Na podlagi 60. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81), 3. in 5. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83), zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 66/93) ter 22. člena statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 23/95, 50/98 in 65/98) je Občinski svet občine Sevnica na seji dne 24. 2. 1999 sprejel

S tem odlokom se določijo varstveni pasovi in ukrepi za zavarovanje zajetja vodnega vira z vrtino BPV-1/98 v dolini Blanščice, KS Blanca pred onesnaževanjem, ki bi utegnilo škodljivo vplivati na higiensko neoporečnost in kakovost pitne vode na območju Krajevne skupnosti Blanca.

Zavaruje se kaptažna vrtina BPV-1/98, ki se izkorišča za oskrbovanje pitne vode za vasi Blanca, Čanje, Poklek nad Blanco in Krajna Brda.

Varstveni pasovi za zavarovanje zajetja z vrtino BPV-1/98 v dolini Blanščice so naslednji:
1. najožji varstveni pas – območje z najstrožjim režimom zavarovanja – CONA 1,
2. ožji varstveni pas – območje z strogim sanitarnim režimom zavarovanja – CONA 2,
3. širši varstveni pas – območje z blagim režimom zavarovanja – CONA 3.

Za vsak poseg v varstveni pas vodnega vira, ki bi lahko vplival na spremembe lastnosti vodnega vira, je potrebno pridobiti presojo vpliva posega na vodni vir, ki jo izdela za to usposobljena organizacija.

1. Najožji varstveni pas zavzema ograjeno površino 15 x 15 metrov od vrtine in je namenjen za varovanje neposredne okolice zajetja in samo zajetje, ki predstavlja neposreden stik s podtalnico, kjer je možno namerno onesnaževanje vode v zajetju. To je parcelna številka 1368 k.o. Žigrski Vrh.
2. Ožji varstveni pas obsega bližnjo okolico izvirov oziroma določena območja v širšem pasu, od koder je možno hitro pronicanje meteorne in površinske vode po razpokah proti zajetju ter razmeroma hitro onesnažiti vodni vir. Tvorijo ga parcelne številke 1368, 1367/1, 1360/1,1360/2, vse k.o. Žigrski Vrh; 1001, 999, 223/1, 232/2, 222/1, 222/2, 219/3, 996, 221/3, 221/2, 995/1, 220/1, 220/2, 992, 218/5, 218/2, vse k.o. Poklek.
3. Širši varstveni pas obsega preostali del vodozbirnega območja, s katerega se vrši površinsko in podzemno odtekanje vode proti zajetju. Ta pas prekrivajo travniki, njive in gozd. Zaradi restriktivnih ukrepov v coni 1 in coni 2, v širšem varstvenem pasu ni potrebno posebej izločiti parcelne številke, ker so ukrepi relativno blagi in predvidevajo le sanitarni režim.

V najožjem varstvenem pasu ni dovoljen nikakršen poseg v prostor. Površina je namenjena izključno objektom, ki služijo za preskrbo z vodo in z njim upravlja upravljalec javnega vodovoda.
Najožji varstveni pas predstavlja območje s strogim režimom zavarovanja, za katerega veljajo naslednje določbe:
1. najožji varstveni pas je potrebno ograditi v skladu z opredelitvami hidrogeoloških raziskav z varnostno ograjo višine najmanj 1,80 m in opremljeno z opozorilnimi tablami;
2. upravljalec vodovoda mora biti lastnik zemljišča;
3. prepovedana je gradnja novih objektov, z izjemo objektov, ki so namenjeni vodovodu;
4. prepovedano je vsako gnojenje in uporaba vseh sredstev za zaščito rastlin in živalskih škodljivcev;
5. gradnja kanalizacije preko območja najožjega varstvenega pasu ni dovoljena;
6. prepovedano je odlaganje vseh vrst odpadkov;
7. območje naj bo urejeno kot park;
8. dostop ima le pooblaščena oseba vodovoda in izjemoma ekipa za vzdrževanje vodovoda v spremstvu pooblaščene osebe.

V ožjem pasu s sanitarnim režimom se zavaruje vodozbirno območje s strogim režimom varovanja in zanj veljajo naslednje določbe:
1. na vseh cestah in poteh ob vstopu v ožji varstveni pas se postavijo vidne opozorilne table;
2. prepovedana je uporaba vseh sredstev za zaščito in varstvo rastlin ter zatiranje živalskih škodljivcev;
3. prepovedano je odlaganje vseh vrst odpadkov;
4. prepovedana je eksploatacija kamna v peskokopih in kamnolomih;
5. prepovedano je vsakršno gnojenje z naravnimi (gnoj, gnojevka) in umetnimi gnojili;
6. omejena hitrost motornih vozil, ki prevažajo nevarne snovi na 40 km/h;
7. dovoljena je adaptacija obstoječih stavb v smislu izboljšanja higienskih razmer;
8. gradnja kanalizacije in greznic je prepovedana, obstoječe je potrebno sanirati do vodotesnosti.

Za širši varstveni pas, ki zajema zbirno območje vodnega vira pa veljajo naslednje določbe:
1. gradnja novih stanovanjskih in gospodarskih objektov je dovoljena pod pogojem, da je urejeno odvajanje odplak in odpadnih voda v kanalizacijsko omrežje;
2. dovoljen je lokalni promet z nevarnimi škodljivimi snovmi oziroma naftnimi derivati. Za lokalni promet oziroma dovoz naftnih derivatov je omejena hitrost na 40 km/h;
3. prepovedana je uporaba zaščitnih sredstev, ki vsebujejo nevarne in škodljive snovi (fungicidi, insekticidi), gnojnice in mineralnih gnojil v času, ko narava miruje;
4. dovoljeno je zmerno gnojenje s preležanim gnojem v času vegetacije (15. 3. do 15. 11.);
5. prepovedano je odlaganje vseh vrst odpadkov;
6. vsa obstoječa gnojišča je potrebno sanirati v skladu s strokovnimi navodili o urejanju gnojišč.

Z denarno kaznijo od 50.000 do 200.000 SIT se kaznuje pravna oseba ali posameznik, ki krši 6., 7. ali 8. člen tega odloka.
Prav tako se kaznuje z denarno kaznijo od 10.000 do 50.000 SIT odgovorna oseba pravne osebe ter posameznik za storjene prekrške iz zgoraj omenjenih členov odloka o zaščiti zajetja vodnega vira z vrtino BPV-1/98, v dolini Blanščice, območje Krajevne skupnosti Blanca.
Oseba, pooblaščena za izvajanje komunalnega nadzora, lahko kazen izterja takoj na kraju samem. Kdor povzroči vodnemu viru škodo namenoma ali z opustitvijo varstvenih ukrepov, je odškodninsko odgovoren in nosi vse stroške morebitne škode, sanacije in odprave škode.

Obstoječe dejavnosti v varstvenih pasovih morajo njihovi izvajalci urediti po določilih tega odloka.
Lastniki oziroma upravljalci objektov in zemljišč morajo prilagoditi razmere zahtevam tega odloka v najožjem varstvenem pasu v roku šestih mesecev, v ožjem varstvenem pasu v enem letu in v širšem varstvenem pasu v dveh letih po uveljavitvi tega odloka.

Lastniki kmetijskih zemljišč v varstvenih pasovih, kjer se omeji izkoriščanje zemljišč, so upravičeni do davčne olajšave oziroma odškodnine v skladu z zakonskimi predpisi.
Upravljalec vodovodnega sistema sporazumno z lastnikom zemljišča določi višino in način plačila odškodnine.

Postopki, za pridobitev lokacijskih dovoljenj v varstvenem območju pasov, začeti pred sprejetjem tega odloka, se nadaljuje pod pogoji sanitarne zaščite, ki jo zahteva režim v določenem pasu, v katerem se nahaja lokacija.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja komunalni nadzornik Občine Sevnica, zdravstvena inšpekcija ter ostale pristojne inšpekcije (okolje-varstvena, komunalna, kmetijska, gozdarska...).

Obseg varstvenih pasov zajetja pitne vode je določen v strokovnih podlagah za zavarovanje zajetja pitne vode z vrtino BPV-1/98 v dolini Blanščice, KS Blanca (št. elaborata C-827, november 1998) in grafičnih prilogah (kartah) v merilu 1:5000, katere so sestavni del tega odloka in so na vpogled na sedežu Občinske uprave občine Sevnica.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.