Na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 26/90 ter Uradni list RS, št. 19/93, 47/93 in 44/97) ter 20. člena statuta Občine Loška dolina (Uradni list RS, št. 49/99) je Občinski svet občine Loška dolina na seji dne 30. 9. 1999 sprejel
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditvena območja naselij v Občini Loška dolina
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok ureja prostorsko ureditvene pogoje za območja naselij v Občini Loška dolina (v nadaljnjem besedilu: PUP), ki jih je izdelala area – LINE d.o.o. Cerknica, Podjetje za prostorski, svetovalni in gradbeni inženiring, maju 1998, pod številko 97/ VI – 82.
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji so izdelani v skladu z odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loška dolina (Uradni list RS, št. 56/96) in urejujejo območja ureditvenih območij naselij v Občini Loška dolina. Izvzeta so območja naselij, ki se urejajo z drugimi prostorsko izvedbenimi akti (Lož, Stari trg, Kozarišče – del).
Merila in pogoji za posege v prostor so deljeni v skupna in podrobna merila in pogoje. Skupna merila in pogoji v tem odloku opredeljujejo:
I. Splošne določbe
II. Obseg območja
III: Skupna merila in pogoje za posege v prostor:
1. Vrste posegov v prostor,
2. Merila in pogoji za urbanistično oblikovanje območij ter arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav oziroma drugih posegov v prostor,
3. Merila in pogoji urejenja zelenih površin,
4. Merila in pogoji glede določanja velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč ter njihovo urejanje,
5. Merila in pogoji glede prometnega urejanja zemljišč,
6. Merila in pogoji glede komunalnega urejanja zemljišč,
7. Merila in pogoji glede varovanja naravne in kulturne dediščine,
8. Merila in pogoji glede varovanja okolja.
IV. Končne določbe
3. člen
PUPI so prostorsko izvedbeni akt in so podlaga za izdelavo lokacijske dokumentacije in neposredna podlaga za izdajo dovoljenj za posege v prostor.
Lokacijska dokumentacija za enega ali več objektov se izdela na podlagi strokovnih osnov in situacije. Namenska raba površin je identična namenski rabi določeni s planskimi dokumenti Občine Loška dolina.
Zaradi posebnega varstva dobrin splošnega pomena, varstva okolja in racionalne izrabe prostora mora lokacijska dokumentacija vsebovati analizo in utemeljen predlog ter rešitev v odvisnosti od lokacije posameznega posega. Obvezen del analize je izračun faktorja predvidene izrabe na konkretnem razpoložljivem zemljišču.
Spremembe funkcije objektov so dopustne v takšni meri, da se ne spreminja oziroma ogroža pretežna namembnost območja.
Vpliv novih dejavnosti ne sme presegati zakonsko dovoljenih vplivov na okolje.
4. člen
Pri posegih v okolje, pri katerih se ustvarja nov odnos v okolju s pričakovanim večjim vplivom na okolje (zrak, tla, površinske in podzemne vode, krajinsko sliko) in prostor je potrebno predložiti ustrezne strokovne osnove, na podlagi katerih se izdelajo smernice za izdelavo lokacijske dokumentacije.
V primerih iz prejšnjega odstavka je investitor dolžan predložiti ekspertize, zlasti kadar gre za tehnično zahtevne objekte, ter zazidave večjih površin (urbanistično mnenje ali zasnovo rešitve, krajinsko mnenje, presoja vplivov na okolje, geološko mnenje, pedološko mnenje in predhodne pogoje soglasodajalcev itd.).
5. člen
Posegi v prostor pri javnih objektih in na javnih površinah morajo biti načrtovani tako, da bo občanom omogočen neoviran in varen dostop do objektov, naprav in zemljišč ter njihova uporaba.
Tudi pri prenovi posameznih delov naselij in objektov je potrebno poskrbeti za odpravo obstoječih arhitektonskih ovir.
II. OBSEG OBMOČJA
6. člen
Območje občine Loška dolina, ki se ureja s temi PUP, obravnavajo ureditvena območja naselij v občini, razen naselij Lož, Stari trg in dela Kozarišč (kompleks gradu Snežnik). Obravnavajo se naslednja naselja:
Občina Loška dolina
-------------------------------------------------------------------------------
Naselje Tip naselja Oznaka naselja
-------------------------------------------------------------------------------
Babna Polica A ruralno naselje ST5 – 4S
Babno Polje C urbano ruralno naselje ST5 – 6S
Dane B prevladujoče ruralno naselje ST6 – 1S
Škrilje A ruralno naselje ST6 – 1S
Dolenje Poljane A ruralno naselje ST5 – 3S
Zgornje Poljane A ruralno naselje
Klance AB prevladujoče ruralno naselje ST5 – 7S
Knežja Njiva A ruralno naselje ST5 – 2S
Kozarišče B ruralno urbano naselje ST6 – 9S
Iga Vas C urbano ruralno naselje ST6 – 10S
Markovec B ruralno urbano naselje ST6 – 7S
Nadlesk BC ruralno urbano naselje ST6 – 3S
Podcerkev BC ruralno urbano naselje ST6 – 2S
Podlož AB prevladujoče ruralno naselje ST5 – 1S
Sv. Ana A ruralno naselje ST5 – 1S
Podgora pri Ložu B prevladujoče ruralno naselje ST6 – 11S
Pudob BC ruralno urbano naselje ST6 – 12S
Šmarata AB prevladujoče ruralno naselje ST6 – 8S
Viševek B ruralno urbano naselje ST6 – 4S
Vrh A ruralno naselje ST6 – 13S
Vrhnika pri Ložu B ruralno urbano naselje ST6 – 5S
-------------------------------------------------------------------------------
III. SKUPNA MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR
7. člen
Prostorske sestavine planskih aktov opredeljujejo pretežne namembnosti območij urejanja. To so območja urejanja znotraj ureditvenih območij naselij, namenjena gradnji in urbani rabi:
S površine za stanovanja in spremljajoče dejavnosti
O površine za centralne dejavnosti
P površine za proizvodne dejavnosti
R površine za rekreacijo in šport
K kmetijske površine
G gozdne površine
varovana območja (A, E, U, UR, Z, N, T, SON, OKV)
8. člen
Na zemljiščih, ki so s planskimi usmeritvami namenjena potrebam skupnega in splošnega pomena so dovoljeni samo posegi, za katere je zemljišče namenjeno. Morebitna odstopanja od tega določila so izjemoma dovoljena ob pogoju, da ne bo okrnjen osnovni namen, raba zemljišča in njegov razvoj. Presoje odstopanj se opravijo v lokacijskem postopku na podlagi ekspertnih mnenj.
1. Vrste posegov v prostor
9. člen
V obravnavanih naseljih znotraj ureditvenih območij so dovoljeni naslednji posegi, kolikor v tem odloku ni drugače določeno:
– redno vzdrževanje,
– adaptacije,
– prizidave,
– nadzidave,
– nadomestna gradnja,
– novogradnja (posamična, dopolnilna, gradnja za potrebe kmetij),
– spremembe namembnosti (za stanovanja, za potrebe kmetij, za potrebe obrti, za potrebe poslovnih prostorov, ipd.),
– gradnja pomožnih objektov,
– gradnja potrebne komunalne in prometne infrastrukture.
10. člen
Gradnja prostostostoječih objektov je dopustna na tistih zemljiščih, kjer to omogoča oblikovnost terena in velikost razpoložljive parcele skladno z urbanističnimi konstantami, ki jih določa kvalitetna okoliška grajena struktura.
11. člen
Novogradnja prostostoječih objektov, prizidkov, nadzidav, nadomestnih gradenj, preureditev stropno strešnih konstrukcij in adaptacij je dopustna pod naslednjimi pogoji:
– možni so posegi v prostor, ki trajno ne spreminjajo ekološkega ravnovesja v naravi in krajinskih značilnosti v prostoru,
– poseg nadaljuje krajinski vzorec arhitekturne krajine in ne ovira širše preglednosti prostora, značilne vedute in dominantne poglede,
– dostopnost do novih stavbnih površin mora biti funkcionalno in varnostno v skladu z osnovnimi principi urejanja novogradenj oziroma prometno-tehnično varno,
– vsi posegi morajo biti usklajeni s predpisi o požarni varnosti in sanitarno-tehničnimi predpisi,
– intenzivnost rabe prostora se s posamezno novogradnjo ne sme bistveno spremeniti.
12. člen
Spremembe namembnosti objektov so možne le v tolikšni meri, da se ne spreminja pretežna namembnost območja ali širšega prostora. Ni dovoljeno vnašanje novih dejavnosti, ki bi negativno vplivale na sedanjo namembnost. Objekt z novo namembnostjo ne sme motilno vplivati na bivalne in delovne pogoje ter ekološko ravnovesje.
13. člen
Gradnja gospodarskih poslopij za potrebe kmetijske dejavnosti je dovoljena na zemljiščih znotraj kmetijskih gospodarstev sedanjih objektov na zalednih straneh naselja. Ob tem morajo biti zagotovljene zadostne površine za dovoz in manipulacijo.
14. člen
Lokacija za postavitev spominskega obeležja naj bo izbrana na podlagi vsakokratne podrobne urbanistične presoje prostora, tako da se s postavitvijo dopolnjuje javni, centralni prostor ali dopolnijo križišča v smislu poudarkov orientaciji.
15. člen
Gradnja pomožnih objektov, ki jih določa občinski odlok o pomožnih objektih je dopustna le, kadar v sklopu obstoječih objektov ni možno zadovoljiti manjkajočih prostorskih potreb. Pri novogradnji se te potrebe rešujejo znotraj objekta.
16. člen
Večja reklamna znamenja in turistične oznake naj bodo praviloma postavljena združeno na skupnih lokacijah, tako da ne motijo okoliški ambient ter ne ovirajo prometa in vzdrževanja komunalnih naprav. Kolikor niso redno vzdrževana, jih je dolžan investitor odstraniti po pogojih pristojne občinske inšpekcije.
17. člen
Začasni objekti in naprave, namenjeni začasnemu zadovoljevanju prostorskih potreb za storitvene dejavnosti, družbene dejavnosti, šport, rekreacijo ter ostale potrebe (za obdobje do izgradnje trajnega objekta), sezonski turistični ponudbi ali občasnim prireditvam, se lahko postavijo na zemljiščih, kjer v tekočem planskem obdobju ni predviden trajen poseg v prostor. Pogoji za postavitev začasnih objektov in naprav so analogni pogojem kot za trajne posege v prostor.
Dovoljenje za postavitev začasnega objekta se lahko izda za sezono in največ za dobo dveh let. V aktu, s katerim upravni organ dovoli postavitev začasnega objekta, mora biti opredeljeno, kdo ga je dolžan odstraniti, na čigave stroške in v kakšnem roku. Nadzor opravlja komunalna inšpekcija, ki vsako leto vsaj enkrat pregleda začasne objekte. Kriteriji za predčasno odstranitev teh objektov so:
– vizualno izpostavljena lokacija, oviranje prometne preglednosti ali požarna ogroženost,
– velikost izstopa od silhuete naselja ali uličnega niza,
– neprimerni materiali (izvedeno iz odpadnih materialov ali netradicionalnih tipičnih materialov, ki so kot tujek v prostoru),
– objekt ni tekoče vzdrževan,
– ob objektu se pojavljajo deponije odpadnega materiala, embalaže ali se ustvarjajo ploščadi za nelegalno parkiranje.
18. člen
Dovoljenje za postavitev začasnega objekta se lahko izda na osnovi naslednjih kriterijev:
– dejavnost mora biti na danem območju opredeljena kot deficitarna ali dopolnilna,
– dejavnost in lokacija ne sme biti izpostavljena,
– oblikovalska zasnova in merilo mora biti usklajena s kvalitetnimi konstantami okoliških zasnov.
19. člen
Pri urejanju okolice objektov veljajo naslednji pogoji:
– višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Podporni zidovi so dovoljeni le v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Podporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali;
– ograje so dopustne, kadar je potrebno zavarovanje zemljišča, objekta ali naprave pred nevarnimi vplivi na ljudi in živali ter preprečevanje nedovoljenega prečkanja območij;
– vse obstoječe in predvidene zelene površine je potrebno redno vzdrževati, varovati in ohranjati;
– tlakovanje dvorišč in urejanje igrišč je nujno uskladiti z namembnostjo in velikostjo zazidave ter ureditvijo zelenih površin;
– po končanem posegu v prostor je obvezna zasaditev zemljišča z avtohtonim zelenjem;
– v primerih, ko tvori rob naselja tipična zasaditev kot so, sadovnjaki, zaraščen rob, drevored ali kakšen drug izpostavljen element narave je te elemente potrebo ohraniti.
2. Pogoji za urbanistično oblikovanje območij ter arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav oziroma drugih posegov v prostor
LEGA OBJEKTOV
20. člen
Pri določanju lege objektov je upoštevati pogoje:
– novi objekti (stanovanjski in drugi) morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani zdravstveni in požarnovarstveni pogoji,
– normalen odmik med objekti je enak ali večji kot 1,5 do 2-kratna višina v slemenu višjega objekta,
– kolikor ta odmik ni dosežen je nujno izvesti požarne ukrepe,
– normalen odmik od parcelne meje naj bo 4 m ali večji; v primerih, ko tak odmik onemogočajo terenski in drugi vplivi, je lahko odmik manjši s soglasjem mejaša in pozitivnimi soglasji pristojnih organizacij,
– večji odmik od meje je pogojen z zdravstvenimi in požarnovarstvenimi pogoji,
– nadomestna gradnja objekta, ki je manj kot 2 m oddaljena od meje, je možna na isti lokaciji v enakih gabaritih; sprememba namembnosti teh nadomestnih gradenj je možna, če se z njo bistveno ne spreminja pretežna funkcija območja,
– v strnjenih obcestnih naseljih je odmik praviloma manjši, sledi kontinuteti postavitve objektov v ritmu v obcestni prostor, pri takem posegu je nujno pridobiti soglasje mejašev,
– gradnja objektov ob gozdnih površinah znotraj ureditvenih območij naselij je možna v oddaljenosti minimalno 8 m; takšni objekti morajo biti opremljeni z iskrolovci. Objekti brez kurišč pa morajo biti minimalno 4 m oddaljeni od gozdnega roba,
– kolikor se mejna površina zarašča, naj se stalno vzdržuje najmanj 20 m prosti pas med pozidavo in zaraščajočimi površinami, zato mora lastnik takšnega zemljišča dati pozitivno soglasje v fazi pridobivanja lokacijskega dovoljenja,
– na robu ureditvenega območja naselja, kjer se je gozd izkrčil, je potrebno vzpostaviti in oblikovati nov, vertikalno zaprt gozdni rob,
– pri krčitvi gozda znotraj ureditvenega območja naselja naj se ohranjajo posamezna odrasla drevesa,
– odmiki od javnih cest morajo biti pri novih objektih usklajeni z zakonom o javnih cestah oziroma soglasjem pristojnih organov. Odmike pogojuje upravljalec in ne sme biti manjši od 3 m, kar je cestni pas. Izjemoma so odmiki manjši v naseljih, kjer novogradnja ali nadomestna gradnja, ki sledi urbanistični zasnovi naselja ali pa je potrebno upoštevati pogoje varstva kulturne dediščine,
– pri izdelavi kakršnih koli podrobnejših projektov v cestni pas regionalnih cest je nujno upoštevati posebne pogoje, ki jih določi Direkcija RS za ceste po pregledu projektne dokumentacije,
– pri urejanju naselja je potrebno upoštevati vse gozdne in poljske poti, ki vodijo skozi ureditveno območje naselja, tako ohranjanjo dostop na zaledne gozdne in kmetijske površine,
– odmiki od komunalnih vodov in naprav morajo biti pri novih objektih v skladu s predpisi in normativi za posamezne vrste komunalnih naprav,
– odmiki od vodotokov morajo biti v skladu s soglasjem upravljalca vodotokov in pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.
OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN OKOLJA
21. člen
Novogradnje, nadzidave, prezidave in ostali posegi v prostor naj vzdržujejo vzpostavljeno oblikovno identiteto in homogenost območja, zato naj se prilagodijo okoliškim objektom in ureditvam po:
– reljefnih danostih,
– makro in mikro klimatske razmeram,
– ekološkim razmeram,
– strukturnim vzorcem poselitve,
– značilnostim urbanističnih in arhitektonskih tradicij lokalnega graditeljstva,
– smeri kvalitetnih vedut,
– zasnovi izrabe funkcionalnega zemljišča,
– dostopnosti,
– odmiku od sosednjih objektov (ne smejo zmanjšati osončenosti sosednjih objektov),
– sestavi osnovnih stavbnih mas, gabaritom sosednjih objektov in njihovim merilom,
– naklonu streh in smereh slemen,
– razmerjih fasad in njihovih orientacij, še zlasti v kontekstu domačije,
– merilih in razporeditvi fasadnih elementov, še zlasti oken in vrat,
– barvi in teksturi streh in fasad,
– načinu ureditve kvalitetnega odprtega prostora,
– načinu izvedbe prostorskih ločnic in cezur,
– načinu izvedbe ograj,
– drugim danostim, odvisnih od posameznega primera.
22. člen
Postavitev novih objektov na parcelo ter oblikovanje parcel mora biti usklajena z obstoječo tipologijo parcelacije in lege stavbe na parceli (lega, velikost, dostopnost).
23. člen
Pri oblikovanju stanovanjskih objektov je upoštevati naslednje pogoje:
– tloris: pravilna podolgovata tlorisna zasnova, ko je daljša stranica in sleme strehe vzporedna s plastnicami ali pravokotna pa na smer glavne komunikacije v naselju. Izjemoma je možno odstopanje od podolgovate tlorisne zasnove, kjer to pogojuje teren ali kjer je to že pravilo v zasnovi prvotne zazidave,
– etažnost: z upoštevanjem tipoloških zakonitosti, oziroma prvotne pozidave praviloma obsegajo pritličje z izkoriščenim podstrešjem. Kjer to narekuje nagnjenost terena obsegajo objekti tudi klet. V podrobnih pogoji in merilih so maksimalni gabariti določeni za vsako naselje posebej,
– streha: praviloma simetrična dvokapnica z naklonom strešin med 35 in 45 stopinjami; smer slemena na objektu mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta oziroma usklajena z obstoječo zasnovo in ambientalno ureditivijo zaselka; strešna kritina je v temni barvi oziroma opečne barve; salonitne kritine niso dovoljene; zaključki streh s čopi so priporočljivi, kolikor je to značilnost obstoječih sosednjih objektov; na objektih lahko nastopi v vzdolžni smeri središčna frčada,
– merilo objektov: velikost, omejitev pri zelo velikih, lahko določajo merilo objekti domačije in razgibanost krajinskega reliefa,
– višina: ne sme presegati višin, ki izhajajo iz pogojev za etažnost in streho; načeloma ne sme presegati višin okoliških objektov ali dominant v prostoru, kolikor skladno s krajinskimi zakonitostmi prostora poseg ne oblikuje nove dominante,
– fasade: oblikovanje odprtin na fasadah ter obdelava fasad naj izhajata iz funkcije objekta in se prilagajata sosednjim prvobitnim objektom; horizontalna členitev fasad z okenskimi odprtinami (in vratmi) mora upoštevati vertikalno podolgovato zasnovo oblike odprtin; ni dopustna širitev okenskih odprtin; barva na fasadah naj bo v svetlih in nevsiljivih tonih; obdelava stavbnega pohištva, ograj in drugih fasadnih elementov naj bo v naravnih materialih, na izpostavljenih legah vzdolžno ob glavni komunikaciji naselja je želena simetrično členjena fasada,
– garaže: praviloma so garaže znotraj osnovnega tlorisa stanovanjskega objekta, izjemoma so garaže grajene kot prizidek; v primeru prizidka je višina garaže pritličje, krito s streho z enakimi oblikovalskimi pogoji kot za osnovni objekt; podstrešje ni izkoriščeno.
24. člen
Pri oblikovanju poslovnih prostorov veljajo poleg analogno privzetih pogojev prejšnjega člena še naslednji pogoji:
– tlorisna zasnova, višina prostorov in eventualna etažnost je prilagojena dejavnosti poslovnih prostorov z upoštevanjem ustreznih tehničnih predpisov,
– oblikovanje odprtin na fasadi sledi potrebam dejavnosti, pri tem pa je potrebno upoštevati na obstoječih objektih horizontalno in vertikalno členitev. Zahteva po večjih steklenih površinah se rešuje v nizu izložbenih oken z vmesnimi slopi, s tem pa se ohranja ritem oken kot na ostalem delu stavbe (nadstropje),
– nova vhodna odprtina naj bo postavljena v os fasadne členitve objekta, kakor tudi vetrolov,
– pri objektih postavljenih v ulični gradbeni liniji ni dovoljeno postavljati na zunanji strani vetrolove, tudi nadstreški nad vhodi so lahko le minimalni,
– novi vetrolovi naj se praviloma rešujejo znotraj poslovnih prostorov,
– vetrolovi, ki nastopajo kot prizidki na zunanji strani, naj bodo oblikovani v skladno arhitektonsko celoto in z materiali, ki nastopajo na preostalem delu stavbe in so usklajeni z objekti širše okolice in ulično opremo,
– kot dodatne fasadne elemente je možno namestiti markize, svetlobne napise, okenske obrobe itd. Ti dodatni elementi ne smejo ukinjati obstoječih horizontalnih in vertikalnih členitev na celotnem delu stavb in oblikovno dopolnjujejo glavni objet v skladno celoto.
25. člen
Pri oblikovanju objektov za opravljanje obrtnih storitev veljajo vsa prej našteta določila za oblikovanje drugih objektov ter še:
– tlorisne dimenzije objekta izhajajo iz vrst dejavnosti, ki je v objektu,
– praviloma je etažnost objekta, ki je namenjen izključno opravljanju obrtnih storitev, le pritličen s streho; priporočljivo je, da so prostori in obrtna dejavnost v sklopu stanovanjskih objektov oziroma znotraj dvorišč; v tem primeru veljajo za etažnost enaki pogoji kot za druge objekte.
26. člen
Dopustna je sprememba namembnosti za storitveno obrt pod pogoji, da se zagotovijo normalni in varni dostopi, dovozi, potrebna parkirišča ter ne nastopajo prekomerni motilni vplivi na bivalno okolje.
27. člen
Gospodarski objekti za potrebe kmetijske dejavnosti so lahko logično nadaljevanje stanovanjskih objektov – vzdolžna dozidava, lahko so postavljeni na “ključ” ali prostostoječi v okviru domačije. Tudi za te objekte se uporablja enak faktor zazidljivosti kot za ostale posege v naseljih. Glede oblikovanja tlorisne zasnove, vertikalnih gabaritov in strehe veljajo ista določila kot za stanovanjske objekte.
Pri oblikovanju večjih oziroma daljših gospodarskih objektov je nujno upoštevati merila obstoječih objektov ter smiselno oblikovati silhueto naselja. Objekt je lahko sestavljen iz posamezno likovno ločenih gabaritov ali oblikovan z optično členitvijo fasad. Za optično členitvijo fasad se uporabijo nakazani betonski pilastri ali barvna kompozicija.
Kolikor nastopajo kot dopolnilna gradnja tudi gnojne jame in drugi elementi, ki povzročajo smrad, hrup, vibracije jih je nujno locirati stran od bivalnih prostorov okoliških objektov – na zaledno stran in jih izvesti na način, da ne presegajo mejnih dovoljenih vrednosti bivalnega območja.
Gradnja pokončnih silosov, katerih gabariti presegajo okoliško pozidavo ni dovoljena. Priporočajo se koritasti silosi.
28. člen
Pri oblikovanju pomožnih objektov in naprav veljajo enotni pogoji prejšnjih treh členov ter še:
– praviloma se grade pomožni objekti kot prizidek k stanovanjskim objektom ali gospodarskim objektom ali pa kot samostojni objekt znotraj dvorišča,
– novi objekti morajo biti oblikovno in funkcionalno usklajeni z obstoječimi sosednjimi objekti ali objekti domačije, ob upoštevanju pogojev za graditev novih objektov,
– garaže za osebne avtomobile s tlorisno površino do 25 m2. V primerih, ko se objekt garaže dograjuje, mora biti nagib strešin v istem naklonu kot pri osnovnem objektu. Kritina naj bo enotne barve za obstoječi in novi objekt (prizidek).
– garaža kot samostojni objekt
: višina – pritlični objekt
: streha – simetrična dvokapnica z naklonom med 35 in 45 stopinjami brez
kolenčnega zidu ali ravna streha,
: kritina – enaka kot na stanovanjskem objektu.
29. člen
Pri dograjevanju in prenavljanju objektov veljajo enotni pogoji od prejšnjih štirih členov ter še:
– dopustna je nadzidava, gradnja prizidkov in pomožnih objektov, kolikor to dopušča velikost zemljišča. Pri razmerju zemljišče – objekti je potrebno upoštevati vse objekte (obstoječe in predvidene) na določenem zemljišču. Količnik pozidanosti je definiran za konkretno naselje v podrobnih merilih,
– dozidava in nadzidava sme biti v taki velikosti, da objekt v celoti bistveno ne odstopa od gabaritov sosednjih objektov ali objektov znotraj domačije in se prilagodi reliefu (ga ne negira) in tvori usklajen ulični niz,
– nadzidave objektov so možne v obsegu meril in pogojev za graditev novih objektov,
– prizidek oziroma nadzidavo je potrebno oblikovati v skladno arhitektonsko celoto z obstoječim objektom,
– dograjevanje in prenavljanje objektov, za katera veljajo pogoji varovanja dediščine ali so v območjih, ki so opredeljena kot kulturna dediščina, se načrtuje in izvaja s sodelovanjem pooblaščene organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
30. člen
Za vzdrževalna dela na obstoječih objektih velja:
– načeloma je upoštevati vse prej naštete pogoje glede oblikovanja objektov,
– pri vzdrževanju je treba ohraniti prvotne elemente členitve fasad, okenske obrobe, šivane robove, zatrepno oblikovanje itd.,
– pri obnovi oziroma zamenjavi kritine na objektih mora biti nova kritina v zahtevanih barvah kot velja za druge objekte.
31. člen
Za poseganje v objekte in območja naravne in kulturne dediščine ter njihova vplivna območja, kot tudi za posege v odprtem prostoru, je potrebno pridobiti soglasje pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine. Za razglašene spomenike naravne in kulturne dediščine veljajo določila sprejetih odlokov o razglasitvah.
32. člen
Urbana oprema odprtega prostora kot so kioski, stojnice, telefonske govorilnice, postajališča javnega prometa, klopi, kakor tudi pomožni in začasni objekti in naprave, reklamna znamenja in turistične oznake, morajo biti v posameznih ožjih območjih naselij oblikovana enotno po predhodno izdelanem celostnem konceptu, ki ga potrdi občinski svet.
RUŠITVE IN ODSTRANITVE OBJEKTOV
33. člen
Dotrajani objekti ob javnih površinah, ki ogrožajo varnost prometa, oziroma varnost ljudi in imetja, ali predstavljajo potencialno nevarnost s strani ogrožanja zdravega bivalnega okolja se lahko odstranijo z odločbo upravnega organa na stroške lastnika. Za rušitve in odstranitev objektov se mora pridobiti lokacijsko dovoljenje na podlagi sanacijske zasnove.
3. Merila in pogoji urejanja zelenih površin in okolice objektov
34. člen
Oblikovanje okolice objektov mora biti v skladu z oblikovnimi značilnostmi ožjega območja in se mora podrejati večinskim kvalitetnim rešitvam v prostoru.
Odprte površine, ki imajo javen značaj morajo biti urejene skladno z ambientalno podobo ožjega in širšega območja. Občinski svet določi upravljalca teh površin.
Ureditev zunanjih površin mora zagotoviti oblikovno povezavo objekta z okoljem. Zemljišče se na robnih površinah naselja zazeleni z avtohtonim zelenjem po možnosti z organskimi formami oblikovanja.
UREJANJE ZELENIH POVRŠIN
35. člen
Planiranje terena praviloma ni dovoljeno. Oporni zidovi so na vidni strani grajeni v naravnem kamnu maksimalne višine 0,80 m oziroma so terasasti z vmesno zasaditivijo. Pri urejanju okolice objektov je priporočljivo uporabiti avtohtone drevesne in grmovne vrste ter naravne materiale.
OBLIKOVANJE OGRAJ IN OBCESTNIH ZIDOV
36. člen
Ograje okoli zemljišča je možno postaviti:
– ograja je lahko kamnita do maksimalne višine 0,80 m z možnostjo montažne lesene ali kovinske ograje do skupne višine 1,50 m,
– ograja pa je lahko tudi živa meja, kjer ne ovira splošne preglednosti prostora,
– višinske razlike na zemljiščih naj bodo praviloma premoščene z ozelenjenimi brežinami (travnatimi). V primeru postavitve opornega zidu mora biti le ta intenzivno ozelenjen,
– možna je postavitev ograje v mejo, če meja ni sporna.
37. člen
V primerih, ko ograja moti preglednost v cestnem prometu lahko pristojni upravni organ odredi, da se zniža oziroma odstrani.
Vsaka novogradnja si mora urediti okolico vsaj v minimalnem obsegu v roku 10 let po izdanem gradbenem dovoljenju. Minimalen obseg predstavlja ureditev dovoza, dostopa, zelenice ob cesti ter prostor za posodo za odpadke.
4. Merila in pogoji glede določanja velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč ter njihovo urejanje
OBLIKOVANJE GRADBENIH PARCEL
38. člen
Velikost gradbene parcele mora biti prilagojena namembnosti objekta, njegovi velikosti ter naravnim in ustvarjenim danostim prostora.
Velikost gradbene parcele mora omogočiti zadovoljitev vseh spremljajočih prostorskih potreb osnovne dejavnosti, razen v primeru, če je že zagotovljeno njihovo skupno zadovoljevanje v širšem območju.
39. člen
Velikost gradbene parcele za enodružinsko stanovanjsko hišo ne sme odstopati od velikosti okoliških parcel v območju in naj bo oblikovana v konceptu starejše parcelacije – ne karejsko.
Za prostostoječe stanovanjske objekte naj bo celotna površina zemljišča praviloma najmanj 1,5 krat večja od bruto etažne površine objekta.
Novograjeni objekti obrtne dejavnosti in kmetijsko gospodarski objekti imajo določene večje parcele oziroma najmanj 1,8 krat večje od bruto etažne površine predvidenega objekta.
DOLOČITEV FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ
40. člen
Velikost funkcionalnega zemljišča se določa za obstoječe objekte in novogradnjo na osnovi namembnosti in velikosti objekta, naravnih in ustvarjenih danosti, ob upoštevanju predvidenega razvoja predvsem infrastrukturnih objektov in naprav ter omejitve uporabe zemljišča po posebnih predpisih. Izris funkcionalnega zemljišča opravi pooblaščena družba ali posameznik za področje geodetskih storitev.
Merila za določitev velikosti funkcionalnega zemljišča:
– za stanovanjske objekte je minimalna širina okrog objekta 2 m ter širina dovoza do objekta najmanj 2,5 m,
– za pomožne objekte se določi minimalni obseg funkcionalnega zemljišča in je 1,2 ob objektu in dostopu,
– za kmetijske gospodarske objekte je minimalna širina okrog objekta najmanj 2 m, velikost manipulativnega prostora mehanizacije majmanj v radiu 15 m, širina dovoza pa najmanj 3,5 m, kolikor zaradi podreditve obstoječi morfologiji okoliške zazidave ni potrebna posebej prilagojena zasnova,
– za proizvodne objekte se velikost funkcionalnega zemljišča določi glede na velikost objekta, gostoto in racionalnost pozidave z vključitvijo vseh obstoječih in bodočih proizvodnih komunikacij z minimalno širino 3,5 m,
– za objekte, ki so namenjeni izključno opravljanju obrtnih dejavnosti, se velikost funkcionalnega zemljišča določi glede na tehnološke zahteve dejavnosti ter ob smiselnem upoštevanju meril za stanovanjske objekte,
– za blokovno gradnjo se določi funkcionalno zemljišče lahko v sklopu podobnih objektov, in sicer zemljišče obsega: 1,20 m minimalna širina ob objektu, dovozi v širini min. 3 m in dostopi min. 1,20 m ter minimalno prosto površino ali zelenico s povprečjem ca. 20% površine objekta; parkirišče ima lahko samostojno funkcionalno zemljišče. V primeru, da so objekti grajeni v gradbeni ulični črti je meja funkcionalnega zemljišča na ulični strani enaka liniji kapi strehe ali nadstreškov objekta;
– za vse objekte velja, da kolikor je dejanska parcela manjša od funkcionalnega zemljišča (ugotavljanje na osnovi navedenih meril), se upošteva dejanska površina parcele.
41. člen
Pri novogradnjah in pri drugih posegih na objektih mora biti vsaki lokacijski dokumentaciji vrisano funkcionalno zemljišče, izmerjena njegova velikost ter izračunan faktor zazidljivosti (uzurpacija).
5. Merila in pogoji glede prometnega urejanja
42. člen
Načrtovanje in izvajanje novega ter preurejanje in sanacija obstoječega prometnega omrežja in naprav mora biti usklajeno s predpisi, ki urejajo to področje ter v skladu s pogoji za varovanje območij in objektov, ki jih urejajo prostorski ureditiveni pogoji.
43. člen
Prometnice z dokončnim potekom in že izvedenimi ustreznimi značilnostmi imajo varovalni pas. Varovalni pas po tem odloku obsega zemljišče, ki je namenjeno odvijanju tekočega motornega prometa in funkcionalni uporabi prometnih udeležencev, kot je izvedba kolesarskih stez in peš poti, ureditev mirujočega prometa vzdolž cestišča ali na drugih prostorih, določenih s projektno dokumentacijo, izvedba urgentnih in intervencijskih poti in ureditev obcestnega prostora skladno s pogoji voznega odvijanja prometa. Posegi v varovalnem pasu prometnice ne smejo biti v nasprotju z njegovim namenom, zato mora za vsak tak poseg izdati soglasje pristojni upravni organ.
44. člen
Bodoče nove ali obstoječe prometnice, ki so načrtovane za rekonstrukcijo in jim še niso dokončno določene tehnične značilnosti na osnovi projektne dokumentacije, imajo rezervat. V njem so na obstoječih objektih in napravah dovoljena le nujna vzdrževalna dela ter posegi v prostor v zvezi s komunalnim urejanjem.
45. člen
Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da se z njimi ne ovira promet in da se ne poškoduje cest in cestnih objektov. Uredijo se lahko s soglasjem pristojnega upravljalca ceste.
Interni dovozi in pristopi naj bodo praviloma navezani na javno prometno omrežje s skupnim priključkom.
Pri graditivi oziroma rekonstrukciji cest, stavb in naprav ob cestah se priključki na cestno omrežje predvidijo v projektih za graditev oziroma rekonstrukcijo.
46. člen
S tem odlokom določamo naslednje odmike novih objektov od nekategoriziranih cest in vaških poti:
– stanovanjski objekti – najmanj 5 m od roba cestišča,
– centralni objekti in turistično-gostinski objekti – najmanj 6 m,
– proizvodni objekti – najmanj 10 m,
– pomožni objekti – najmanj 4 m;
Odmik od teh določil je možen, če to narekuje način obstoječe pozidave, oblikovanje uličnega niza ali gradbene črte ali konfiguracije terena, pod pogojem, da z njim soglaša upravljalec ceste oziroma poti. Za te primere je nujno predhodno izdelati zasnovo umestitve objekta v prostor glede na ožjo okolico in sosednje objekte. Zasnova je sestavni del lokacijske dokumentacije.
47. člen
S tem odlokom so določene tudi pogoji za potrebe intervencije. Poti in prihodi med zgradbami morajo biti dimenzionirani tako, kot javne komunikacije. Širina enosmerne ceste z izhodom mora biti najmanj 3,5 m, dvosmerne ceste pa 5,5 m. Dovozi na dvorišče so široki najmanj 3 m. Dovoz s ceste ali odprt prostor pred objektom naj bo širok najmanj 2,5 m (100 m2 tlorisne površine zgradbe).
Robniki pri pločnikih ob intervencijskih poteh in dostopih do objekta ne smejo biti višji od 12 cm.
48. člen
Za zagotavljanje mirujočega prometa je potrebno pri novogradnjah, dozidavah in nadzidavah zagotoviti možnost parkiranja.
Za stanovanjske objekte se zagotovi poleg garažnega mesta v objektu tudi vsaj eno odstavno mesto na investitorjevem zemljišču. Kolikor se v stanovanjskem objektu opravlja tudi dejavnost, je potrebno prišteti potrebna parkirišča tudi za konkretno dejavnost.
49. člen
Pri objektih različnih dejavnosti pa je potrebno zagotoviti primerno število parkirišč na zemljišču investitorja glede na dejavnost. Za vsako dejavnost je nujno zagotoviti vsaj eno parkirno mesto za stranke. Za poslovalnice z večjo površino uredimo eno parkirno mesto po naslednjem razrezu:
– 60 m2 površine trgovskega objekta,
– 50 m2 površine poslovnega objekta,
– 75 m2 družbena in kulturna dejavnost,
– 60 m2 šolskega objekta,
– 3 zaposlene v industrijskih objektih,
– 6 gledalcev za športna igrišča,
– od 3 do 5 ležišč v prenočitvenih objektih,
– 0 sedežev v gostinskih lokalih,
– 0 sedežev za gledališča in kulturne dvorane.
Kolikor investitor ne zagotovi primernega števila parkirišč na svojem zemljišču, mora soinvestirati v bližnje javno parkirišče v proporcionalnem delu. Če v radiusu 100 m ni možnosti zagotoviti parkirišč, se dejavnost ne more opravljati.
50. člen
Na vseh avtobusnih postajališčih morajo biti urejena izogibališča zadostne širine in dolžine za nemoteno ustavljanje avtobusov izven cestišča. Lokacije naj bodo izbrane na ravnih odsekih cest, izven križišč na preglednem delu ceste. V strnjenih naseljih, kjer ni možna drugačna rešitev je dovoljeno ustavljanje avtobusov na za to označenih mestih (horizontalna in vertikalna signalizacija).
Postajališča naj bodo primerno urejena za čakanje, vstopanje in izstopanje. Ti prostori naj bodo izvedeni v trdem nezdrsljivem tlaku in dobro osvetljeni ter po možnosti ločeni od ostalih površin.
6. Merila in pogoji glede komunalnega urejanja zemljišča
51. člen
Da bi v ureditvenih območjih naselij zagotovili primerne bivalne in delovne pogoje, je potrebno pri vseh posegih v prostor upoštevati normative za opremljanje naselij s komunalno infrastrukturo.
Komunalna oprema obsega:
– omrežje in naprave za oskrbo s pitno in požarno vodo,
– omrežje in naprave za zbiranje, odvod in dispozicijo odplak,
– zbiranje in odvoz odpadkov,
– elektro omrežje,
– telefonsko omrežje in naprave,
– proste javne površine,
– pokopališča;
Za izdajo lokacijskega dovoljenja za lokacijo infrastrukturnih objektov in naprav se po tem odloku izdela lokacijsko dokumentacijo.
52. člen
Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe oziroma novozgrajeno komunalno omrežje.
Minimalna komunalna oprema obsega omrežje in naprave za oskrbo s pitno in požarno vodo, oskrbo z električno energijo ter omrežje in naprave cestnega prometa in omrežja zvez.
53. člen
Načrti komunalnih naprav morajo upoštevati zasnove in strokovne osnove, ki so jih izdelale pooblaščene delovne organizacije in v skladu z določili predpisov in pravilnikov veljavnih na območju Občine Loška dolina.
Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustrezno obrambno zaščitnim zahtevam (varstvo pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjševanje ogroženosti itd.).
54. člen
Po končanih kakršnihkoli delih za potrebe infrastrukture je nujna vzpostavitev zemljišča v prvotno stanje skladno s soglasjem lastnika zemljišča.
VODOTOKI
55. člen
Ves nadzemni vodni svet (vodotoki, hudourniki, območja s hudourniškim značajem, melioracijski jarki in njihova poplavna območja – inundacijska območja poplavne vode 100-letne pogostnosti) predstavlja območje varovalnega režima. Za vsak poseg je potrebno po veljavni zakonodaji pridobiti vodnogospodarske pogoje in vodnogospodarsko soglasje Ministrstva za okolje in prostor.
Vse površinske vode, ki pritekajo na območje urejanja in istega prečkajo, je nujno urediti tako, da bodo vsi stanovanjski in drugi objekti varni pred 100-letnimi vodami. Tako zbrane vode je treba speljati vse do naravnega recipienta, ki je sposoben sprejeti iste brez škode za dolvodne obrežne lastnike.
Za vse posege v obvodnem prostoru to je v poplavnem območju stoletne vode, je potrebno pridobiti pogoje in soglasja pristojne spomeniško varstvene službe.
Ob strugah hudournikov in melioracijskih jarkov je potrebno zagotavljati koridor širine 4 m, zaradi dostopa s TGM za potrebe vzdrževanja.
VODOOSKRBA
56. člen
Na območjih z javnim vodovodnim omrežjem je nujna priključitev na to omrežje pod pogoji upravljalca. Pri izdelavi dokumentacije je potrebno upoštevati veljavne predpise, pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi javnih vodovodov za Občino Loška dolina ter odlok o pogojih dobave in načinu odjema pitne vode na območju Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 35/85). Na območjih varovanja vodnih virov v Občini Loška dolina se morajo vsi posegi izvajati v skladu z odloki o varstvu pitne vode.
Ob izgradnji novih objektov, ki bodo oskrbovani z vodo, je potrebno proučiti kapacitete vodooskrbe in jih v primeru nezadostnosti povečati. Na območjih, kjer je predvidena gradnja vodovodov, se lahko sočasno vrši tudi gradnja drugih objektov. Ti objekti lahko dobijo uporabno dovoljenje po priključitvi na vodovod.
57. člen
Na območjih, kjer javnega vodovoda ni, si morajo investitorji izvesti primerno individualno vodooskrbno napravo v skladu s higienskimi in zdravstvenimi pogoji (lovilni sistem s kapnico, lastni izvir, dovoz s cisternami).
Za požarno zaščito je potrebno predvideti zadostne količine vode. V kolikor območje ni oskrbovano z omrežjem s premerom vsaj DN 110, je potrebno za potrebe požarne vode zgraditi požarne ali večnamenske bazene s primerno količino vode.
Na območjih, kjer so vodovodni sistemi, je na osnovi Pravilnika o tehničnih normativih za zunanje in notranje hidrantno omrežje za gašenje požara (Uradni list RS, št. 30/91) potrebno načrtovati zadostno število nadzemnih hidrantov. Hidrante namestimo v razdalji od 5 do 20 m od objekta, kjer je razdalja med hidranti maksimalno 80 m.
ODVODNJAVANJE ODPLAK
58. člen
Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijsko omrežje v skladu z veljavnimi predpisi. V naseljih, kjer se zgradi fekalna kanalizacija ali je planirana izgradnja, se morajo priključiti na javno kanalizacijsko omrežje najkasneje v enem letu po izgradnji fekalnega kolektorja oziroma začetku obratovanja čistilne naprave.
Odvozi iz čistilnih naprav se izvedejo praviloma na urejeno centralno odlagališče odpadkov pod posebnimi pogoji, ki jih je dolžan zagotoviti upravljalec.
Pri izdelavi dokumentacije je potrebno upoštevati veljavne predpise, odlok o o upravljanju, vzdrževanju in obvezni uporabi kanalizacije v Občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 32/79). Celoten kanalizacijski sistem se izvede vodotesno. V območjih z zgrajenim kanalizacijskim sistemom je priključitev obvezna. Vsi priključki in prvi revizijski jašek je lociran na uporabnikovem zemljišču.
Sanitarne odplake je obvezno speljati na čistilne naprave, tehnološko onesnažene vode pa je možno priključiti le, če so predhodno očiščene do mere kot to zahteva zdravstvena inšpekcija. Kolikor v tehnološkem postopku uporabljajo strupene snovi, se zahteva reciklaža z odvozom suspenzij na za to določena odlagališča.
59. člen
Na območjih poselitve, kjer ni kanalizacije, se odvod fekalne vode do izgradnje kanalizacijskega sistema, rešuje z individualnimi ali skupinskimi vodotesnimi, triprekatnimi greznicami brez iztoka, ki se po potrebi praznijo. Pri tem je nujno upoštevati ukrepe za zaščito vodnih virov (odlok o varstvenih pasovih vodnih virov na območju Občine Cerknica – Uradni list SRS, št. 2/88 in Uradni list RS, št. 31/93).
V lokacijski dokumantaciji je nujno opredeliti pod kakšnimi pogoji se lahko spuščajo vode iz greznic, skladno s pogoji vodnega gospodarstva.
V posameznih naseljih je prepovedan izpust greznic preko ponikovalnic, zato je nujno občasno praznjenje greznic. Praznjenje greznic mora biti organizirano po načrtu komunalne storitve skladno z veljavnimi predpisi.
60. člen
Ureditve gnojničnih jam in gnojišč na kmetijah morajo biti v skladu s predpisi oziroma pogoji zdravstvenega soglasja. Gnojnične jame in gnojišča morajo biti nepropustna brez iztoka. Razredčena vsebina gnojničnih jam in gnoj se lahko odvaža na kmetijske površine. Gnojevka se mora takoj podorati. Deponiranje gnojevke na principu “obdelane lagune” ni dopustno. Na kmetijska zemljišča, ki so pod varstvenim režimom zajetij pitne vode, ter pribrežna zemljišča vodotokov, se tekoča vsebina greznic, gnojnih jam in gnojišč (gnojevka) ne sme odvažati.
V naseljih, zaselkih in ob posameznih objektih, kjer so gnojnične jame in gnojišča neurejena, se le-ta morajo urediti ali primerno sanirati v sklopu ureditev na parceli.
61. člen
Meteorne vode iz asfaltnih površin, parkirišč, manipulativnih platojev in drugih odprtih površin morajo imeti urejen odtok meteorne vode brez posledic na sosednja zemljišča. Urejena meteorna kanalizacija iz utrjenih površin, kjer se odvija motorni promet morajo biti speljane preko maščobnikov v meteorno kanalizacijo ali v ponikovalnico.
Meteorne vode z zelenih in gozdnih površin ter streh morajo biti speljane v ponikovalnico oziroma v naravne recipiente – odprte jarke.
62. člen
Uporabniki prostora, ki na svojem zemljišču manipulirajo oziroma skladiščijo nevarne snovi (goriva, olja, kemikalije) lahko to opravljajo le v pokritih prostorih. Manipulacijske površine morajo biti urejene tako, da se ob eventualnem razlitju snovi lahko ta v celoti prestreže.
Uporabniki prostora, ki v tehnološkem procesu uporabljajo strupene snovi odnosno imajo lastne čistilne naprave, morajo voditi dnevnik in redno vršiti analizo odpadnih voda, ki jih spuščajo v javno kanalizacijo ali v naravni recipient.
KOMUNALNI ODPADKI
63. člen
Odstranjevanje, odvažanje, zbiranje, sortiranje in odlaganje smeti in odpadkov je določeno z občinskim odlokom.
V naseljih mora pooblaščena organizacija za odvoz odpadkov iz gospodinjstev in smeti, s pristojnimi službami določiti mesta za postavitev skupinskih kontejnerjev in poskrbeti za njihov redni odvoz na urejeno komunalno deponijo. Za ureditev lokacij skupinskih kontejnerjev se izdela lokacijska dokumentacija z izvedbeno zasnovo ureditve samega prostora.
Urejena ploščad za kontejnerje mora biti dobro dostopna za peš in dostavni promet, dobro osvetljena, ne sme prepuščati izcedne vode v podtalje in ne sme skupaj s kontejnerjem in ozelenitvijo predstavljati oviro pri preglednosti prometa ali uličnega izgleda naselja.
Strogo je prepovedano odlaganje odpadkov v opuščene struge – rokave vodotokov ali na zamočvirjena kmetijska manj vredna zemljišča.
ELEKTRO OMREŽJE
64. člen
Vsi objekti, razen pomožnih objektov morajo biti priključeni na javno električno omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljalec v elektroenergetskem soglasju.
Na območju Občine Loška dolina potekajo 20 kV daljnovodi distribucijskega značaja. Gradnja objektov v koridorju SN prostozračnih vodov ni dovoljena. Koridor SN voda znaša 15 m. Gradnja objektov v bližini zemeljskih vodov je možna pod pogojem, da je zagotovljen min. odmik med kablom in objektom 1 m.
65. člen
Spodaj navedena naselja so energetsko urejena, zato se priklop novih odjemalcev izvaja na podlagi pogojev izdanega elektroenergetskega soglasja. Energetsko urejena naselja so: Podlož, Podcerkev, Nadlesk, Pudob, Iga vas, Podgora, Babna Polica.
Na območju ostalih naselij je možen priklop selektivno pod posebnimi pogoji do izgradnje novih TP postaj.
Pri priklopu večjih skupin odjemalcev – novih objektov je nujno izdelati skupno dokumentacijo za izvedbo nizkonapetostnih priključkov oziroma predvideti lokacije za nove TP postaje ter koridorje za 20 kV vode.
OMREŽJE ZVEZ
66. člen
V skladu z veljavno zakonodajo se predvidi razvod telefonskega omrežja. Praviloma se predvidi možnost priključitev vseh objektov na telefonsko omrežje pod pogoji upravljalca.
Ob upoštevanju obstoječih tras TK omrežja je predhodno potrebno pridobiti ustrezno soglasje. Kolikor na željo investitorja novega posega pride do prestavitve dela TK omrežja, se prestavitev izvede na stroše investitorja.
67. člen
Za sprejem radijskih in televizijskih programov je možna izgradnja repetitorjev, satelitskih in drugih anten. Možno je zgraditi razdelilno kabelsko omrežje in ga povezati na glavno antensko postajo. Mikrolokacija teh antenskih objektov ali naprav se določi v lokacijskem postopku na podlagi pozitivnega soglasja pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
CESTNO OMREŽJE
68. člen
Dovoljena je rekonstrukcija lokalnih in vaških cest. Izjemoma je dovoljena taka novogradnja manjših odsekov lokalnih cest, ki bistveno prispeva k izboljšanju in varnosti cestnega prometa. Vsa merila in pogoje za trase lokalnih cest se ugotavlja v lokacijskem postopku, kjer je nujno definirati sanacijsko ureditev tangiranih obcestnih zemljišč.
POKOPALIŠČA
69. člen
Širitve pokopališč so možne v skladu z veljavno zakonodajo. Načrtovanje širitev se dimenzionira na 30-letne potrebe. Pri širitvah, ureditvah ter drugih posegov v območje pokopališča pa veljajo pogoji:
– širitve se dovoljujejo na območje proti odprtemu prostoru (ne v smeri naselij),
– pokopališča naj imajo minimalen 10-metrski varovalni pas,
– v vplivnem pasu 100 m se pogoji bivanja in delovanja prilagodijo nemotenemu delovanju pokopališč,
– obstoječe obodne zidove ali druge kvalitetne ločnice okrog pokopališč se mora kot krajinske značilnosti ohraniti ter jih pri širitvah logično dopolniti;
70. člen
Pri izdelavi lokacijske dokumentacije za širitev pokopališč je potrebno poleg ureditev grobnih polj definirati tudi pogoje ureditve dostopov, slovesnostnih ploščadi, ureditev prostorov za odpadke, oskrbo z vodo. Pred izdajo dovoljenj je potrebno pridobiti pozitivno soglasje pristojne službe za varstvo voda, ki opredeli pogoje glede izcednih vod ter pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
7. Merila in pogoji glede varovanja naravne in kulturne dediščine
71. člen
Naravno in kulturno dediščino je potrebno varovati v skladu z veljavnimi predpisi ob upoštevanju usmeritev iz planskih aktov ter določil sprejetih odlokov o razglasitvah spomenikov.
Na območjih in objektih naravne in kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturno-zgodovinske spomenike in naravne znamenitosti so posegi in oblikovanje dovoljeni v skladu z zakonskimi določili razglasitvenega dokumenta.
Vsa izdelana strokovna gradiva s prikazom vrste spomenika ali znamenitosti in načina varovanja, ki jih je pripravil pooblaščen zavod, so sestavni del tega odloka.
72. člen
V skladu z dogovorjenimi cilji ohranjanja identitete prostora je nujno na podlagi lokacijskega ogleda opredeliti občutljivost posega na ohranjanje tipike arhitekturne krajine. Pri posegih, ki posežejo v vplivno območje teh kvalitet je nujno predhodno izdelati zasnovo tako, da ustvari vsebinsko, likovno, simbolno, hierarhično in ekološko kvalitetno nadgradnjo identitete arhitekturne krajine, hkrati pa zagotavlja jasno izraženo kontinuiteto identitete prostora. To zasnovo naj izdela le strokovno usposobljena organizacija.
73. člen
Seznam vseh spomenikov in območij naravne in kulturne dediščine je opredeljen v Strokovnih podlagah s področja varstva naravne in kulturne dediščine za izdelavo PUP Loška dolina, ki jo je izdelal Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine – Ljubljana, v aprilu 1998. Skladno s to evidenco se uporabljajo posebni varstveni režimi, ki so v sklopih opredeljeni v nadaljnjih členih.
74. člen
Dendrološka dediščina
Prepovedano je:
– sekati, obsekavati, lomiti oziroma drugače nasilno uničevati ali poškodovati drevesa ali njihove dele,
– spreminjati rastiščne pogoje, npr. odstranjevati zemljo, odkrivati korenine, zasipavati deblo, zasipavati rastišče oziroma površino nad koreninami, občasno ali stalno poplavljati rastišče, spreminjati višino talne vode, kislost oziroma alkalnost tal, spuščati škodljive tekočine ali plinaste snovi na območju ter odlagati odpadne snovi,
– spreminajti obstoječo osenčenost dreves in rastišča (npr. razgaljati krošnjo ali deblo, zasenčiti drevesa s stavbami ali napravami itd.),
– obešati ali postavljati tuja telesa na deblo korenine ali veje (npr. svetilke, nosilce žičnih vodov, table, omarice, antene, razgledišča, stopnice ipd.),
– zgraditi stalne objekte ali zgradbe na območju neposrednega rastišča,
– za vse posege je pridobiti soglasje pristojne strokovne službe.
75. člen
Drevoredi
Prepovedano je:
– uničevati ali poškodovati drevje (veje, debla ali korenine),
– spreminjati oblikovno zasnovo drevoreda (npr. zasajati nova drevesa ipd.),
– spreminjati ekološke (npr. zviševanje ali zniževanje talne vode, razsipavanje ali zniževanje zemljišča na rastišču, odkopavanje korenin, zasipavanje debla ipd.),
– izvajati takšna gradbena dela, ki lahko prizadenejo posamezna drevesa ali drevored (npr. miniranje, vibracije ipd.),
– v območju rastišča izvesti komunalne vode.
76. člen
Arheološka dediščina
Arheološki tereni in najdišča se varujejo z varstvenimi režimi za to dediščino. Vsak poseg v arheloški teren mora biti usklajen s pogoji, ki jih narekuje posamezna arheološka lokaliteta in ne sme razvrednotiti njene pričevalnosti ali jo celo uničiti. Podrobne pogoje izdela za vsak poseg posebej pristojna strokovna služba v lokacijskem postopku.
Prav stopnja varstvenega režima
Najstrožja stopnja varovanja zahteva, da se ohrani spomenik oziroma objekt dediščine v kar najbolj izročenem stanju. Dovoljeni so le posegi za ohranitev, se pravi raziskovanje, konzervacija in prezentacija.
Druga stopnja varstvenega režima
Ta dovoljuje spremembe na spomeniku in dediščini, vendar tako, da se ohranijo njune lastnosti. Pred vsakim posegom na arheološkem terenu je treba izvesti zavarovalno izkopavanje, s katerim rešimo drobne najdbe in strokovne podatke, nepremične sestavine pa lahko postanejo nov element v okolju ali v objektu.
Tretja stopnja varstvenega režima
Najmilejša stopnja dopušča vse drugorodne posege na dediščini, tudi popolno prestrukturiranje tkiva, le stanje pred uničenjem moramo dokumentirati oziroma izvajati strokovni arheološki nadzor nad posegi v zemeljske plasti.
77. člen
Umetnostno-zgodovinska dediščina
Graditev novih objektov, prenove, dozidave in gradnje nadomestnih objektov v vidnem polju kvalitetne arhitekture, ki predstavlja dediščino ali spomenik mora potekati ob sodelovanju pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine. Objekt spomenika ali dediščine se varuje z varstvenimi režimi:
Prvi varstveni režim
– varovanje objekta v celoti, v svoji neokrnjenosti in izvirnosti,
– dovoljena dejavnost mora služiti potrebam varstva in po potrebi konzerviranju in restavriranju objekta,
– varovanje neposredne okolice in vplivnega območja objekta,
– kakršnikoli posegi so dovoljeni le ob upoštevanju strokovnega mnenja in pogojev, ki jih predpiše pristojna služba za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Drugi varstveni režim:
– varovanje objekta v avtentični pričevalnosti,
– dejavnost v okviru objekta mora biti v skladu z njegovim značajem,
– varovanje neposredne okolice objekta,
– za vsak poseg je potrebno pridobiti strokovno mnenje pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Tretji varstveni režim
– varovanje objekta z možnimi rekonstrukcijami in nadomestitvami v skladu s strokovnim mnenjem pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine;
– varovanje lokacije objekta.
78. člen
Etnološka dediščina
Varstveni režimi za etnološko dediščino narekujejo naslednje omejitve:
Prvi varstveni režim za etnološko dediščino:
– objekt se varuje v celoti, v svoji izvirnosti in neokrnjenosti,
– poleg izvirne dejavnosti mora objekt služiti le potrebam varstva in po potrebi konzerviranju in restavriranju,
– varovanje neposredne okolice in vplivnega območja objekta,
– kakršnikoli posegi so dovoljeni le ob upoštevanju strokovnega mnenja in pogojev, ki jih predpiše pristojna služba za varstvo naravne in kulturne dediščine;
Drugi varstveni režim za etnološko dediščino:
– varovanje objekta v avtentični pričevalnosti,
– varovanje stavbne gmote, strešnega naklona, rastra in barve strešne kritine,
– varovanje tlorisne zasnove objekta,
– varovanje strukture fasad, fasadne členitve ter posameznih arhitektonskih detajlov,
– za vsak poseg je potrebno predhodno pridobiti strokovno mnenje pristojne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Tretji varstveni režim za etnološko dediščino:
– varovanje stavbne gmote, višinskega gabarita, strešnega naklona ter rastra kritine,
– varovanje pomembnejših arhitekturnih detajlov,
– dovoljene so rekonstrukcije objekta, vendar v skladu s pogoji, ki jih predpiše pristojna organizacija za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Arhivsko varstvo za etnološko dediščino:
– varuje se posamezen objekt, ki ne sodi v prvi varstveni režim in je tako dotrajan, da je sanacija neracionalna,
– potrebno je izdelati izmere objekta, načrt obstoječega stanja in celovito fotodokumentacijo,
– ob vseh posegih mora biti predhodno obveščena pristojna organizacija za varstvo naravne in kulturne dediščine;
79. člen
Urbanistična dediščina
Vartsveni režimi za urbanistično dediščino narekujejo naslednje omejitve:
Drugi varstveni režim za urbanistično dediščino:
– varujejo se značilne vedute na silhueto in dominanto naselja, s čemer je povezana določena nezazidljivost prostora,
– varuje se tlorisna zasnova naselja, historične gradbene linije v naselju in posamezni ambienti,
– varujejo se značilne stavbne gmote, višinski gabariti, arhitekturni detajli, strukture fasad, nakloni strešin, usmeritev slemen in struktura fasad posameznih sestavnih delov naselja,
– varuje se tudi neposredna in širša okolica naselja,
– vsi posegi v prostor morajo biti skrbno pretehtani, za njih je potrebno pridobiti strokovno mnenje pristojne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Tretji varstveni režim za urbanistično dediščino:
– varujejo se značilne vedute na silhuetu in dominanto naselja,
– varuje se tlorisna zasnova naselja in posamezni ambienti,
– pri novogradnjah in nadomestnih gradnjah je potrebno upoštevati značilne stavbne gmote in višinski gabararit v naselju ter smeri slemen in naklone strešin,
– za vse posege v naselju je potrebno pridobiti strokovno mnenje pristojne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine;
80. člen
Zgodovinsko–memorialna dediščina
Skladno z zakonodajo so za varovanje različnih primerov zgodovinske dediščine predvideni različni režimi:
Prvi varstveni režim
– varuje ter ohranja neokrnjene in izvirne vse spomeniške lastnosti dediščine, njene kulturne vrednosti, pa tudi snov, ki je z njim povezana,
– vsi posegi se morajo podrediti spomeniški izvirnosti in funkciji,
– prepovedana so kakršnakoli dela, ki bi motila memorialno, kulturno, znanstveno, zgodovinsko ali estetsko vrednost dediščine.
Ta varstveni režim velja tudi za grobove in grobišča, ki so sicer varovani s posebnim zakonom.
Drugi varstveni režim
– ohranjajo se osnovne in najpomembnejše prvine izvirnega stanja zgodovinskih objektov dediščine, njenih spomiških lastnosti, kulturnih in zgodovinskih vrednot,
– pri objektih je potrebno ohraniti stavbne gmote in druge gabaritne značilnosti, ki so značilne za kraj in njegovo okolico,
– vsi posegi na teh objektih se podrejajo konzervatorskim in restavracijskim posegom, ki morajo biti pod nadzorom pristojne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine,
– urejanje neposredne okolice je usklajeno z osnovnimi značilnostmi zgodovinske dediščine.
Tretji varstveni režim
– omogoča preoblikovanje izvirnega stanja,
– ohranja pa neokrnjene in izvirne le njene posamezne bistvene spomeniške lastnosti, ki niso vezane niti na izvirno snov,
– vsi posegi morajo biti usklajeni z zahtevami pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.
81. člen
Tehniška dediščina
Med nepremično tehniško dediščino sodijo posamezni gospodarski objekti (kovačije), vodnjaki in mostovi, za katere velja enoten varstveni režim:
– varuje se objekt v celoti,
– varujejo se vsi pomembni arhitekturni detajli,
– varuje se ožja okolica objekta.
8. Merila in pogoji glede varovanja okolja
82. člen
Pred posegom v prostor, ki ima kakršenkoli vpliv na okolje, mora investitor izpolnjevati zahteve zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), podzakonskih in občinskih predpisov, ki urejajo varstvo okolja.
83. člen
Pri varstvo okolja je nujno paziti na:
– zaščito vodotokov pred onesnaževanjem,
– zaščito vodnih virov,
– organizacijo odvoza komunalnih odpadkov in sekundarnih surovin, njih sortiranje in deponiranje,
– sanacijo neurejenih odlagališč odpadkov,
– sanacijo območij, ki so izpostavljena hrupu in preprečevanju nastajanja novih virov hrupa znotraj naselja,
– sanacijo industrijskih virov onesnaževanja zraka in preprečevanje nastajanja novih oziroma njihove zgostitve v območjih, ki so že danes obremenjena,
– skladiščenje tekočih goriv in naftnih derivatov,
– vzdrževanje obstoječih in urejanje novih posebnih in splošnih javnih zelenih površin, ki so: javni parki, nasadi, drevoredi, zelenice, posamezne skupine dreves, posamezno drevo, ki je za naravno okolje pomembno, zelene površine pri stanovanjskih naseljih, zelenice ob javnih komunikacijah in vodnih površinah, ob spomenikih in zgodovinskih objektih, športna in otroška igrišča, šolski vrtovi, pokopališča in območja namenjena vrtičkarjem,
– varovanje kakovostnega naravnega prostora in saniranje degradiranih površin,
– preprečevanje deponiranjem raznega odpadnega materiala v zaledju gradenj in ob prometnih površinah.
VARSTVO PRED HRUPOM
84. člen
Znotraj ureditvenih območij naselij je potrebno s tehničnimi ukrepi zagotoviti primerno raven hrupa tako, da raven hrupa ni presežena glede na opredelitev pretežne namembnosti območja skladno z veljavnimi predpisi.
VARSTVO TAL
85. člen
Vsa skladišča tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali v podtalje.
Gradnja proizvodnih objektov tudi farm mora imeti izdelano študijo obremenitve okolja (PVO) s strani pooblaščene organizacije.
Za vse izkope zemlje se določijo pogoji v lokacijski dokumentaciji skladno z občinsko politiko o ravnanju s plodno zemljo. Za izkope iz vrtač se mora izdelati lokacijska dokumentacija, s katero se določi način, količina izkopa in sanacija vrtače po opravljenem izkopu. Za take posege se mora pridobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje.
ZELENE POVRŠINE
86. člen
S tem odlokom se obravnavajo naslednje zelene površine v območju naselij:
– javni parki in nasadi, drevoredi in zelenice,
– zelenice v stanovanjskih in industrijskih kompleksih,
– zelenice v centralnem delu naselij,
– zelenice ob javnih objektih,
– zelenice ob javnih komunikacijskih površinah,
– zelenice ob spomenikih, zgodovinskih objektih, posameznih turističnih in drugih objektih,
– zelene površine v sklopu rekreacijsko-športnih kompleksov,
– zelenice v sklopu pokopališč,
– zelenice kot ločnice med posameznimi dejavnostmi.
87. člen
Zelene površine pa se delijo glede na rabo in način vzdrževanja:
– zelene površine za skupno rabo, s katerimi gospodarijo komunalne organizacije in krajevne skupnosti,
– zelene površine z omejeno skupno rabo, s katerimi gospodarijo upravljalci, uporabniki ali lastniki in so ob proizvodnih, oskrbnih, vzgojno-varstvenih objektih, šolah, infrastrukturnih objektih, športno-rekreacijskih objektih ter večstanovanjskih objektih,
– zelene površine za individualno rabo so zelene površine ob individualnih stanovanjskih objektih.
88. člen
Za ureditev novih in prenovo obstoječih zelenih površin za skupno rabo ter zelenih površin z omejeno skupno rabo se izdela zasaditveni načrt, ki definira zasnovo, razporeditev programskih prvin kot so komunikacije, vegetacija, gradbeni elementi, komunalna infrastruktura in naprave, način varovanja naravnih prvin ter eventualno opremo.
Na teh površinah je prepovedano sekanje drevja kot vsi posegi vanje, ki niso skladni načrtom zasaditev in namembnostjo površin.
89. člen
Lastniki in investitorji zelenih površin za skupno rabo ter zelenih površin z omejeno skupno rabo so dolžni vzdrževati, prenoviti ali na novo urediti zelene površine v skladu z izdelano zasaditveno zasnovo in s pozitivnim mnenjen pristojnega občinskega organa.
Lastniki zelenih površin za individualno rabo, lahko svobodneje oblikujejo in zasadijo te površine. Mejne zasaditve pa ne smejo imeti vpliva na sosednje zemljišče.
IV. PODROBNA MERILA IN POGOJI ZA NASELJA
90. člen
Osnovna izhodišča tipov naselij določajo pozicijo posameznega naselja v omrežju naselij, ki sledi racionalni organizaciji dejavnosti v prostoru in optimalno rabo površin z raznolikimi funkcijami naselij.
Naselja glede na pozicijo v prostoru delimo:
– ruralna naselja (tip A),
– prevladujoča ruralna naselja (tipa AB),
– ruralno urbana naselja (tipa B, BC),
– urbano ruralna naselja (tipa C).
91. člen
V ruralnih naseljih (tip A) prevladuje kmetijska funkcija naselja. Naselje je sestavljeno praviloma iz domačij, kar pomeni poleg stanovanjskih objektov še večje število ostalih objektov domačije. Kot dopolnilna funkcija se lahko pojavi posamezna centralna dejavnost. V sklopu domačij je možno zagotoviti posamezne obrtne dejavnosti, ki pa v sklopu domačije ne smejo presegati 30% bruto uzurpirane površine proti celotni grajeni površini domačije. Kot dopolnitev domačij se lahko pojavijo tudi turistično-rekreacijske dejavnosti.
92. člen
Prevladujoče ruralno naselje (tipa AB) predstavlja oskrbno središče najnižje stopnje. Tu je praviloma locirana oskrba za bližnje prebivalce. Prevladuje agrarna funkcija, domačije s stanovanjskimi in drugimi objekti. V naselju so tudi posamezne dejavnosti javnega programa. V sklopu domačij je možno zagotoviti posamezne obrtne dejavnosti, ki pa v sklopu domačije ne smejo presegati 50% bruto uzurpirane površine proti celotni grajeni površini domačije. Velikostne gabarite in merila je potrebno prilagoditi strukturnemu vzorcu obstoječe pozidave.
93. člen
Ruralno-urbana naselja (tipa B, BC) so lokalna oskrbna središča s posameznimi obrati, ki nudijo zaposlitev okoliškega prebivalstva. V teh naseljih je heterogena funkcijska sestava. Tu se prepleta ruralna in urbana funkcija. Smiselno je zasnovati takšno organizacijsko strukturo, kjer naj v osrednjem delu nastopajo centralne funkcije in na obrobju, na stiku s krajino ohranjamo in razvijamo agrarno funkcijo naselja. Popolnitve so lahko tudi s čisto stanovanjskimi deli.
94. člen
Urbano-ruralna naselja (tipa C) se štejejo kot primestna naselja ali subcentri s pretežno urbanimi funkcijami, ki se umeščajo v obstoječo strukturo. Poleg čistih stanovanjskih predelov so tu tudi možnosti zaposlitvenih mest v terciarnih dejavnostih in popolnitev s servisnimi in drugimi storitvami. Industrijski obrati se lahko pojavijo le izjemoma in se locirajo na obrobje naselja s tem, da ne negirajo krajinske slike roba naselja in stik z odprtim prostorom.
95. člen
Babna Polica ruralno naselje ST5 – 4S
Znotraj ureditvenega območja naselja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:
– naselje je urbanistična dediščina,
– upoštevati je potrebno določbe 79. člena tega odloka,
– objekti se locirajo v okviru domačij, ob glavni tranzitni cesti pa tvorijo ozek ulični niz,
– domačije imajo vzdolžno orientacijo, prečno na osrednjo komunikacijo naselja,
– zemljišče naj bo vsaj 1,4-krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati, z razmerjem stranic 1: 1,5,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. P + P).
96. člen
Babno Polje urbano ruralno naselje ST5 – 6S
Naselje se deli na morfološke celote. Znotraj posameznih celot veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:
ST5 – 6S – C1 centralne dejavnosti ob tranzitni cesti
– objekti so namenjeni dopolnjevanju centralnih dejavnosti v okviru mešano bivalnega okolja,
– objekti se gručasto locirajo ob glavni tranzitni cesti, tvorijo ulični niz s skupinskim izvozom,
– objekti imajo vzdolžno in prečno orientacijo, na osrednjo komunikacijo naselja, ter tvorijo večje proste površine kot dvorišča, parkirišča in odstavne površine,
– ohranja se gradbena črta,
– zemljišče naj bo vsaj 1,6-krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati, z razmerjem stranic 1: 1,5,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. P + N + P),
– mejni posegi imajo oblikovan prehod v odprt prostor z zeleno bariero ali drugim ustreznim naravnim prehodom;
ST5 – 6S – S1 staro strnjeno jedro,
ST5 – 6S – S2,
– objekti se locirajo v okviru skupinske zasnove naselja, vezanih na razgibane komunikacije,
– zemljišče naj bo vsaj 1,3-krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so podolgovati, orientacijsko sledijo razgibanemu terenu in razvejanim komunikacijam,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. P + P),
– nujno je ohraniti vse obstoječe poti in povezave znotraj drobne členitve tega dela naselja;
ST5 – 6S – S3,
– objekti se locirajo kot dopolnitev obstoječe pozidave, prilagojene padajočemu terenu,
– zemljišče naj bo vsaj 1,5-krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. dK + P + P),
– nujno je ohraniti prometno dostopnost;
ST5 – 6S – S5,
– objekti se locirajo v okviru skupinske zasnove naselja, vezanih na razgibane komunikacije,
– zemljišče naj bo vsaj 1,5-krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so podolgovati, orientacijsko sledijo razgibanemu terenu in razvejanim komunikacijam,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. P + N + P);
ST5 – 6S – S4,
ST5 – 6S – S6,
ST5 – 6S – S7,
– objekti se locirajo kot dopolnitve obstoječih zaselkov,
– zemljišče naj bo vsaj 1,4-krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. P + P),
– nujno je ohraniti prometno dostopnost;
ST5 – 6S – R1,
Znotraj ureditvenega območja naselja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:
– površine se formirajo in uredijo v odnosu do odprtega prostora skladno s potrebami namena dejavnosti,
– višje objekte in ograje je nujno skriti v zelenju,
– objekti so izrazito podolgovati, skromnejših gabaritov,
– vertikalen gabarit je lahko max. P + dP,
– ob površinah se pod istimi pogoji formira primerno veliko parkirišče ali odstavni prostor.
97. člen
Dane prevladujoče ruralno naselje ST6 – 1S
Znotraj ureditvenega območja naselja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:
– naselje leži v krajinsko varovanem območju in je varovano kot urbanistična dediščina,
– upoštevati je potrebno določbe 79. člena tega odloka,
– objekti se locirajo v okviru domačij, ob glavni tranzitni cesti pa tvorijo strnjen ulični niz,
– domačije imajo vzdolžno orientacijo, prečno na osrednjo komunikacijo naselja,
– ohranja se gradbena črta, preglednost naselja ter križišča kot manjši trgi in silhueta naselja na južnem robu,
– zemljišče naj bo vsaj 1,3-krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. P + N+ P).
98. člen
Škrilje ruralno naselje ST6 – 1S
Znotraj ureditvenega območja naselja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:
– naselje leži v krajinsko varovanem območju,
– objekti se locirajo v okviru domačij, ali gručasto v podaljšku komunikacij,
– ohranja se preglednost naselja ter veduta na cerkev s pokopališčem,
– zemljišče naj bo vsaj 1,5-krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. P + N + P).
99. člen
Dolenje Poljane ruralno naselje ST5 – 3S
Znotraj ureditvenega območja naselja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:
– objekti se locirajo v okviru domačij, ob glavni tranzitni cesti pa tvorijo ozek ulični niz,
– domačije imajo vzdolžno ali prečno orientacijo na osrednjo komunikacijo naselja,
– ohranja se gradbena črta ter križišče kot manjši trg,
– zemljišče naj bo vsaj 1,5-krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati, z razmerjem stranic 1: 1,5,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. P + P).
100. člen
Zgornje Poljane ruralno naselje ST5 – 3S
Znotraj ureditvenega območja naselja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:
– objekti se locirajo v okviru domačij, kot dopolnitev gručaste zasnove,
– domačije imajo vzdolžno orientacijo s plastnicami na padajočem terenu,
– zemljišče naj bo vsaj 1,5-krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. P + N + P).
101. člen
Klance prevladujoče ruralno naselje ST5 – 7S
Znotraj ureditvenega območja naselja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:
– objekti se locirajo v okviru domačij, gručasto ob cestnih povezavah,
– domačije imajo vzdolžno orientacijo, prečno na osrednjo komunikacijo naselja,
– ohranja se preglednost naselja ter križišče kot manjši trg ter cezura do sakralnega objekta,
– zemljišče naj bo vsaj 1,5-krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati, z razmerjem stranic 1: 1,5,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. P + N+ P).
102. člen
Knežja Njiva ruralno naselje ST5 – 2S
Znotraj ureditvenega območja naselja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:
– objekti se locirajo v okviru domačij, ob glavni tranzitni cesti pa tvorijo ozek ulični niz,
– domačije imajo vzdolžno orientacijo, prečno na osrednjo komunikacijo naselja,
– ohranja se gradbena črta, preglednost naselja ter križišče kot manjši trg,
– zemljišče naj bo vsaj 1,3-krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati, z razmerjem stranic 1: 1,5,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. P + P na padajočem terenu dK + P + P).
103. člen
Kozarišče ruralno urbano naselje ST6 – 9S
Naselje leži v območju kompleksnega varstva. Naselje se deli na morfološke celote. Znotraj posameznih celot veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:
ST6 – 9S – S1 staro jedro
– objekti se locirajo v okviru domačij, ob cesti pa tvorijo strnjen ulični niz,
– domačije imajo prečno orientacijo na osrednjo komunikacijo naselja,
– ohranja se gradbena črta, preglednost naselja ter križišča kot manjši trgi in silhueta naselja na vzhodnem robu,
– zemljišče naj bo vsaj 1,3-krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati, z razmerjem stranic 1: 1,5,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. P + N+ P),
– pri oblikovanju uličnih fasad se ohranjajo fasadni ritmi s členitvami;
ST6 – 9S – S2 novejša redkejša pozidava
– objekti se locirajo v okviru domačij,
– domačije imajo vzdolžno ali prečno orientacijo na komunikacijo naselja,
– objekti v okviru domačije so postavljeni na ključ in tvorijo dvorišče,
– zemljišče naj bo vsaj 1,5-krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. P + N+ P).
104. člen
Iga Vas urbano ruralno naselje ST6 – 10S
Naselje se deli na morfološke celote. Znotraj posameznih celot veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:
ST6 – 10S – S1 starejše obcestno jedro
– objekti se locirajo ali ob glavni tranzitni cesti in tvorijo ozek ulični niz ali v okviru domačij na zaledni strani in tvorijo prehod v odprt prostor,
– domačije imajo prečno ali vzdolžno orientacijo, na osrednjo komunikacijo naselja,
– ohranja se gradbena črta, preglednost naselja ter križišče kot trg,
– zemljišče naj bo vsaj 1,4-krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati, z razmerjem stranic 1: 1,5,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. P + P),
– objekti kot dopolnitev na zaledni strani so postavljeni redkeje in zliti v zelenje,
ST6 – 10S – S2 jedro s centralnimi dejavnostmi
– objekti so namenjeni dopolnjevanju centralnih dejavnosti v okviru mešano- bivalnega okolja,
– objekti se gručasto locirajo ob glavni tranzitni cesti, tvorijo ulični niz s skupinskim izvozom,
– objekti imajo vzdolžno in prečno orientacijo, na osrednjo komunikacijo naselja, ter tvorijo večje proste površine kot dvorišča, parkirišča in odstavne površine,
– ohranja se gradbena črta,
– zemljišče naj bo vsaj 1,6-krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. P + 2N + P),
– mejni posegi morajo imeti oblikovan prehod v odprt prostor z zeleno bariero ali drugim ustreznim naravnim prehodom.
105. člen
Markovec ruralno urbano naselje ST6 – 7S
Naselje se deli na morfološke celote. Znotraj posameznih celot veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:
ST6 – 7S – S1 razloženo del naselja vzdolž razvejanih komunikacij
– del naselja leži v krajinsko varovanem območju ali je ob njenem robu,
– objekti se locirajo v okviru domačij, ob glavni tranzitni cesti in tvorijo ozek ulični niz,
– domačije imajo vzdolžno ali prečno orientacijo na osrednjo naselja,
– ohranja se gradbena črta, preglednost naselja ter križišča in razpotja kot manjši trgi,
– zemljišče naj bo vsaj 1,4-krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. P + N + P);
ST6 – 7S – S2 skupina ob vstopu na vzhodu (poenotenje)
– objekti se locirajo v okviru skupinske zasnove naselja, skritih objektov v zelenju,
– zemljišče naj bo vsaj 1,6-krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. P + dP),
– nujno je formirati in oblikovati obcestni prostor ter sanirati razna odlagališča in deponije;
ST6 – 7S – SD1 Koča vas – kompleks kulturne dediščine
– objekti so namenjeni dejavnostim, ki sodijo v spomeniško varovane objekte, lahko z dopolnjenim stanovanjskim programom,
– okoljevarstveni pogoji zagotavljajo nivo mešano-bivalnega okolja,
– objekti se locirajo skladno s prvotno zasnovo,
– ohranjajo se zunanje površine v prvotni zasnovi s kvalitetnimi zasaditvami,
– gostoto posegov definira skladen program ter potrebe tega programa,
– za vse posega je potrebno pridobiti spomeniškovarstvene smernice,
– mejni posegi morajo imeti oblikovan prehod v odprt prostor z zeleno bariero ali drugim ustreznim naravnim prehodom;
ST6 – 7S – P1 perutninski kombinat
– objekti in priležne površine so namenjeni proizvodnji,
– dopolnilni objekti se locirajo v okviru prvotne zasnove območja,
– zemljišče naj bo vsaj 1,8-krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. P + dP),
– nujno je formirati in oblikovati vhodne prostore, potrebno parkirišče in odstavne površine znotraj območja,
– nujno je sanirati razna odlagališča in deponije ter ohranjati zeleno bariero do odprtega prostora;
ST6 – 7S – R1 rekreacijske površine
– površine se formirajo in uredijo v odnosu do odprtega prostora skladno s potrebami namena dejavnosti,
– višje objekte in ograje je nujno skriti v zelenju,
– objekti so izrazito podolgovati, skromnejših gabaritov,
– vertikalen gabarit je lahko max. P + dP,
– ob površinah se pod istimi pogoji formira primerno veliko parkirišče ali odstavni prostor.
106. člen
Nadlesk ruralno urbano naselje ST6 – 3S
Naselje se deli na morfološke celote. Znotraj posameznih celot veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:
ST6 – 3S – S1 strnjeno jedro
– naselje leži v krajinsko varovanem območju in predstavlja urbanistinčo dediščino,
– objekti se locirajo v okviru domačij, ob glavni tranzitni cesti pa tvorijo ozek ulični niz;
– domačije imajo vzdolžno orientacijo, prečno na osrednjo komunikacijo naselja,
– ohranja se gradbena črta, preglednost naselja ter križišče kot manjši trg,
– zemljišče naj bo vsaj 1,4-krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati, z razmerjem stranic 1: 1,5,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. P + P);
ST6 – 3S – S2 novejša redkejša enostranska obcestna pozidava
– objekti se locirajo v redkejši obcestni niz s primernim odmikom od ceste ter po možnosti s skupinskimi izvozi na glavno cesto,
– zemljišče naj bo vsaj 1,5-krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati, orientirani vzdolžno vzporedno s plastnicami ali cesto,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. P + N + dP);
ST6 – 3S – S3 nova zaledna pozidava
– objekti se locirajo v okviru skupinske zasnove naselja, skritih objektov v zelenju,
– zemljišče naj bo vsaj 1,4-krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati, z razmerjem stranic 1: 1,5,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. P + dP),
– nujno je formirati in oblikovati zeleni tampon do odprtega prostora;
ST6 – 3S – P1 perutninski kombinat
– objekti in priležne površine so namenjeni proizvodnji,
– dopolnilni objekti se locirajo v okviru prvotne zasnove znotraj območja,
– zemljišče naj bo vsaj 1,8-krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. P + dP),
– nujno je formirati in oblikovati vhodne prostore, potrebno parkirišče in odstavne površine znotraj območja,
– nujno je sanirati razna odlagališča in deponije ter formirati zeleno bariero do odprtega prostora.
107. člen
Podcerkev ruralno urbano naselje ST6 – 2S
Naselje se deli na morfološke celote. Znotraj posameznih celot veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:
ST6 – 2S – S1 staro strnjeno jedro
– naselje leži v krajinsko varovanem območju,
– objekti se locirajo v okviru domačij, ob glavni cesti pa tvorijo ozek ulični niz,
– domačije imajo prečno ali vzdolžno orientacijo na osrednjo komunikacijo naselja,
– ohranja se gradbena črta, preglednost naselja ter križišča kot manjši trgi,
– zemljišče naj bo vsaj 1,3-krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati, z razmerjem stranic 1: 1,5,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. P + N + dP);
ST6 – 2S – S2 novejša pozidava formira zaselek v odprtem prostoru,
– objekti se locirajo v okviru skupinske zasnove naselja, skritih objektov v zelenju,
– zemljišče naj bo vsaj 1,5-krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. P + N + dP),
– nujno je formirati in oblikovati obcestni prostor ter sanirati silhueto zaselka v odnosu do odprtega prostor;
ST6 – 2S – S3 izločena gruča objektov
– objekti so namenjeni dopolnjevanju centralnih dejavnosti v okviru mešano bivalnega okolja,
– objekti se gručasto locirajo ob glavni tranzitni cesti,
– objekti imajo vzdolžno in prečno orientacijo, na osrednjo komunikacijo naselja ter tvorijo večje proste površine kot dvorišča, parkirišča in odstavne površine,
– zemljišče naj bo vsaj 1,6-krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. P + N + P),
– mejni posegi imajo oblikovan prehod v odprt prostor z zeleno bariero ali drugim ustreznim naravnim prehodom;
ST6 – 2S – S4 pozidava ob poti do cerkve
– objekti se locirajo v okviru domačij ali gručasto vezanih na dostop,
– ohranja se preglednost naselja ter veduta na cerkev s pokopališčem,
– zemljišče naj bo vsaj 1,5-krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– oblikovanje objektov in prostih površin sledi padajočemu terenu,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. dK + P + P);
108. člen
Podlož prevladujoče ruralno naselje ST5 – 1S – S1
Znotraj ureditvenega območja naselja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:
– objekti se locirajo v okviru domačij, ob glavnih prometnicah pa tvorijo ozek ulični niz,
– domačije imajo vzdolžno orientacijo ali prečno na osrednji komunikaciji naselja,
– ohranja se gradbena črta, preglednost naselja ter križišče kot trg,
– zemljišče naj bo vsaj 1,4-krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati, z razmerjem stranic 1: 1,5,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. P + N + dP)
– naselje leži v krajinsko varovanem območju.
109. člen
Sv. Ana ruralno naselje ST5 – 1S – S2
Znotraj ureditvenega območja naselja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:
– objekti se locirajo v okviru domačij,
– domačije imajo vzdolžno ali prečno orientacijo,
– ohranja se preglednost naselja,
– zemljišče naj bo vsaj 1,4-krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati, z razmerjem stranic 1: 1,5,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. P + dP).
110. člen
Podgora pri Ložu prevladujoče ruralno naselje ST6 – 11S
Naselje se deli na morfološke celote. Znotraj posameznih celot veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:
ST6 – 11S – S1 staro strnjeno jedro
– objekti se locirajo v okviru domačij, ob glavni tranzitni cesti pa tvorijo ozek ulični niz,
– domačije imajo vzdolžno orientacijo, prečno na osrednjo komunikacijo naselja,
– ohranja se gradbena črta, preglednost naselja ter križišče kot trg,
– zemljišče naj bo vsaj 1,4-krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati, z razmerjem stranic 1: 1,5,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. P + P);
ST6 – 11S – S2 obcestna pozidava
– objekti se locirajo v okviru skupinske zasnove naselja, na eni strani tvorijo obcestno pozidavo v nizu, na drugi strani pa skrite objekte v zelenju,
– zemljišče naj bo vsaj 1,5-krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom ter padajočemu terenu (max. P + N + dP ali dK + P + P)
– nujno je formirati in oblikovati obcestni prostor ter sanirati silhueto v odnosu do odprtega prostora;
ST6 – 11S – S3 redkejša pozidava ob cesti
– objekti so namenjeni dopolnjevanju centralnih dejavnosti v okviru mešano bivalnega okolja,
– objekti se gručasto locirajo ob glavni tranzitni cesti,
– objekti imajo vzdolžno in prečno orientacijo na osrednjo komunikacijo naselja ter tvorijo večje proste površine kot dvorišča, parkirišča in odstavne površine,
– zemljišče naj bo vsaj 1,6-krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. P + N + dP).
111. člen
Pudob ruralno urbano naselje ST6 – 12S
Naselje se deli na morfološke celote. Znotraj posameznih celot veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:
ST6 – 12S – S1 staro strnjeno jedro
– varovana urbanistična dediščina,
– objekti se locirajo ob glavni tranzitni cesti in tvorijo ozek ulični niz,
– domačije imajo prečno orientacijo na osrednjo komunikacijo naselja,
– ohranja se gradbena črta, preglednost naselja ter križišča kot manjša trga,
– zemljišče naj bo vsaj 1,3-krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati, z razmerjem stranic 1: 1,5,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. P + N + dP);
ST6 – 12S – S2 staro strnjeno jedro
– objekti so namenjeni dopolnjevanju centralnih dejavnosti v okviru mešano bivalnega okolja,
– objekti se locirajo v nadaljevanju obstoječe zasnove,
– objekti imajo vzdolžno in prečno orientacijo, lahko tudi na “ključ” ter tvorijo večje proste površine kot dvorišča, parkirišča in odstavne površine,
– zemljišče naj bo vsaj 1,5-krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. P + N + dP – razen obstoječe pozidave);
ST6 – 12S – S3 novejši podaljšek naselja
– objekti se locirajo v okviru skupinske zasnove naselja, na eni strani tvorijo obcestno pozidavo v nizu, na drugi strani pa skrite objekte v zelenju,
– zemljišče naj bo vsaj 1,6-krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. P + N + dP),
– nujno je formirati in oblikovati obcestni prostor ter sanirati silhueto v odnosu do odprtega prostor;
ST6 – 12S – S4 zaledna nova pozidava
– objekti se locirajo v zaledni niz, skritih objektov v zelenju,
– zemljišče naj bo vsaj 1,5-krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. P + dP),
– nujno je formirati in oblikovati zeleni tampon do odprtega prostora.
112. člen
Šmarata prevladujoče ruralno naselje ST6 – 8S
Naselje leži v območju kompleksnega varstva. Naselje se deli na morfološke celote. Znotraj posameznih celot veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:
ST6 – 8S – S1 staro strnjeno jedro
– objekti se locirajo v okviru domačij, ob glavni tranzitni cesti pa tvorijo ozek ulični niz,
– domačije imajo prečno orientacijo na osrednjo komunikacijo naselja,
– ohranja se gradbena črta, preglednost naselja ter križišče kot manjši trg,
– zemljišče naj bo vsaj 1,3-krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati, z razmerjem stranic 1: 1,5,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. P + P);
ST6 – 8S – S1 dopolnilna gradnja kot podaljšek vasi
– objekti se locirajo v okviru domačij ali gručasto vezanih na dostop,
– ohranja se preglednost ter silhueta naselja, ni iztopajočih gabaritov,
– zemljišče naj bo vsaj 1,6-krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– oblikovanje objektov in prostih površin sledi padajočemu terenu,
– objekti so skriti v zelenju,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. dK + P + P).
113. člen
Viševek ruralno urbano naselje ST5 – 4S
Naselje se deli na morfološke celote. Znotraj posameznih celot veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:
ST5 – 4S – S1 staro jedro
– objekti se locirajo v okviru domačij, ob glavni tranzitni cesti pa tvorijo ozek ulični niz,
– domačije imajo prečno ali redkeje vzdolžno orientacijo na osrednjo komunikacijo naselja,
– ohranja se gradbena črta, preglednost naselja ter križišča kot trga,
– zemljišče naj bo vsaj 1,4-krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati, z razmerjem stranic 1: 1,5,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. P +N + dP);
ST5 – 4S – S2 zaselek novejše pozidave
– objekti se locirajo v okviru skupinske zasnove naselja, skritih objektov v zelenju,
– zemljišče naj bo vsaj 1,6-krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. P + N + dP),
– nujno je formirati in oblikovati obcestni prostor ter sanirati silhueto zaselka v odnosu do odprtega prostora.
114. člen
Vrh ruralno naselje ST6 – 13S
Naselje se deli na morfološke celote. Znotraj posameznih celot veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:
ST6 – 13S – S1 staro strnjeno jedro
– objekti se locirajo v okviru domačij, ob glavni tranzitni cesti formirajo trg z uličnim nizom,
– domačije imajo prečno ali vzdolžno orientacijo na osrednjo os trga,
– ohranja se gradbena črta, preglednost naselja ter trg,
– nujno je preoblikovati trg v osnovno urbano funkcijo, kjer je prepovedano deponirati in odlagati razni material,
– zemljišče naj bo vsaj 1,4-krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati, z razmerjem stranic 1: 1,5,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. P+ N + dP);
ST6 – 13S – S2 dopolnilna gradnja v zelenju
– objekti se locirajo v okviru skupinske zasnove naselja, skritih objektov v zelenju,
– zemljišče naj bo vsaj 1,6-krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati in sledijo padajočemu terenu,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. dK + P+ dP),
– nujno je formirati in oblikovati obcestni prostor;
ST6 – 13S – S3 novejša obcestna pozidava
– objekti se locirajo tako, da na eni strani tvorijo obcestno pozidavo v nizu, na drugi strani pa so skriti v zelenju,
– zemljišče naj bo vsaj 1,5-krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati, s prečno ali vzdolžno orientacijo,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. P + dP),
– nujno je formirati in oblikovati obcestni prostor ter sanirati silhueto v odnosu do odprtega prostora.
115. člen
Vrhnika pri Ložu ruralno urbano naselje ST6 – 5S
Naselje se deli na morfološke celote. Znotraj posameznih celot veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:
ST6 – 5S – S1 jedro z obcestno pozidavo
– ob potoku je pas pomembnejše dediščine,
– objekti se locirajo v okviru domačij, ob glavni tranzitni cesti pa tvorijo ozek ulični niz,
– domačije imajo prečno ali redkeje vzdolžno orientacijo na osrednjo komunikacijo naselja,
– ohranja se gradbena črta, preglednost naselja ter križišče kot trg,
– zemljišče naj bo vsaj 1,4-krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati, z razmerjem stranic 1: 1,5,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. P + P);
ST6 – 5S – S2 zaledna redkejša pozidava
– objekti se locirajo v okviru skupinske zasnove naselja, skritih objektov v zelenju,
– zemljišče naj bo vsaj 1,6-krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. P + P),
– nujno je oblikovati silhueto zaselka v odnosu do odprtega prostor;
ST6 – 5S – S3 zaledna obcestna pozidava – nova
– objekti se locirajo v okviru skupinske zasnove naselja, na eni strani tvorijo obcestno pozidavo v nizu, na drugi strani pa so skriti v zelenju,
– zemljišče naj bo vsaj 1,5-krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. P + N + dP),
– nujno je formirati in oblikovati obcestni prostor ter oblikovati silhueto v odnosu do odprtega prostor;
ST6 – 5S – S4 Vrbanje – ob razvejanih komunikacijah
– objekti se locirajo v okviru domačij, ob glavni tranzitni cesti pa tvorijo ulico;
– domačije imajo vzdolžno ali prečno orientacijo,
– ohranja se preglednost naselja ter križišča in razpotja kot manjši trgi,
– zemljišče naj bo vsaj 1,4-krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,
– objekti so izrazito podolgovati,
– vertikalen gabarit je prilagojen okoliškim objektom (max. P + P);
ST6 – 5S – Z1 prosta površina – krajinska oaza
– območje je namenjeno ohranjanju prvobitne narave,
– omogočen je dostop za vzdrževanje tako zelenih površin, vodnih kot tudi pribrežnih zemljišč,
– prepovedano je odlaganje, deponiranje in gradnja vseh vrst.
V. KONČNE DOLOČBE
116. člen
Za območja zazidave posameznih naselij veljajo meje opredeljene v odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loška dolina (Uradni list RS, št. 56/96).
117. člen
Legalizacija že zgrajenih objektov in naprav zgrajenih brez lokacijskega in gradbenega dovoljenja je možna samo za tiste objekte, ki so znotraj ureditvenega območja naselij in izpolnjujejo pogoje tega odloka.
118. člen
Izdelovalec lokacijske dokumentacije je obvezen vse elemente in odnose v prostoru, ki so navedeni v tem odloku opredeliti v lokacijski dokumentaciji, oziroma pridobiti ustrezno strokovno idejno rešitev, ki te odnose definira.
119. člen
S sprejetjem tega odloka prenehata veljati odlok o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 43/92) za naselja, ki jih obravnava ta odlok.
120. člen
Prostorski ureditveni pogoji so delovnim ljudem in občanom in organizacijam skupnostim stalno na vpogled na Občini Loška dolina ter na Upravni enoti občine Cerknica.
121. člen
Nadzor nad izvajanjem tega opravlja pristojni Inšpektorat RS za okolje in prostor.
122. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 35003-16/99
Stari trg, dne 31. januarja 2000.
Župan
Občine Loška dolina
Jožef Gorše l. r.
