Na podlagi 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95), 14., 15., in 82. člena zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97), 3. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 72/93), 37., 38., 39., 40., 41., 42., 48., 49. in 78. člena zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93), uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 49/97), uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 16/93), uredbe o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest (Uradni list RS, št. 38/94 in 42/98), pravilnika o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (Uradni list RS, št. 55/94) in 10. člena statuta Občine Semič (Uradni list RS, št. 37/99) je Občinski svet občine Semič na 10. redni seji dne 28. 12. 1999 sprejel

S tem odlokom Občina Semič (v nadaljnjem besedilu: občina) uredi način opravljanja vzdrževanja in način uporabe gozdnih cest in gozdnih vlak z vidika gospodarjenja z gozdovi.

Gozdna cesta je gozdna prometnica, ki služi predvsem gospodarjenju z gozdom, je nekategorizirana v smislu zakona o cestah in omogoča vožnjo s kamioni.
Gozdna vlaka je gozdna prometnica, ki je namenjena za spravilo lesa z motornimi spravilnimi sredstvi ali z živalmi.

Vzdrževanje gozdnih cest zagotavlja Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod) tako, da izdela letni program vzdrževanja, usmerja in spremlja ter prevzame njegovo izvajanje. Izbor izvajalca vzdrževanja izvede v sodelovanju z zavodom občina, ki zagotovi tudi njegovo izplačilo. Obseg vzdrževanja ter režim zimskega vzdrževanja gozdnih cest določi zavod v sodelovanju z občino.
Gozdne ceste skupaj z objekti (podpornimi zidovi, mostovi idr.) morajo biti redno vzdrževani tako, da je omogočena njihova varna uporaba, da je zagotovljena gospodarnost vlaganj ter da se preprečijo škodljivi vplivi na bližnjih zemljiščih.
Vzdrževanje gozdnih cest se mora opravljati na način in pod pogoji, kot jih določa zakon o gozdovih.
Zimsko vzdrževanje gozdnih cest se izvaja v obsegu, ki je potreben za dela pri gospodarjenju z gozdom v zimskem času.

Gozdne ceste spadajo med nekategorizirane ceste in jih ne zadevajo predpisi, določeni z zakonom o javnih cestah.
Ob upoštevanju določil zakona o gozdovih lahko gozdne ceste uporabljajo tudi drugi uporabniki. Zavod v sodelovanju z lastniki gozdov na zborih lastnikov določi režim uporabe posamezne gozdne ceste oziroma cestnega omrežja, označi pa ga v sodelovanju z občino.
Z režimom prometa se mora seznaniti inšpekcijske službe in upravo za notranje zadeve, po potrebi pa tudi ostale večje uporabnike gozdne ceste (lovce, vojsko...).
Režim uporabe gozdne ceste usmerja oziroma določa njeno rabo tako, da zagotavlja optimalno gospodarjenje z gozdom. Uporaba gozdne ceste mora zagotavljati čim manjše motnje v uresničevanju funkcij gozda.
Z režimom uporabe se določi:
– začasna ali trajna prepoved uporabe gozdne ceste za določeno vrsto vozila,
– prepoved prometa za vozila nad določeno skupno težo ali nad določeno osno obremenitvijo,
– začasno prepoved prometa za vsa vozila,
– smer prometa,
– prepoved dajanja zvočnih signalov,
– omejitev hitrosti,
– druge prepovedi ali omejitve, kolikor stanje gozdne ceste ali razmere v gozdu to zahtevajo.
Gozdna cesta mora biti označena s posebno oznako. Oznaka gozdne ceste pomeni, da je na začetku ceste ali cestnega omrežja postavljena opozorilna tabla z napisom ”GOZDNA CESTA uporaba na lastno odgovornost”. Širina table je 50 cm, višina pa 30 cm. Za ostale označitve režima prometa se uporabljajo standardni prometni znaki.
Takoj po začasnem opravilu (spravilu do pomožnega skladišča, krojenju lesa itd.) mora izvajalec gozdnih del cestišče s pripadajočimi deli (jarke, koritnice) očistiti in vzpostaviti v prvotno stanje na svoje stroške.

Začasna čezmerna uporaba gozdne ceste je čezmerna uporaba, ki traja manj kot mesec dni. Na podlagi zakona o gozdovih pridobi uporabnik pisno dovoljenje za začasno prekomerno uporabo od zavoda. Odškodnino za uporabo ceste, v višini stroškov za odpravo posledic začasne prekomerne uporabe, po končani uporabi odmeri občina na predlog zavoda.
Trajna prekomerna uporaba gozdne ceste je prekomerna uporaba, ki traja več kot mesec dni. Uporabnik pridobi pisno dovoljenje od zavoda. Odškodnino odmeri občina na predlog zavoda. Odškodnina za trajno uporabo se določi letno oziroma za čas trajne uporabe in je višja za povečane stroške vzdrževanja, ki nastanejo zaradi prekomerne uporabe nad normalnimi vzdrževalnimi stroški.
Merila za določitev odškodnine so:
– veljavni normativi za vzdrževanje gozdnih cest,
– cene, ki veljajo za vzdrževalna dela na gozdnih cestah v občini,
– stanje gozdne ceste pred pričetkom prekomerne uporabe,
– stanje gozdne ceste po končanju prekomerne uporabe.
Uporabniku, ki po končanih delih ne popravi gozdne ceste ali gozdne vlake v prvotno stanje (sedmi odstavek 4. člena odloka), občina na predlog zavoda z odločbo odmeri višino odškodnine za popravilo gozdne ceste ali vlake.

Vlake morajo biti vzdrževane tako, da omogočajo varno spravilo gozdnih lesnih sortimentov, da je preprečeno propadanje in da se preprečijo škodljivi vplivi na bližnjih zemljiščih. Stroške priprav in vzdrževanja gozdnih vlak nosi lastnik. Izvajalec del mora po končanem spravilu urediti na vlaki odvodnjavanje ter vzpostaviti take razmere, ki omogočajo njeno nadaljnjo uporabo.

Z denarno kaznijo 100.000 SIT se kaznuje za prekršek fizična ali pravna oseba, ki med delom povzroči poškodbe gozdne ceste tako, da je oviran normalen prehod. Odgovorna oseba pravne osebe se kaznuje z denarno kaznijo 20.000 SIT.
Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje za prekršek fizična ali pravna oseba, ki po končanih delih ne vzpostavi cestišča v prvotno stanje. Odgovorna oseba pravne osebe se kaznuje z denarno kaznijo 40.000 SIT.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.