Na podlagi 9. in 12. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 16. člena statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. 33/99) je Občinski svet občine Bled na 11. redni seji dne 26. 1. 2000 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine:
Zgornje Laze – Kmečki dvorec Zgornje Laze 20 (EŠD 10149)
Enota dediščine Krničarjev kmečki dvorec (EŠD 10149) ima zaradi etnološko-arhitekturnih, kulturno-krajinskih in drugih izjemnih lastnosti izjemen pomen za Občino Bled in Triglavski narodni park. Razglašamo ga za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi etnološkega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Krničarjev kmečki dvorec predstavlja izviren primerek še ohranjene in zelo ogrožene hiše, zgrajene po meščanskem vzoru na območju Občine Bled in Triglavskega narodnega parka. Obsega: zidano nadstropno kmečko hišo s kamnoseškimi elementi, vhodni portal je izdelan iz zelenega kamna, datiran z letnico 1731. Na hiši je 24 oken s kamnitimi okviri, z različno oblikovanimi reliefnimi oblikami. Sestavni del dvorca je znotraj njega ohranjena kašča za hrambo žita. Notranjost ohranja tradicionalno razdelitev prostorov z izvirno obokano vežo z ohranjeno nišo – “škafn’co” in velbno črno kuhinjo. Okenske mreže so kovane iz železa dveh tipov. Arhivski dokumenti o nastanku hiše segajo v 17. stoletje; gospodarsko poslopje z lesenim skednjem, prostostoječim ovčjakom “paštbo” za sušenje sadja in drvarnico. Priča o kulturi in načinu življenja ljudi znotraj Triglavskega narodnega parka, ki ga povezuje materialno, socialno in duhovno izročilo.

Meja varovanega območja spomenika je vrisana na topografski karti v merilu 1: 5000, ki je sestavni del tega odloka. Vplivno območje je v območju Triglavskega narodnega parka.

Za spomenik velja poseben varstveni režim, ki določa:
– varovanje etnološko-ahitekturnih, kulturno-krajinskih in naravnih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti;
– varovanje zunanje podobe dvorca, s kritino, okni in okenskimi mrežami, in z vsemi gospodarskimi pritiklinami, ki sestavljajo dvorec: hiša s kaščo, hlev s skednjem, svinjaki, ovčjakom, ki danes predstavlja prostor za kuhanje žganja, stegnjenim kozolcem in “paštbo”;
– posebej se varuje obokana veža z ohranjeno “škafn’co”, ki predstavlja socialni status dvorca in njegovih ljudi ter obokana črna kuhinja, izredna redkost na območju Triglavskega narodnega parka;
– kmečki dvorec je namenjen predstavitvi kulture in načinu življenja ljudi na južnih obronkih Mežakle, na prisojni legi nad reko Radovno, v jugozahodnem delu razpršene vasi Zgonje Laze, zato velja vzdrževanje in ohranjanje njegove spomeniške pričevalnosti kot celote;
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitnih elementov ter dostop javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in v 2. členu naštetih posameznih varovanih elementov celote.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi etnološko-arhitekturnih, kulturno-krajinskih in naravnih vrednot;
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
– prezentaciji kulture in načina življenja ljudi v tem prostoru, ki poudarjata vrednote kulturnega spomenika lokalnega pomena v tisku in drugih medijih;
– skrbi za izobraževanje mlajše in starejše generacije;
– znanstveno-raziskovalnemu delu.

Za vsako spremembo namembnosti je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine, enote v Kranju.

Pristojni organ mora v dveh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika ali njegovih sestavnih delov odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoji za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, načine upravljanja oziroma gospodarjenja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za čim bolj učinkovito varstvo spomenika.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.