realizacijo po posamezni pogodbi;
2. istovrstne naloge z enako ali podobno vsebino, z različnimi izvajalci ali upravičenci, ki bremenijo isto postavko – konto (v nadaljnjem besedilu: pogodbe za istovrstne naloge), kot so na primer: pogodbe za transfere javnim zavodom in javnim gospodarskim zavodom, pogodbe o subvencioniranju, avtorske pogodbe, pogodbe o delu, pogodbe o štipendiranju, pogodbe o izobraževanju, pogodbe o pravnih storitvah, pogodbe o prevajalskih storitvah, najemne pogodbe, pogodbe za pisarniški material, pogodbe tekočega vzdrževanja, pogodbe o čiščenju ali varovanju;
3. in obveznosti, za katere pripravi neposredni uporabnik finančno ovrednotene programe.
7.2.2. Finančno ovrednoteni programi
92. člen
Neposredni uporabnik pripravi program porabe sredstev na eni ali več postavk-konto, ki je finančno ovrednoten (v nadaljnjem besedilu: finančno ovrednoten program – FOP) za:
1. obveznosti, ki izhajajo neposredno iz zakona ali drugega splošnega predpisa ali na teh pravnih podlagah izdanih posamičnih pravnih aktov in za katere neposredni uporabnik ne sklepa pogodb kot na primer: plače in prispevki, transferi posameznikom in gospodinjstvom, transferi javnim zavodom in javnim gospodarskim zavodom, transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči transferi doma in v tujino, transferi drugim ravnem države – občinam, transferi ZPIZ, subvencije in obresti;
2. in fiksne stroške za blago in storitve kot so pisarniški in splošni material in storitve, posebni material in storitve, energija, voda, komunalne storitve in komunikacije, prevozni stroški in storitve, izdatki za službena potovanja, tekoče vzdrževanje, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in drugi operativni odhodki.
FOP zajema predvidena izplačila za celotno proračunsko leto.
93. člen
Neposredni uporabnik, ki je že vključen v MFERAC, samostojno potrdi obrazec FEP, ki se nanaša na FOP, in s tem zavede predobremenitev v enotno bazo predobremenitev.
Neposredni uporabnik, ki ni vključen v MFERAC, posreduje obrazec FEP, ki se nanaša na FOP, sektorju za javno računovodstvo, ki zavede predobremenitev v enotno bazo predobremenitev.
Kopijo obrazca FEP, ki je podpisan s strani odgovorne osebe, iz:
1. prvega odstavka tega člena, arhivira neposredni uporabnik;
2. in drugega odstavka tega člena, arhivira sektor za javno računovodstvo.
94. člen
Ne glede na določbe 92. člena tega pravilnika in prejšnjega člena sektor za proračun za vse neposredne uporabnike pripravi (generira) obrazec FEP, ki se nanaša na skupino proračunskih postavk 1010 – plače.
Obrazec FEP za plače se pripravi (generira) z vsako spremembo veljavnega proračuna na proračunskih postavkah-konto iz skupine proračunskih postavk 1010.
95. člen
Iz FOP, ki se nanašajo na postavke iz sklopa financiranje javnih služb, mora biti razvidno:
1. področje, na katero se nanaša finančno ovrednoten program;
2. pravna podlaga za izplačilo;
3. številka in naziv proračunske postavke – konto, iz katere se obveznosti poravnavajo;
4. tabelarični prikaz izračuna obsega sredstev po posameznih vrstah obveznosti ter število prejemnikov oziroma upravičencev, če je to glede na vrsto obveznosti potrebno;
5. in dinamiko izplačil po mesecih.
Kopijo FOP iz prejšnjega odstavka, za katerega je obrazec FEP že potrjen, neposredni uporabnik posreduje v vednost sektorju za proračun.
7.2.3. Pogodbe
96. člen
Neposredni uporabnik, ki je vključen v MFERAC, takoj vendar najkasneje v petih dneh po podpisu pogodbe potrdi obrazec FEP, ki se nanaša na sklenjene pogodbe, za:
1. katere je potrebno spremljati realizacijo po posamezni pogodbi in
2. za istovrstne naloge. Pri pogodbah za istovrstne naloge neposredni uporabnik v obrazcu FEP izkaže skupne obveznosti, obrazcu FEP pa mora biti priložen ažuriran seznam izvajalcev oziroma upravičencev, s katerimi so sklenjene pogodbe.
Originale pogodb skupaj z obrazcem FEP posreduje neposredni uporabnik v roku iz prejšnjega odstavka svoji računovodski službi.
97. člen
Neposredni uporabnik, ki ni vključen v MFERAC in za katerega računovodstvo vodi Ministrstvo za finance, posreduje obrazec FEP in originale pogodb iz prejšnjega člena v potrditev sektorju za javno računovodstvo. Sektor za javno računovodstvo obrazec FEP zavede v enotno bazo predobremenitev in pogodbe arhivira.
98. člen
Finančno-računovodske službe neposrednih uporabnikov, za katere računovodstva ne vodi Ministrstvo za finance, morajo isti dan, oziroma najkasneje v dveh dneh posredovati sektorju za javno računovodstvo podatke o predobremenitvah na izpolnjenem obrazcu FEP, ki ga zavede v enotno bazo predobremenitev.
99. člen
Sklenjenim pogodbam, v katerih je predvideno predplačilo, neposredni uporabniki priložijo tudi instrument zavarovanja predplačila.
Sklenjenim pogodbam, h katerim je bilo izdano soglasje, neposredni uporabniki priložijo kopijo obrazca FEP, na katerem je sektor za proračun, izdal soglasje.
100. člen
Za naloge, ki jih financira več neposrednih uporabnikov, se sklene z izvajalcem ena večstranska pogodba.
Neposredni uporabniki izpolnijo in podpišejo skupni obrazec FEP, in sicer vsak neposredni uporabnik za tisti del stroškov po sofinancerski pogodbi, ki bremenijo njegovo postavko – konto.
V pogodbi prvonavedeni neposredni uporabnik evidentira predobremenitev ali posreduje pogodbo, skupni obrazec FEP in ustrezno dokumentacijo v postopek evidentiranja predobremenitev.
101. člen
Za obveznosti, ki izhajajo iz pogodb o delu in drugih plačil, kjer je potrebno upoštevati zakon o dohodnini, navedejo uporabniki v obrazcu višino obveznosti, ki izhaja iz pogodbe, povečano za davke in prispevke.
102. člen
Za pogodbe, v katerih je obveznost določena v tuji valuti, se v obrazcu FEP navede obveznost za plačilo v valuti, ki je navedena v pogodbi.
V tuji valuti evidentirane preobremenitve se vsaj enkrat mesečno uskladijo s spremembami deviznih tečajev.
8. POSTOPKI IZPLAČIL IZ PORAČUNA
8.1. Način plačevanja iz proračuna
103. člen
Z računov proračuna se nakazujejo sredstva na račun neposrednega uporabnika ali plačujejo obveznosti direktno končnemu prejemniku proračunskih sredstev, skladno z navodilom ministra za finance.
104. člen
Dokumentacijo za izplačilo iz proračuna za plačilo obveznosti predložijo neposredni uporabniki svoji računovodski službi v enem izvodu takoj, najkasneje pa v petih dneh po prejemu ustreznih listin.
Postopki za izplačilo sredstev iz proračuna so enotni, ne glede na to, ali vodi računovodsko poslovanje za neposrednega uporabnika sektor za javno računovodstvo, ali ne.
105. člen
Računovodska služba neposrednega uporabnika predloži sektorju za javno računovodstvo zahtevek za izplačilo sredstev iz proračuna na obrazcih in na način, kot je predviden s tem pravilnikom, najkasneje v desetih dneh po dnevu, ko je neposredni uporabnik prejel listine, ki so podlaga za izplačilo iz proračuna.
Daljši rok za predložitev dokumentacije in podatkov za izplačilo sredstev iz proračuna po prejemu listin je dovoljen samo za poroštva, socialne transfere, obveznosti do Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, izvršbe in odplačila državnega dolga s pripadajočimi obrestmi in stroški ter druga nujna izplačila.
8.2. Predložitev dokumentacije računovodski službi neposrednega uporabnika
8.2.1. Predložitev dokumentacije za izplačilo sredstev iz proračuna
106. člen
Neposredni uporabniki predložijo svoji računovodski službi v izplačilo originalne listine.
107. člen
Poleg originalnih listin predložijo svoji računovodski službi “Odredbo za plačilo – nakazilo“ (v nadaljevanju: odredbo), iz katere mora biti razvidno:
1. evidenčna številka odredbe;
2. šifra in naziv neposrednega uporabnika;
3. postavka – konto oziroma podkonto;
4. proračunsko leto;
5. davčna številka (šifra), naziv in naslov upravičenca;
6. račun upravičenca in sklicna številka dokumenta;
7. račun, naziv in naslov banke;
8. originalna in evidenčna številka dokumenta;
9. znesek odredbe v tolarjih oziroma v drugi valuti z navedbo valute, vrste tečajne liste in tečaja;
10. posebna pisna izjava v skladu z 2. členom odredbe o finančnem poslovanju proračunskih uporabnikov (Uradni list RS, št. 71/99 in 78/99);
11. datum dokumenta;
12. datum prejema dokumenta;
13. datum zapadlosti po dokumentu;
14. datum zapadlosti po odredbodajalcu;
15. številka predobremenitve (iz obrazca FEP);
16. način plačila (gotovinsko ali negotovinsko);
17. stroškovno mesto plačnika;
18. vrsta odhodka;
19. namen nakazila iz šifranta namena nakazil;
20. stroškovno mesto prejemnika;
21. datum in podpis predlagatelja;
22. datum in podpis strokovne službe;
23. žig neposrednega uporabnika;
24. in datum in podpis odredbodajalca.
Predlagatelj je oseba, ki potrdi pripravljeno odredbo za podpis odredbodajalca.
Postavka – podkonto, stroškovno mesto prejemnika, datum in podpis predlagatelja ter datum in podpis strokovne službe so neobvezni podatki na odredbi.
Na odredbi za plače so podatki iz točke 5., 6., 7., 8., 11., 12., 13., 19., 20., 21. in 22. tega člena neobvezni.
108. člen
Dokumenti, iz katerih izhajajo redna ali občasna plačila obveznosti različnim upravičencem, ki majo enak datum zapadlosti po računih, se lahko opremijo s skupno odredbo. Skupna odredba mora vsebovati vse elemente odredbe iz prejšnjega člena tega pravilnika. Elementi odredbe, ki so skupni predloženim listinam, se v skupinski odredbi navedejo le enkrat.
109. člen
Odredba mora vsebovati vse obvezne podatke. Podpis odredbodajalca mora biti uradno prijavljen v računovodski službi neposrednega uporabnika.
Kolikor se račun oziroma obračunska situacija plačuje iz več proračunskih postavk – kontov, mora biti v odredbi točno navedeno, kolikšen znesek se plača iz posamezne proračunske postavke – konta.
Za devizne obveznosti se v odredbi navede obveznost v valuti, ki je navedena na računu ali obračunski situaciji ter opredeli tečajna lista in tečaj, po katerem se obveznost preračuna v tolarje.
110. člen
Izplačila, ki temeljijo na pogodbah o delu, avtorskih pogodbah in druga izplačila, pri katerih je potrebno upoštevati zakon o dohodnini, se opravljajo dvakrat mesečno, in sicer petnajstega in zadnjega dne v mesecu.
111. člen
Računovodska služba uporabnika dokumentacijo pregleda z vidika predpisov, ki urejajo računovodsko poslovanje (računovodska kontrola).
Računovodska služba uporabnika dokumentacijo vrne, če ugotovi, da:
1. je dokumentacija nepopolna;
2. dokumentacija ne ustreza namenu postavke – konta, iz katere se predlaga izplačilo;
3. in listine niso likvidirane skladno s predpisi.
Ustrezno in popolno dokumentacijo knjiži kot obveznost za plačilo.
Če računovodska služba uporabnika ugotovi, da izkazane obveznosti presegajo razpoložljiva sredstva na proračunski postavki – konto ali niso v skladu z evidentiranimi predobremenitvami, obveznost knjiži, uporabnika pa obvesti, da plačila ni mogoče opraviti. Neposredni uporabnik je dolžan zagotoviti manjkajoča pravice porabe na proračunski postavki – konto oziroma uskladiti evidenco predobremenitev.
112. člen
Na podlagi ustrezne in popolne dokumentacije pripravi računovodska služba uporabnika “Specifikacijo zahtevkov za izplačilo iz proračuna“ po posameznih uporabnikih. V “Specifikaciji zahtevkov za izplačilo iz proračuna“ so navedeni posamezni računi oziroma obračunske situacije po posameznih proračunskih postavkah – podkontih.
“Specifikacija zahtevkov za izplačilo iz proračuna“ vsebuje v glavi oziroma vodilnem zapisu:
1. številka “Specifikacije zahtevkov za izplačilo iz proračuna“;
2. šifra in naziv neposrednega uporabnika;
3. račun neposrednega uporabnika;
4. predvideni datum nakazila;
5. in proračunsko leto.
Račun neposrednega uporabnika je element specifikacije, kadar se plačilo iz proračuna izvrši na račun uporabnika in ne končnemu prejemniku.
Iz “Specifikacije zahtevkov za izplačilo iz proračuna“ so poleg zgoraj navedenih podatkov razvidni še naslednji podatki:
1. proračunska postavka – podkonto;
2. evidenčna številka dokumenta;
3. naziv poslovnega partnerja oziroma dobavitelja;
4. vrsta odhodka;
5. številka predobremenitve;
6. znesek za plačilo v tolarjih.
Evidenčna številka dokumenta, naziv poslovnega partnerja oziroma dobavitelja ter vrsta odhodka in opis knjižbe so neobvezni podatki na “Specifikaciji zahtevkov za izplačilo iz proračuna“.
113. člen
Na podlagi “Specifikacije zahtevkov za izplačilo iz proračuna“ pripravi računovodska služba neposrednega uporabnika “Povzetek zahtevkov za izplačilo iz proračuna“ po posameznih neposrednih uporabnikih, ločeno po:
1. predvidenih dnevih nakazila sredstev iz proračuna;
2. posameznih proračunskih postavkah – podkontih;
3. proračunskem letu.
“Povzetek zahtevkov za izplačilo iz proračuna“ vsebuje v glavi oziroma vodilnem zapisu:
1. številka “Povzetka zahtevkov za izplačilo iz proračuna“;
2. šifra in naziv neposrednega uporabnika;
3. predvideni datum nakazila;
4. in proračunsko leto.
Iz “Povzetka zahtevkov za izplačilo iz proračuna“ so poleg zgoraj navedenih podatkov razvidni še naslednji podatki:
1. proračunska postavka – podkonto;
2. znesek predvidenih izplačil;
3. podpis odgovorne osebe;
4. in žig neposrednega uporabnika.
Za neposredne uporabnike, za katerih računovodstvo se vodi v Ministrstvu za finance, je odgovorna oseba računovodja.
114. člen
Ne glede na določila 112. člena tega pravilnika se lahko v “Specifikaciji zahtevkov za izplačilo iz proračuna“ obveznosti ne prikažejo po posameznih dokumentih, temveč v zbirnem znesku po proračunskih postavkah – podkontih in predobremenitvah, vendar ločeno po vrstah, za naslednja izplačila:
1. za drobne materialne stroške, ki potekajo preko tolarske blagajne;
2. za drobne materialne stroške, ki potekajo preko devizne blagajne;
3. za potne stroške in dnevnice, ki potekajo preko tolarske blagajne;
4. za potne stroške in dnevnice, ki potekajo preko devizne blagajne;
5. za pogodbe o delu;
6. za avtorske honorarje;
7. za druge izdatke, od katerih se skladno z zakonom o dohodnini plačuje davek;
8. za štipendije;
9. in za porodnine.
115. člen
Kolikor računovodska služba neposrednega uporabnika ni vključena v enotni računalniško podprti računovodski program, le-ta posreduje sektorju za javno računovodstvo podatke za nakazilo sredstev iz proračuna na obrazcu “Zahtevek za izplačilo sredstev iz proračuna“, ki je priloga številka 10 tega pravilnika in je njegov sestavni del. Obrazec Zahtevek za izplačilo sredstev iz proračuna se izdela za vsak datum predvidenega nakazila posebej.
Obrazec “Zahtevek za izplačilo sredstev iz proračuna“ vsebuje v glavi oziroma vodilnem zapisu:
1. številka zahtevka za izplačilo sredstev iz proračuna;
2. šifra in naziv neposrednega uporabnika;
3. žiro račun neposrednega uporabnika;
4. predvideni datum nakazila;
5. in proračunsko leto.
Iz obrazca “Zahtevek za izplačilo sredstev iz proračuna“ so poleg zgoraj navedenih podatkov razvidni še naslednji podatki:
1. proračunska postavka – podkonto;
2. številka predobremenitve;
3. znesek predvidenih izplačil po proračunski postavki – podkontu in predobremenitvi;
4. podpis odredbodajalca, prijavljenega v sektorju za javno računovodstvo;
5. in žig neposrednega uporabnika.
116. člen
Na podlagi obrazca “Zahtevek za izplačilo sredstev iz proračuna“ sektor za javno računovodstvo evidentira obveznost za nakazilo neposrednemu uporabniku iz prejšnjega člena. Pri tem preveri ali so razpoložljiva sredstva na postavki – kontu, ter ali je zahtevek v skladu z evidentiranimi predobremenitvami.
Če sektor za javno računovodstvo ugotovi, da posamezen zahtevek za izplačilo sredstev iz proračuna presega razpoložljiva sredstva na postavki – kontu ali le-ta ni v skladu z evidentiranimi predobremenitvami, skupaj z računovodsko službo neposrednega uporabnika dogovori realizacijo zahtevka.
8.2.2. Predložitev dokumentacije za obračun in izplačilo sredstev iz proračuna za plače in druge izdatke zaposlenim
117. člen
Za obračun plač in drugih izdatkov zaposlenim posredujejo neposredni uporabniki podatke svoji računovodski službi. Najkasneje do desetega v mesecu posredujejo:
1. dokumentacijo in podatke o osnovnih plačah z minulim delom in dodatki iz odločb, delovni uspešnosti, nadurnem delu, dodatkih za posebne pogoje dela in drugih osebnih prejemkih;
2. in nalog za obračun plač, ki ga podpiše odredbodajalec.
Dokumentacija in podatki o novih odločbah za že zaposlene delavce, ki jih neposredni uporabnik posreduje po desetem v mesecu, se upoštevajo pri izplačilu plač v naslednjem mesecu.
118. člen
Ne glede na določila prejšnjega člena tega pravilnika lahko neposredni uporabniki posredujejo svoji računovodski službi najkasneje do petnajstega v mesecu:
1. dokumentacijo in podatke o novih zaposlitvah;
2. odločbe o novih zaposlitvah;
3. in nalog za obračun plač novo zaposlenih, ki ga podpiše odredbodajalec.
Dokumentacija in podatki o novih zaposlitvah, ki jih neposredni uporabnik posreduje po petnajstem v mesecu, se upoštevajo pri izplačilu plač v naslednjem mesecu.
119. člen
Iz podatkov za obračun osnovnih plač z minulim delom mora biti razviden poimenski seznam zaposlenih in pripadajoči količniki za osnovne plače z minulim delom in dodatki iz odločb, s katerimi je določena plača zaposlenega. V primeru spremembe podatkov za posameznega zaposlenega v primerjavi s predhodnim mesecem morajo biti računovodski službi posredovane nove odločbe.
Iz podatkov za obračun delovne uspešnosti mora biti razviden poimenski seznam upravičencev in pripadajoči znesek za delovno uspešnost. Iz podatkov za obračun nadurnega dela mora biti razviden poimenski seznam upravičencev ter dejansko število opravljenih nadur v posameznem mesecu. Iz podatkov za obračun dodatkov za posebne pogoje dela mora biti razviden poimenski seznam upravičencev ter dejansko število opravljenih ur dela po vrstah dodatkov.
Iz dokumentacije in podatkov, ki so potrebni za izplačilo Drugih izdatkov zaposlenim, ki se izplačujejo istočasno kot plače (regres za prehrano v gotovini, prevoz na delo, jubilejne nagrade, odpravnine, regres za letni dopust, solidarnostne pomoči in podobno), mora biti razviden seznam upravičencev in znesek obveznosti po posameznih vrstah osebnih prejemkov.
120. člen
Podatkom za obračun delovne uspešnosti funkcionarjev morajo biti priloženi sklepi vlade, ki to določajo.
121. člen
Računovodska služba neposrednega uporabnika pripravi na podlagi ustrezne in popolne dokumentacije iz 117. in 118. člena tega pravilnika obračun plač in drugih izdatkov zaposlenim, ki ga posreduje neposrednemu uporabniku. Istočasno računovodska služba neposrednega uporabnika preveri ali so razpoložljiva sredstva na proračunski postavki – konto in v skladu z evidentiranimi predobremenitvami ter v primeru neskladja opozori neposrednega uporabnika, da je potreben popravek naloga za obračun plač.
122. člen
Na podlagi obračuna plač in drugih izdatkov zaposlenim pripravi neposredni uporabnik odredbo za izplačilo plač in drugih izdatkov zaposlenim v skladu z določili 107. člena tega pravilnika, ki jo posreduje svoji računovodski službi.
123. člen
Obveznosti, ki izhajajo iz obračuna plač in drugih izdatkov zaposlenim in za katere je bila izdana odredba za izplačilo plač in drugih izdatkov zaposlenim, računovodska služba neposrednega uporabnika knjiži kot obveznost za plačilo, ki predstavlja osnovo za pripravo “Specifikacije zahtevkov za izplačilo iz proračuna“ in “Povzetek zahtevkov za izplačilo iz proračuna“.
124. člen
Za plačilo obveznosti za Druge izdatke zaposlenim, ki se plačujejo na podlagi računov (del prehrane, šolnine in podobno) se smiselno uporabljajo določbe poglavja 8.2.1. tega pravilnika, za plačilo solidarnostne pomoči, ki se ne izplačuje istočasno kot plače, pa določbe poglavja 8.2.2. tega pravilnika.
125. člen
Kolikor računovodska služba neposrednega uporabnika ni vključena v enotni računalniško podprti računovodski program, le-ta posreduje sektorju za javno računovodstvo podatke za nakazilo sredstev iz proračuna za plače na obrazcu “Zahtevek za izplačilo sredstev iz proračuna“.
Računovodska služba neposrednega uporabnika obvesti sektor za javno računovodstvo tudi o znesku refundiranih sredstev iz naslova boleznin, invalidnin ipd. Za znesek refundiranih sredstev se zmanjšajo potrebna sredstva za izplačilo plač iz proračuna.
8.3. Priprava podatkov za likvidnostno izvrševanje proračuna
126. člen
Sektor za javno računovodstvo na podlagi vseh “Povzetkov zahtevkov za izplačilo iz proračuna“ vseh neposrednih uporabnikov pripravi “Skupni povzetek zahtevkov za izplačilo iz proračuna“ iz katerega morajo biti razvidni:
1. šifra in naziv neposrednega uporabnika;
2. postavka – podkonto;
3. veljavni proračun;
4. poraba do dneva predvidenega izplačila;
5. razpoložljiva sredstva;
6. in znesek porabe na predviden dan.
127. člen
Na podlagi “Skupnega povzetka zahtevkov za izplačilo iz proračuna“ pripravi sektor za javno računovodstvo predlog izplačil sredstev iz proračuna za likvidnostno komisijo, ki jo imenuje minister za finance.
Iz predloga izplačil sredstev iz proračuna so razvidni:
1. šifra neposrednega uporabnika;
2. veljavni proračun;
3. poraba do dneva predvidenega izplačila;
4. razpoložljiva sredstva;
5. znesek porabe na predviden dan po tipih proračunskih postavk.
Iz predloga izplačil sredstev iz proračuna so razvidna predvidena izplačila za določen dan po neposrednih uporabnikih ter zbirno:
1. po posameznih ministrstvih;
2. za vladne službe;
3. za upravne enote;
4. za pravosodne organe.
Sektor za javno računovodstvo pripravlja sprotne podatke o vseh prejemkih in izdatkih proračuna po tipih proračunskih postavk za potrebe likvidnostne komisije Ministrstva za finance.
128. člen
Kolikor predlog izplačil po posameznih neposrednih uporabnikih za določen dan presega na likvidnostni komisiji odobrena sredstva za izplačilo iz proračuna, računovodska služba neposrednega uporabnika odobri realizacijo po pisni odločitvi neposrednega uporabnika o prednostnih izplačilih.
129. člen
Na osnovi odločitve likvidnostne komisije o obsegu izplačil iz proračuna sektor za javno računovodstvo na dan zapadlosti plačila izvrši nakazilo sredstev iz računov proračuna na račun neposrednega uporabnika oziroma plačilo obveznosti iz proračuna končnemu prejemniku.
Isti dan računovodska služba neposrednega uporabnika opravi plačilo obveznosti po “Specifikaciji zahtevkov za izplačilo iz proračun“ iz računa neposrednega uporabnika.
9. POSEBNE DOLOČBE
130. člen
Na dokumentaciji, ki se posreduje Ministrstvu za finance, mora biti naveden naslovni sektor Ministrstva za finance. Dokumentacija se dostavlja v sprejemno informativno pisarno na Beethovnovo 11, 1000 Ljubljana. Prejem se v sprejemno informativni pisarni potrdi in zavede.
Obrazci in izpisi, ki so predvideni s tem pravilnikom, morajo biti pravilno izpolnjeni, uradno podpisani in opremljeni z žigom neposrednega uporabnika. S podpisom odgovorna oseba neposrednega uporabnika odgovarja za pravilno izpolnitev obrazcev in izpisov, v skladu s tem pravilnikom.
131. člen
Računovodske službe neposrednih uporabnikov morajo sredstva, ki so bila nakazana iz računa proračuna na račun neposrednega uporabnika takoj izplačati za namene, za katere so bila nakazana.
Če so bila iz proračuna tekočega leta nakazana sredstva na račun neposrednega uporabnika, pa niso bila v celoti porabljena, se neporabljen del sredstev vrne na račun proračuna, na isto proračunsko postavko – konto kot zmanjšanje odhodka.
Denarna sredstva, nakazana iz proračuna v preteklih letih in izkazana v zaključnih računih uporabnikov kot neporabljena sredstva, se nakažejo na račun proračuna kot prihodek iz preteklih let.
132. člen
Izjemoma imajo lahko neposredni uporabniki oziroma njihove enote, katerih sedež ni v Ljubljani, na računih sredstva za materialne stroške kot akontacijo, če to zagotavlja večjo racionalnost poslovanja.
Akontacije se sproti poračunavajo.
Neposredne uporabnike in najvišjo dovoljeno višino akontacije določi minister za finance.
133. člen
Listine za izplačilo akontacije za stroške službenega potovanja je potrebno dostaviti finančno-računovodski službi neposrednega uporabnika najmanj deset delovnih dni pred službenim potovanjem.
Obračun potnih stroškov mora delavec predložiti finančno-računovodski službi v roku treh dni po vrnitvi s službenega potovanja, obračun potnih stroškov za potovanje v tujino pa v roku sedmih dni po vrnitvi iz službenega potovanja.
Akontacija in razlika med izplačano akontacijo in dejanskim obračunom se upošteva kot povečanje oziroma zmanjšanje odhodkov proračuna.
Akontacije za stroške službenih potovanj v domovini se ne izplačujejo, za tujino pa le v primerih, ko ocenjeni oziroma predvideni stroški službenega potovanja presegajo vrednost petih dnevnic za posamezno državo oziroma območje potovanja.
Stroški službenih potovanj v domovini se delavcem praviloma nakazujejo na njihove tekoče račune.
134. člen
Če iz upravičenih razlogov ni mogoče spoštovati rokov, določenih s tem pravilnikom, se za nepredvidena plačila drobnih materialnih stroškov, za neposredne uporabnike, za katere vodi računovodstvo Ministrstvo za finance, v blagajni sektorja za javno računovodstvo predvidijo tolarska sredstva, skladno s predpisi o blagajniškim maksimumom, iz katerih se začasno opravljajo plačila.
135. člen
Ne glede na določilo 100. člena tega pravilnika sklene Ministrstvo za notranje zadeve s posameznim izvajalcem okvirno pogodbo za nabavo materiala, ki je potreben za izvajanje upravnih nalog v upravnih enotah. Posamezna upravna enota na podlagi krovne pogodbe sklene individualno pogodbo.
Za evidentiranje predobremenitev za individualno pogodbo prejšnjega odstavka tega izpolni obrazec FEP upravna enota kot predobremenitev njene postavke – konta.
136. člen
Pregled stanja predobremenitev in izvršenih plačil iz proračuna sektor za javno računovodstvo posreduje neposrednim uporabnikom, ki so vključeni v MFERAC, na njihovo zahtevo, vsem neposrednim uporabnikom in Ministrstvu za notranje zadeve za upravne enote pa dvakrat mesečno, in sicer do 25. v mesecu za prvo polovico tekočega meseca in do 10. v mesecu za drugo polovico preteklega meseca.
137. člen
Računovodske službe neposrednih uporabnikov, ki so vključene v MFERAC, posredujejo sektorju za javno računovodstvo po elektronskem mediju za vse izdatke “Specifikacijo zahtevkov za izplačilo iz proračuna“ in “Povzetek zahtevkov za izplačilo iz proračuna“ s podatki, v skladu s 112. in 113. členom tega pravilnika in to v 15 dneh po dnevu, ko je neposredni uporabnik prejel listine, ki so podlaga za izplačilo iz proračuna.
Uporabniki predložijo sektorju za javno računovodstvo “Povzetek zahtevkov za izplačilo iz proračuna“, podpisan s strani odredbodajalca, tudi v papirni obliki. Računovodske službe neposrednih uporabnikov, ki niso vključene v enotni računalniško podprti računovodski program, pošiljajo sektorju za javno računovodstvo “Zahtevek za izplačilo iz proračuna“ in to v 15 dneh po dnevu, ko je uporabnik prejel listine, ki so podlaga za izplačilo iz proračuna.
138. člen
Odgovorni delavec v sektorju za javno računovodstvo je dolžan preveriti skladnost obveznosti z evidentiranimi predobremenitvami.
V primeru nespoštovanja rokov po tem pravilniku Ministrstvo za finance ne odgovarja za zamudne obresti zaradi nepravočasne poravnave obveznosti neposrednih uporabnikov.
139. člen
Finančno-računovodske službe neposrednih uporabnikov, za katere ne vodi računovodstva Ministrstvo za finance, obveščajo Ministrstvo za finance o vseh sklenjenih pogodbah o dajanju posojil. Pri tem morajo navesti:
1. pravno podlago za posojilo;
2. proračunsko postavko – konto;
3. posojilojemalca;
4. znesek posojila;
5. pogoje posojila;
6. in anuitetni načrt.
10. POSEBNOSTI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2000
10.1. Prerazporejanje pravic porabe
140. člen
Neposredni uporabnik, ki je vključen v MFERAC, samostojno izvede prerazporeditev pravic porabe, o katerih lahko v skladu s 7. členom ZIPRS 2000 samostojno odloča. Odločitev o prerazporeditvi se sprejme s podpisom obrazca “Predlog za prerazporeditev sredstev“, ki je v prilogi št. 8 (v nadaljevanju: obrazec PPS).
Obrazec PPS mora podpisati odgovorna oseba neposrednega uporabnika oziroma predlagatelja iz 7. člena ZIPRS 2000, s čimer se šteje, da je uporabnik sprejel sklep o prerazporeditvi. Odgovorna oseba neposrednega uporabnika oziroma predlagatelja iz 7. člena ZIPRS 2000 je predlagatelj prerazporeditve po tem pravilniku (v nadaljevanju: predlagatelj prerazporeditve).
Prerazporeditev operativno izvede oseba predlagatelja prerazporeditve.
Podpisan obrazec PPS arhivira predlagatelj prerazporeditve.
141. člen
Predlagatelj prerazporeditve, ki ni vključen v MFERAC, posreduje sektorju za proračun, če gre za prerazporeditev, o kateri v skladu s 7. členom ZIPRS 2000 odloča neposredni uporabnik, predlog za prerazporeditev sredstev proračuna na obrazcu PPS.
Obrazec PPS mora podpisati odgovorna oseba predlagatelja prerazporeditve, s čimer se šteje, da je predlagatelj prerazporeditve sprejel sklep o prerazporeditvi.
Sektor za proračun izvrši prerazporeditev v petih dneh po prejemu popolno in pravilno izpolnjenega obrazca PPS in o tem pisno obvesti predlagatelja prerazporeditve. Obrazec PPS arhivira sektor za proračun.
142. člen
Predlog za prerazporeditev pravic porabe, o kateri v skladu s 8. členom ZIPRS 2000 odloča vlada, posreduje predlagatelj prerazporeditve sektorju za proračun na obrazcu PPS. Predlagatelj prerazporeditve, ki je vključen v MFERAC, pred posredovanjem obrazca sektorju za proračun vnese predlog prerazporeditve v MFERAC in izpis obrazca PPS posreduje sektorju za proračun.
Sektor za proračun vrne nepravilno izpolnjen obrazec PPS neposrednemu uporabniku v dopolnitev ali zavrne predlog za prerazporeditev pravic porabe, če ni razpoložljivih sredstev na postavki-konto, iz katere se sredstva prerazporejajo.
Usklajen predlog za prerazporeditev posreduje sektor za proračun v odločitev vladi. V primeru, da sektor za proračun ne soglaša s predlagano prerazporeditvijo, predlagatelj pa vztraja pri svojem predlogu, Ministrstvo za finance v obrazložitvi predloga za prerazporeditev pojasni svoje stališče in predlaga vladi, da predloga ne sprejme.
Sektor za proračun izvede prerazporeditev in obvesti predlagatelja prerazporeditve o izvedeni prerazporeditvi v petih dneh po prejemu sklepa vlade. Obrazec PPS sektor za proračun arhivira.
143. člen
Predlagatelji prerazporeditve morajo predložiti sektorju za proračun predlog za prerazporeditev pravic porabe na postavkah-kontih skupine postavk 1010, o katerih odloča vlada, najkasneje do 15. dne v mesecu, kolikor gre za zagotovitev ocenjenih manjkajočih sredstev pri naslednjem izplačilu plač.
144. člen
Na proračunske postavke-konto, pri katerih so pravice porabe v sprejetem proračunu določene v višini 0 tolarjev, prerazporeditve pravic porabe, prevzemanje in izplačevanje pravic porabe niso dovoljene, razen:
1. pri plačilu obveznosti po 46. členu ZJF;
2. in prerazporeditvah neporabljenih pravic porabe v skladu s 3. točko 8. člena ZIPRS 2000, če je to odobril Državni zbor Republike Slovenije.
145. člen
Prerazporeditev pravic porabe po tem pravilniku se na samostojnem strežniku neposrednega uporabnika lahko dokončno izvrši samo, če se prerazporeditev predhodno izvrši na centralnem strežniku Ministrstva za finance.
10.2. Odpiranje novih kontov v okviru v proračunu že določenih postavk in odpiranje novih proračunskih postavk-konto
146. člen
Če so izpolnjeni pogoji iz 39. člena ZIPRS 2000, se lahko odpre novi konto v okviru v proračunu že določenih postavk.
Novi konto se sme praviloma odpreti samo v okviru podskupine kontov proračunske postavke, v okviru katere se konto odpira.
Pravice porabe na novem kontu se zagotovijo s prerazporeditvijo v okviru proračunske postavke, znotraj katere se novi konto odpre.
O odpiranju novih kontov izdatkov odloča sektor za proračun na predlog neposrednega uporabnika proračuna. Predlog mora biti posredovan na obrazcu “Predlog za odprtje nove proračunske vrstice“; v nadaljevanju PONPV), ki je v prilogi številka 11. Na obrazcu PONPV mora biti označeno, da se predlaga odprtje novega konta v okviru v proračunu že določenih postavk. Obrazec PONPV se posreduje ločeno samo za odprtje novega konta. Utemeljitev predloga mora biti vsebinsko dovolj podrobno navedena tako, da je mogoče na njeni podlagi presoditi upravičenost odprtja novega konta v okviru v proračunu že določenih postavk.
147. člen
Če so izpolnjeni pogoji iz 41., 42., 43., 45., in 46. člena ZJF, se lahko v proračunu odprejo nove proračunske postavke-konto. O odpiranju novih proračunskih postavk-konto odloča sektor za proračun na podlagi predloga neposrednega uporabnika, ki mora biti obrazložen.
10.3. Roki plačil v breme državnega proračuna
148. člen
Obveznosti, ki izhajajo iz pogodb, se plačujejo v skladu s 13. členom ZIPRS 2000.
Minister za finance določi v sodelovanju z neposrednimi uporabniki ob pripravi dinamizirane ocene proračuna iz 2. člena tega pravilnika s sklepom točne dneve izplačil za naslednje vrste izdatkov državnega proračuna:
1. plače;
2. izdatki za blago in storitve;
3. socialni transferi;
4. transferi občinam, do vključno 20. dne v mesecu in
5. transferi Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovaje Slovenije.
10.4. Obveščanje Ministrstva za finance
149. člen
Neposredni uporabniki posredujejo sektorju za proračun podatke o številu zaposlenih in pripadajoče količnike za določitev plače (podatki so iz odločb, ki so bile izdane zaposlenim, vendar brez delovne uspešnosti) po stanju 15. dne v mesecu za mesec, za katerega se izplačujejo plače. Podatke posredujejo na obrazcu “Podatki o številu zaposlenih in količnikih za določitev plač“, ki je priloga številka 9.
Ne glede na določilo prejšnjega odstavka za neposredne uporabnike, za katere vodi kadrovsko evidenco Kadrovska služba Vlade Republike Slovenije, le-ta posreduje podatke o številu zaposlenih in pripadajoče količnike za določitev plače (podatki so iz odločb, ki so bile izdane zaposlenim, vendar brez delovne uspešnosti) sektorju za proračun, najkasneje zadnjega dne v posameznem mesecu.
11. VELJAVNOST DOLOČB TEGA PRAVILNIKA ZA OBČINE IN POSREDNE UPORABNIKE DRŽAVNEGA IN OBČINSKIH PRORAČUNOV
150. člen
Določbe tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za občine, razen določb 10. poglavja.
151. člen
Določbe 6. poglavja tega pravilnika veljajo tudi za posredne uporabnike državnega in občinskih proračunov.
12. PREHODNI SISTEM DOLOČANJA MESEČNIH NAČRTOV ZA IZVRŠEVANJE PRORAČUNA
152. člen
Mesečni načrt za izvrševanje proračuna se pripravi na podlagi predlogov mesečnega finančnega načrta neposrednih uporabnikov oziroma skupine uporabnikov.
153. člen
V okviru kvote predloži neposredni uporabnik Ministrstvu za finance do 20. dne v tekočem mesecu predlog mesečnega finančnega načrta za prihodnji mesec.
Ministrstvo za finance določi na podlagi predloga mesečnega finančnega načrta neposrednega uporabnika mesečni likvidnostni načrt neposrednega uporabnika za prihodnji mesec in ga do 25. dne v tekočem mesecu pošlje neposrednemu uporabniku.
Če neposredni uporabnik ni predložil Ministrstvu za finance predloga mesečnega finančnega načrta v roku iz prvega odstavka tega člena, določi mesečni likvidnostni načrt za tega neposrednega uporabnika Ministrstvo za finance.
154. člen
Mesečni likvidnostni načrt je obseg sredstev za obdobje enega meseca, ki ga določi minister, za finance v okviru katerega smejo neposredni uporabniki plačevati obveznosti.
155. člen
Mesečni likvidnostni načrt se določi za posameznega neposrednega uporabnika na podlagi predloga mesečnega finančnega načrta neposrednega uporabnika oziroma skupine uporabnikov.
156. člen
Mesečni likvidnostni načrt se določi po delovnih dnevih.
157. člen
Ministrstvo za finance pri določanju mesečnega likvidnostnega načrta upošteva:
1. s strani vlade določene, izkoriščene in še proste kvote;
2. predlog mesečnega finančnega načrta neposrednega uporabnika oziroma skupine uporabnikov in
3. likvidnostne možnosti proračuna.
158. člen
Neposredni uporabnik oziroma skupina uporabnikov lahko da pobudo za povečanje likvidnostnega mesečnega načrta le v primeru, ko še ni v celoti izkoristila kvote. Izdatki, ki presegajo likvidnostni mesečni načrt neposrednega uporabnika oziroma skupine uporabnikov se poravnajo le s soglasjem Ministrstva za finance. Ministrstvo za finance izda soglasje, če:
1. to dopušča ugodna izhodiščna likvidnostna situacija ali
2. so prejemki proračuna večji kot so načrtovani za to obdobje ali
3. drugi uporabniki oziroma skupine uporabnikov pisno sporočijo, da ne bodo izkoristili sprejetega mesečnega likvidnostnega načrta.
13. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
159. člen
Neposredni uporabniki, ki izvajajo lastno dejavnost, morajo izdati navodilo o lastni dejavnosti in izdati cenike proizvodov in cenikov lastne dejavnosti v roku devetdeset dni po uveljavitvi tega pravilnika.
160. člen
Neposredni uporabniki, katerih podatki iz FOP, ki se nanašajo na sklop “Financiranje javnih služb“ so do uveljavitve tega pravilnika že vnešeni v enotno bazo predobremenitev, morajo te FOP posredovati v vednost sektorju za proračun, če tega do uveljavitve tega pravilnika že niso storili.
161. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehajo veljati:
1. pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna (Uradni list RS, št. 89/98, 9/99 in);
2. pravilnik o določanju trimesečnih kvot in mesečnih likvidnostnih načrtov uporabnikov proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 55/99);
3. navodilo o uporabi sredstev proračuna Republike Slovenije za nakup opreme manjše vrednosti (Uradni list RS, št. 26/99);
4. odredba o načinu oddajanja subvencij, posojil in drugih oblik državnih pomoči iz sredstev proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 5-283/1998);
5. navodilo o donacijah, ki so prihodek proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 51/98);
6. navodilo o uporabi sredstev od prodaje in zamenjave nepremičnin in premičnin, ki so v lasti Republike Slovenije in odškodnin iz naslova zavarovanj (Uradni list RS, št. 51/98);
7. navodilo o izkazovanju prihodkov in odhodkov iz naslova lastne dejavnosti proračunskih uporabnikov, ki ga je dne 3. 6.1996 izdal minister za finance in
8. navodilo o postopkih za izplačila sredstev iz računa rezerve Republike Slovenije, št. 401-49/98, ki ga je dne 3. 8.1996 izdal minister za finance.
162. člen
Priloge tega pravilnika, označene s številko 1 do 11, so sestavni del tega pravilnika.
163. člen
Določbe od vključno 10. do vključno 15. člena tega pravilnika se ne uporabljajo do datuma, ki ga z odredbo določi minister za finance. S tem datumom se prenehajo uporabljati določbe od vključno 152. do vključno 158. člena tega pravilnika.
164. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 401-25/2000
Ljubljana, dne 13. februarja 2000.
Mitja Gaspari l. r.
Minister
za finance
