Ustavno sodišče je v postopku za oceno zakonitosti, začetem na zahtevo Računskega sodišča Republike Slovenije, na seji dne 20. januarja 2000

Druga alinea 31. člena pravilnika o napredovanju delavcev, zaposlenih v zdravstvu (Uradni list RS, št. 41/94), ni v neskladju z zakonom.

1. Računsko sodišče je zahtevalo oceno določbe v pravilniku iz izreka te odločbe (v nadaljevanju: pravilnik), po kateri lahko zaposleni pri prvi razporeditvi v plačilni razred napreduje izjemoma za več kot tri (zdravniki pa za več kot pet) plačilnih razredov od plačilnega razreda, v katerega je uvrščen količnik njegovega delovnega mesta, če bi sicer glede na uvrstitev po istem pravilniku prejel nižjo plačo, kot je znašala njegova povprečna plača za polni delovni čas v obdobju zadnjih treh mesecev pred uveljavitvijo pravilnika.
2. Po mnenju predlagatelja uvaja ta določba nove pogoje za napredovanje, ki jih zakon o razmerju plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94 – v nadaljevanju: ZRP) ne vsebuje. Ta zakon ministra tudi ne pooblašča, da bi s podzakonskim aktom določal dodatne pogoje, tudi ne v poglavju Prehodne in končne določbe, ugotavlja predlagatelj, zato je izpodbijana določba v neskladju s prvim odstavkom 14. člena ZRP.
3. Minister za zdravstvo je odgovoril, da v izpodbijani določbi niso opredeljeni nikakršni dodatni pogoji za napredovanje; na njegovi podlagi lahko napredujejo le tisti zaposleni, ki izpolnjujejo vse pogoje za napredovanje po ZRP. Izpodbijana določba prinaša le izjemo od siceršnjih omejitev v 28. členu pravilnika. Minister predlaga zavrnitev zahteve za oceno zakonitosti.
4. Minister za delo, družino in socialne zadeve, ki je na podlagi petega odstavka 14. člena ZRP med drugim dal soglasje k pravilniku, je prav tako odgovoril, da v izpodbijani določbi višina plače ne pomeni pogoja za napredovanje, temveč le kriterij, ki je ne glede na omejitve v prehodnih določbah tega pravilnika (in vseh drugih pravilnikov, izdanih na podlagi 14. člena ZRP) omogočil, da je zaposleni, ki je izpolnjeval pogoje za napredovanje, določene z zakonom, lahko napredoval za tako število plačilnih razredov, kot bi jih dosegel, če bi glede na število let dejanske delovne dobe na delovnih mestih enake ali podobne stopnje zahtevnosti, kot je zahtevnost delovnega mesta, ki ga zaseda, napredoval vsaka tri leta.
5. Predlagatelj je po takem odgovoru nasprotnega udeleženca pri zahtevi vztrajal.

6. Pogoje za napredovanje na delovnem mestu določa prvi odstavek 14. člena ZRP in so: dodatna funkcionalna znanja, interdisciplinarna usposobljenost delavca za opravljanje del na različnih delovnih mestih v okviru poklica, samostojnost in zamenljivost pri delu, ustvarjalnost ter nadpovprečna delovna uspešnost, izkazana v daljšem času.
7. S pravilnikom pa pristojni minister v skladu z drugim odstavkom 14. člena ZRP te pogoje ob upoštevanju značilnosti zdravstvene dejavnosti le podrobneje opredeli, sam pa določi število plačilnih razredov, za katere lahko napredujejo zaposleni, razvrščeni v posamezne tarifne skupine, med drugim tudi primere, ko je mogoče hkrati napredovati za več plačilnih razredov (četrti odstavek 14. člena ZRP).
8. Izpodbijana določba spada med prehodne določbe pravilnika, ki urejajo prvo razporeditev zaposlenih v plačilne razrede. Po prvem odstavku 28. člena pravilnika se zaposleni, ki izpolnjuje pogoje za napredovanje po 3. točki prvega odstavka 26. člena, uvrsti v plačilni razred, ki bi ga lahko dosegel, če bi glede na število let dejanske delovne dobe napredoval vsaka tri leta. V drugem odstavku 28. člena pa pravilnik to pravilo relativizira, s tem ko določa, da ne glede nanj, zaposleni, ki izpolnjuje pogoje za napredovanje, pri prvi razporeditvi ne more biti uvrščen za več kot tri plačilne razrede (zdravniki pa za več kot pet plačilnih razredov) višje od plačilnega razreda, v katerega je uvrščen količnik delovnega mesta.
9. Izpodbijana določba v 31. členu dopušča in ureja izjemo od omejitve iz drugega odstavka 28. člena pravilnika, ne tudi od prvega odstavka tega člena, potemtakem še zmeraj le za zaposlene, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje. Ta izjema torej niti ne določa novih pogojev za napredovanje, kot ji to očita predlagatelj, niti ne ureja izjeme od pogojev za napredovanje, temveč se njena izjemnost nanaša le na uvrstitev v plačilni razred tistih, ki zakonske pogoje za napredovanje izpolnjujejo.
10. Očitanega neskladja izpodbijane določbe s 14. členom ZRP torej ni. V oceno ustavnosti in zakonitosti pravilnika v celoti se ustavno sodišče ni spuščalo: Računsko sodišče jo je sicer predlagalo, a z ničimer utemeljilo.

11. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 40. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/95 – ZUstS) v sestavi: predsednik Franc Testen in sodnice ter sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč-Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.
Št. U-I-282/96
Ljubljana, dne 20. januarja 2000.