Na podlagi 10. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98, 74/98, 12/99, 16/99 in 59/99) ter 5. in 18. člena statuta Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 23/99) je Občinski svet občine Žirovnica na 14. seji dne 31. 1. 2000 sprejel

Ta odlok ureja grb in zastavo Občine Žirovnica (v nadaljevanju: simbola), ki predstavljata istovetnostna simbola občine in označujeta pripadnost lokalne skupnosti.

Geometrijska, likovna in barvna pravila za oblikovanje simbolov so sestavni del tega odloka.
Izvirniki simbolov se hranijo v občinski upravi Občine Žirovnica.

Grb Občine Žirovnica je upodobljen na ščitu s šiljasto zaključenim dnom in odprto knjigo na vrhu ščita v razmerju 4,5:5.
Na zelenem polju je pet stiliziranih zlatih peres. Peresa so stilizirana v obliki satja in postavljena v razmerju 3 peresa zgoraj, 2 peresi spodaj.
Pet zlatih peres simbolizira pet velikih mož (F. Prešeren, M. Čop, A. Janša, F. S. Finžgar in J. Jalen, ki jim je posvečena Pot kulturne dediščine in doprsni spomeniki pred žirovniško osnovno šolo. Peresa so razporejena v obliki satja, saj je na območju Občine Žirovnica tekla zibelka slovenskega čebelarstva (prva slovenska čebelarska organizacija je bila ustanovljena na Rodinah že l. 1871, iz Breznice je bil doma znameniti čebelar Anton Janša). Čebelje satovje simbolizira pridobivanje medu ter marljivost in pridnost kot značaj ljudi.
Odprta knjiga na vrhu ščita simbolizira kulturne in znanstvene dosežke znamenitih osebnosti, rojenih na območju, ki ga danes obsega Občina Žirovnica, s tem pa tudi izjemen kulturno-zgodovinski pomen omenjenega območja za vso Slovenijo.
Zelena barva se vsebinsko najbolj identificira z žirovniškim okoljem in hkrati simbolno definira območje, ki je nam najbolj lastno – vaška lipa s šestnajstimi srenjskimi kamni v Vrbi.
Ščit je obrobljen z zlato barvo.
Barvna sestava grba:
– zeleno polje je v barvi pantone 356cv (C 100%, M 0%, Y 91%, K 27%) – zelena,
– peresa, knjiga in obroba ščita so v barvi pantone 1225cv (C 0%, M 15%, Y 60%, K 0%) – rumena.

Grb občine se uporablja:
– v žigu in pečatu ter na ostalih oznakah občinskih organov,
– v prostorih in na poslopju sedeža občine,
– na listinah in dokumentih, ki jih izstavljajo župan in občinski upravni organi,
– na protokolarnih listinah, čestitkah, vizitkah itd., ki jih za službene namene uporablja župan,
– na listinah, ki jih izstavlja občinski svet v svečani obliki in na drugih svečanih listinah ali priznanjih Občine Žirovnica,
– v drugih primerih pod pogoji tega odloka.

Grb občine se lahko uporablja:
– ob mednarodnih, državnih in medobčinskih srečanjih, športnih, kulturnih, humanitarnih in drugih prireditvah ter na javnih shodih, na katerih se občina predstavlja oziroma katerih se udeležuje v skladu s pravili in običaji takih shodov,
– na neprometnih znakih, ki označujejo območje občine,
– v drugih primerih, če uporaba grba ni v nasprotju z določili tega odloka.

Grb občine lahko uporabljajo:
– župan, občinski svet, občinska uprava ter drugi občinski organi Občine Žirovnica,
– podjetja, ki imajo sedež v Občini Žirovnica,
– obrtniki, ki imajo svojo obrt registrirano v Občini Žirovnica,
– družbene, kulturne, športne in druge organizacije na področju Občine Žirovnica in
– drugi, ki za uporabo grba izkažejo svoj interes.

Zastava Občine Žirovnica je zelena (356cv – zelena) s petimi zlatimi peresi.
Zastava Občine Žirovnica je pravokotne oblike, pri horizontalnem obešanju je razmerje višine zastavine rute (V) proti dolžini (L) V:L=1:2, oziroma ena proti dve, pri vertikalnem obešanju (bandero) pa ravno obratno (V:L=2:1).
Atribut ne sme biti nižji od 1/2 (ene polovice) višine zastavine rute in ne višji od 8/10 (osmih desetin) imenovane višine.

Zastava je stalno izobešena na poslopju sedeža Občine Žirovnica.
Zastava se izobesi:
– ob občinskem prazniku,
– ob državnih in krajevnih praznikih, jubilejih, komemoracijah, pomembnejših kulturnih in športnih prireditvah občinskega pomena,
– ob obisku uradnih delegacij mednarodnih in domačih organizacij in lokalnih skupnosti,
– ob drugih podobnih priložnostih.
V primerih iz prejšnjega odstavka se zastava izobesi na javnih zgradbah oziroma mestih, kjer je prireditev. Župan občine lahko odredi, da se ob posebnih priložnostih, ki so v korist občine, zastava izobesi tudi na drugih zgradbah.
Zastava se ob državnih praznikih izobesi skupaj z zastavo Republike Slovenije na način, ki ga določa zakon.
V primeru žalovanja se izobesi zastavo na pol droga.

Simbola se uporabljata le v obliki in na način, ki sta določena v skladu z določbami tega odloka.
Ne sme se ju uporabljati, če sta poškodovana ali kako drugače neprimerna za uporabo.
Z njuno uporabo se ne sme škodovati ugledu občine.

Za pravilno uporabo simbolov je odgovoren tajnik občine, ki sprejema prošnje za uporabo simbolov, izdaja odločbe o uporabi simbolov, vodi evidenco izdanih odločb in daje potrebna pojasnila v zvezi z njuno uporabo.

Prošnji za izdajo dovoljenja za uporabo simbolov mora biti priložena ustrezna dokumentacija s tehničnimi podatki in namenom uporabe. Tehnična dokumentacija mora vsebovati ime in naslov uporabnika, opis tehnike in predvideno naklado oziroma količino.
Če gre za označitev prireditve, mora prosilec v prošnji navesti vsebinsko opredelitev prireditve, za katero prosi, da se dovoli uporaba simbolov.

Odločbo, s katero se dovoli uporaba simbolov, izda tajnik občine.
V odločbi se določijo pogoji, s katerimi se dovoljuje uporaba, omejuje uporaba samo za določen namen ali določi rok, do katerega je dovoljena uporaba.
Izdano dovoljenje se lahko prekliče, če se ugotovi, da uporabnik ne upošteva pogojev, navedenih v odločbi oziroma dovoljenju, če ne skrbi za primeren izgled simbolov in če s svojim ravnanjem škodi ugledu občine.

O pritožbi zoper odločbo, s katero se dovoli uporaba simbolov, odloča župan.

Simbolov se ne sme avtorsko zavarovati po drugih osebah, prav tako ne zavarovati ali uporabljati kot znamko, model ali vzorec ter za označevanje blaga in storitev brez dovoljenja občine.

Z denarno kaznijo od 50.000 do 200.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti uporablja simbole brez dovoljenja oziroma jih uporablja v nasprotju s tem odlokom.
Z denarno kaznijo od 20.000 do 100.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo od 10.000 do 50.000 SIT se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Določbe iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena izvaja komunalni redar.

Izvajanje določb tega odloka nadzoruje tajnik občine in inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.