Na podlagi 25. in 241. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85, 2/86, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 17/91, 13/93 in 39/96) ter 10. in 16. člena statuta Občine Kanal ob Soči je občinski svet na 37. redni seji dne 21. 4. 1998 sprejel

S tem odlokom se določa organizacija, pristojnosti in naloge komunalnega redarstva.

Komunalno redarstvo obsega nadzor nad izvajanjem občinskih odlokov in predpisov na naslednjih področjih:
– javni red in mir,
– varstvo okolja,
– obvezne in izbirne gospodarske javne službe,
– urejenost naselij,
– ravnanje z opuščenimi motornimi vozili,
– javne in druge prometne površine,
– označevanje cest, ulic, naselij in zgradb,
– neprometne znake, reklamne napise in plakatiranje,
– komunalne takse,
– pokopališki red,
– red na tržnicah in pri prodaji na javnih površinah,
– zimsko službo,
– izobešanje zastav,
– druga področja, ki jih z odloki določi občinski svet ali predpisi države, če je v teh predpisih tako določeno.

Komunalno redarstvo na območju Občine Kanal ob Soči opravlja v okviru občinske uprave komunalni redar na podlagi pooblastil, ki so določena s tem odlokom, z odloki in drugimi akti občine in predpisi iz 2. člena tega odloka.

Pooblaščena oseba komunalnega redarstva je lahko le oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje skladno z zahtevami v sistemizaciji delovnih mest občinske uprave.
Pooblaščena oseba komunalnega redarstva je pri opravljanju dela skladno s sprejetim pravilnikom o opravljanju komunalnega redarstva lahko uniformirana in se izkazuje s posebno izkaznico, definirano z omenjenim pravilnikom.
Delovni čas komunalnega redarja je 8 ur dnevno oziroma skladno s potrebami.

Pooblaščena oseba komunalnega redarstva opravlja nadzor nad izvajanjem odlokov Občine Kanal ob Soči, ki so v njegovi pristojnosti.
O odvzemanju pristojnosti ali nalaganju dodatnih pristojnosti pooblaščeni osebi, odloča župan občine.
Pooblaščena oseba ima pri izvajanju nadzora, kadar ugotovi kršitev predpisa, pravico in dolžnost, da:
– opozarja občane na nepravilnosti,
– daje ustne in pismene naloge za odpravo ugotovljenih nepravilnosti,
– legitimira kršitelja in priče,
– izreka mandatno kazen in jo izterja,
– izda plačilni nalog,
– predlaga uvedbo postopka zaradi prekrška s področja kršenja občinskih predpisov, ki so v njegovi pristojnosti,
– posreduje ustrezne podatke o kršilcih pristojnemu organu, kadar meni, da je potrebno sprejeti ukrepe, za katere sam ni pristojen (predlaga uvedbo postopka zaradi prekrška).

Fizične in pravne osebe so dolžne pooblaščeni osebi na podlagi odlokov in predpisov iz 2. člena:
– omogočiti nemoteno izvrševanje komunalnega nadzora,
– posredovati vse potrebne podatke in pojasnila v zvezi z opravljanjem nadzora in
– omogočiti vstop do objektov ter dostop do naprav, ki jih le-ta nadzira.

V primeru, da kršitelj ne izvrši naloženega ukrepa ali ga ne izvrši popolnoma ali v predpisanem roku, lahko pooblaščena oseba določi, da izvrši predpisani ukrep za to pooblaščeni izvajalec na kršiteljeve stroške.
Pooblaščena oseba lahko zahteva pri svojem delu pomoč organov za notranje zadeve in drugih institucij, kadar je to potrebno zaradi opravljanja njegovega dela.

Z denarno kaznijo od 2.000 SIT do 5.000 SIT se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki:
– se na zahtevo pooblaščene osebe ne legitimira,
– ne posreduje potrebnih obvestil poblaščeni osebi,
– se nedostojno vede do pooblaščene osebe ali oseb, ki so udeležene v postopku,
– prepreči pooblaščeni osebi izvrševanje uradne naloge ali ga pri tem ovira,
– onemogoča ali ovira opravljanje nalog iz pristojnosti službe komunalnega redarstva ali odklanja posredovanje podatkov, pojasnil in drugih potrebnih dokazil za razjasnitev določene kršitve.
Za kršitev iz prvega odstavka tega člena se z denarno kaznijo do 100.000 SIT kaznuje pravna oseba, z denarno kaznijo do 25.000 SIT pa njena odgovorna oseba.
Ne glede na določila prvega in drugega odstavka tega člena se kršitelja kaznuje za storjeni prekršek iz kazenskih določb občinskih odlokov s področja navedenih v 2. členu odloka.

Če gre za prekrške, za katere je predpisana samo denarna kazen v določenem znesku do 10.000 SIT oziroma do 25.000 SIT, izterja pooblaščena oseba kazen na kraju prekrška od tistega, ki ga zaloti pri prekršku.
Ni dovoljeno izterjati takoj na kraju prekrška denarne kazni za več prekrškov, storjenih v postopku.
Za prekršek, ki ga je storil mladoletnik, se ne sme izterjati denarne kazni takoj na kraju prekrška, ampak se za opravljeni prekršek pismeno obvesti starše ali skrbnike, ki so zanj odgovorni in te sankcionira skladno z določili 8. člena tega odloka.
O plačani denarni kazni se izda potrdilo. Če storilec denarne kazni ne plača, mu izda pooblaščena oseba plačilni nalog (položnico).
Zoper izrek o izterjanju denarne kazni takoj na kraju prekrška ni pritožbe.

Storilec, ki denarne kazni ne plača takoj na kraju prekrška, je dolžan denarno kazen plačati v roku osmih dni ali v tem roku ugovarjati pri organu, katerega uradna oseba je izrekla kazen. Storilcu, ki mu ni bilo mogoče takoj izreči kazni, se pošlje obvestilo o prekršku in plačilni nalog; tudi v tem primeru lahko kazen plača ali vloži ugovor v istem roku.
Ugovor se poda ustno ali pismeno priporočeno po pošti. Ugovor pošlje organ skupaj s predlogom za uvedbo postopka o prekršku in s plačilnim nalogom, izdanim takoj na kraju prekrška, pristojnemu organu za postopek o prekršku.
Za tak prekršek sme izreči organ, ki je pristojen za postopek o prekršku, večje denarne kazni, kot se sme izterjati takoj na kraju prekrška.
Če se denarna kazen ne izterja takoj na kraju prekrška, ali če je tisti, ki je storil prekršek, ne plača v določenem roku, pa ni vložil ugovora, se pošlje plačilni nalog v izvršitev organu, ki je pristojen za izterjavo davkov.
Organ iz prejšnjega odstavka tega člena pred prisilno izterjavo ni dolžan zavezancu poslati pismenega opomina.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.