Na podlagi tretjega odstavka 110.b člena poslovnika Mestnega sveta mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 66/95, 1/96, 46/96, 75/96, 37/97 in 28/99) izdajam

Objavljam sklep o razglasitvi rimskega marmornega kapitela iz Ozke ulice 2 v Celju za kulturni spomenik lokalnega pomena, ki ga je Mestni svet mestne občine Celje sprejel na seji dne 1. 2. 2000.

Na podlagi 5., 6., 12. in 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), 17. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98 in 28/99) in 4. člena odloka Občine Celje o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov (Uradni list RS, št. 28/86) je Mestni svet mestne občine Celje na 11. seji dne 1. 2. 2000 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine:
– rimski kapitel korintskega tipa z akantovim okrasom, izklesan iz marmorja, najden v Ozki ulici 2 v Celju, na območju arheološko zavarovanega območja.
Mere: višina 42 cm, širina 88 cm, premer stebra 42 cm. Datacija 2-3 stoletje; rimska doba.
Kapitel je obdelan z vseh strani, kar dokazuje, da je bil del samostojno stoječega stebra, po svojih dimenzijah je največji, kar jih poznamo v Celju.
Predmet, opisan v prvem odstavku tega člena, ima kot največji in v celoti ohranjeni kapitel iz rimske dobe v Celju zaradi svojih arheoloških in kulturno-zgodovinskih lastnosti izjemen pomen za Mestno občino Celje in celotno celjsko regijo. Zato ga razglašamo za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi arheološkega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Celeja, sodobno Celje, je bila v rimski dobi eno najpomembnejših mest rimske province Norik in največje mesto njenega južnega dela. Več kot sto let načrtnih arheoloških raziskav je pripomoglo k sestavljanju slike o izgledu enega najbogatejših rimskih mest na današnjem slovenskem ozemlju. Vsak napis, relief, mozaik ali marmorni člen, ki so jih Celjani zbirali že od 15. stoletja dalje, je oblikoval podobo o arheološki preteklosti mesta.
Kapitel iz Ozke ulice 2 je bil najden na mestu, kjer je tekla tlakovana mestna ulica, ki jo je z dveh strani obdajalo stebrišče. Najdeni kapitel je edini zaključek stebrov, ki se nam je ohranil in zaradi tega omogoča popolno rekonstrukcijo izgleda kolonade ob glavni mestni ulici. Iz njegovih dimenzij lahko izračunamo višino stebrov in velikost rimskih hiš, ki jih je stebrišče podpiralo.
Zaradi navedenih lastnosti je opisani kapitel izjemnega pomena za arheološko in kulturno-zgodovinsko dediščino.

Za kulturni spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje predmeta v njegovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– prepoved rabe spomenika na način ali za namen, ki bi ogrožal njegov kulturni pomen,
– prepoved kakršnihkoli posegov na predmetu,
– prepoved premeščanja oziroma prenašanja spomenika,
– dopustitev snemanja, proučevanja in raziskovanja spomenika strokovnim institucijam ali osebam, ki jih le-ta pooblasti, če je to nujno iz znanstvenih ali kulturnih namenov,
– predmet mora biti hranjen v zavarovanem in zaprtem prostoru in dostopen javnosti za ogled,
– predmet mora biti ustrezno zavarovan,
– predmet mora biti varovan z alarmnimi napravami.

Za vse posege mora biti izdano predhodno pisno soglasje Pokrajinskega muzeja Celje.

Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega sklepa izdati odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločba iz prejšnjega odstavka določa pogoje za raziskovanje, način vzdrževanja, pogoje za posege, pravni promet, fizično zavarovanje, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost, zlasti časovne okvire, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za njegovo varstvo.

Nadzor nad izvajanjem tega sklepa opravlja Inšpektorat RS za področje kulturne dediščine.

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.