Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Gospodarski zbornici Slovenije (ZGZS-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 16. februarja 2000.

V zakonu o Gospodarski zbornici Slovenije (Uradni list RS, št. 14/90) se 4. člen črta.

V II. poglavju zakona se členi od 8. do 15. nadomestijo z novimi členi od 8. do 15.e, ki se glasijo:

Zbornico upravljajo njeni člani prek izvoljenih predstavnikov v organih zbornice ter v organih združenj dejavnosti, območnih zbornic in drugih organizacijskih oblik delovanja v skladu s tem zakonom in statutom zbornice.

Organi zbornice so: skupščina, upravni odbor, nadzorni odbor in predsednik zbornice.

Skupščina zbornice je najvišji organ upravljanja in ima od 80 do 100 predstavniških mest.
V skupščini zbornice se zagotavlja sorazmerna zastopanost članov, organiziranih v volilna telesa, v okviru združenj dejavnosti in območnih zbornic, tako da vsakemu združenju dejavnosti in območni zbornici pripada eno ali več predstavniških mest, sorazmerno upoštevanju velikosti kapitala, števila članov in števila zaposlenih pri članih zbornice v okviru posameznega združenja dejavnosti ali območne zbornice. V pravilih o volitvah se zagotovi v okviru predstavniških mest upoštevanje kriterijev iz 51. člena zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98 in 6/99).
Vsak član zbornice lahko sodeluje pri oblikovanju odprtih kandidatnih list. Kandidata za člana skupščine lahko predlaga najmanj 10 članov zbornice. Volilna pravica in število predstavniških mest, ki se podrobneje opredelijo s statutom zbornice, morajo zagotoviti, da ima vsak član zbornice pri volitvah v skupščino zbornice en glas in še dodatno število glasov, sorazmerno enakovrednemu upoštevanju velikosti kapitala in števila delavcev, ki jih zaposluje.

Skupščina zbornice ima zlasti naslednje pristojnosti:
– sprejema statut zbornice ter njegove spremembe in dopolnitve;
– sprejema letni program dela in finančni načrt ter poročili o njuni izvedbi;
– določa višino članskega prispevka in njegovo delitev za namene dela zbornice ter za delo združenj dejavnosti in območnih zbornic;
– voli in razrešuje predsednika zbornice in člane upravnega odbora ter nadzornega odbora;
– odloča o ustanovitvi in organiziranju združenj dejavnosti in območnih zbornic v skladu s statutom zbornice;
– sprejema druge odločitve v skladu s statutom zbornice.
Skupščina zbornice odloča o zadevah iz svoje pristojnosti z večino navzočih članov skupščine, razen v primerih, ko v skladu s tem zakonom in statutom zbornice odloča z dvetretjinsko večino navzočih članov skupščine.
O vprašanjih iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena odloča skupščina zbornice z dvetretjinsko večino navzočih članov skupščine. S statutom zbornice se lahko določijo tudi druga vprašanja, o katerih odloča skupščina z dvetretjinsko večino navzočih.

Upravni odbor zbornice je organ upravljanja, katerega sestava mora čimbolj odražati strukturo članstva po dejavnosti, velikosti in glede na regijo.

Upravni odbor zbornice ima zlasti naslednje pristojnosti:
– obravnava in sprejema predloge gradiv in odločitev za seje skupščine zbornice;
– sprejema odločitve glede izvajanja programa dela in finančnega načrta ter drugih sklepov skupščine zbornice;
– obravnava, daje pobude in sprejema stališča za sprejem zakonov ter drugih predpisov in aktov s področja gospodarskega sistema in ekonomske politike;
– obravnava, daje pobude in sprejema stališča v ekonomsko-socialnem dialogu;
– imenuje predsednike stalne arbitraže, arbitre, predsednika častnega sodišča, tožilca ter sodnike častnega sodišča;
– sprejme pravilnike o organizaciji in postopku pred stalno arbitražo in pred častnim sodiščem;
– imenuje generalnega sekretarja zbornice in druge funkcionarje v skladu s statutom zbornice;
– imenuje predstavnike zbornice v organe in telesa zunanjih organizacij;
– sprejema druge odločitve v skladu s statutom zbornice.
Upravni odbor zbornice je sklepčen, če se ga udeleži več kot polovica članov upravnega odbora.
Upravni odbor zbornice odloča o zadevah iz svoje pristojnosti z navadno večino navzočih članov, razen v primerih, ko v skladu s tem zakonom in statutom zbornice sprejema odločitve z dvetretjinsko večino navzočih članov.
Predloge odločitev za razpravo na skupščini zbornice, ki jih sprejema skupščina zbornice z dvetretjinsko večino navzočih članov v skladu z 11. členom tega zakona, sprejema upravni odbor zbornice z dvetretjinsko večino navzočih članov upravnega odbora. S statutom zbornice se lahko določijo tudi druga vprašanja, o katerih odloča upravni odbor zbornice z dvetretjinsko večino navzočih članov.

Nadzorni odbor zbornice ima 5 članov. Štiri člane nadzornega odbora zbornice izvoli skupščina zbornice, enega pa imenuje Vlada Republike Slovenije.
V nadzornem odboru ne morejo biti člani drugih organov zbornice, generalni sekretar, sekretarji združenj dejavnosti in direktorji območnih zbornic.
Nadzorni odbor zbornice nadzoruje zakonitosti, gospodarnost in pravilnost poslovanja zbornice in o svojem delu poroča skupščini zbornice.
Nadzor nad izvajanjem javnih pooblastil opravlja ministrstvo, pristojno po dejavnosti.

Predsednik zbornice predstavlja zbornico na območju države in v tujini ter je po funkciji predsednik upravnega odbora zbornice.

Člani zbornice imajo aktivno in pasivno volilno pravico za volitve organov zbornice.
Volilni sistem za vse organe zbornice se v skladu z določbami iz tega poglavja podrobneje opredeli s statutom zbornice.

V zbornici se organizirajo združenja članov po področjih dejavnosti kot strokovne oblike dela. Združenja dejavnosti samostojno odločajo o tistih zadevah izmed nalog zbornice, ki so posebej prilagojene specifičnostim posamezne dejavnosti.
Član zbornice se uvrsti v posamezno združenje skladno s pravilnikom o razvrščanju članov zbornice v združenja dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti.
Naloge združenj dejavnosti so zlasti:
– dajanje pobud in predlogov glede posebne pravne ureditve in pogojev poslovanja dejavnosti;
– spremljanje razvoja stroke doma in v tujini ter oblikovanje predlogov glede razreševanja tekočih in razvojnih vprašanj dejavnosti;
– strokovna pomoč in svetovanje pri razreševanju vprašanj iz tekočega poslovanja;
– sodelovanje na področju operativne podpore izvozu;
– aktivnosti na področju tehničnih standardov, tehničnih predpisov in meroslovja;
– promocija visoke kakovosti poslovanja in uvajanja novih tehnologij;
– naloge na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja v stroki;
– izdajanje raznih listin in izvajanje drugih javnih pooblastil na podlagi posebnih predpisov;
– dajanje pobud za obravnavo posameznih vprašanj na nacionalni ravni;
– druge naloge, ki se podrobneje določijo v statutu zbornice in programih dela združenj.
Združenja dejavnosti imajo svoje upravne odbore in sekretarje.
Člani zbornice izvolijo upravni odbor združenja dejavnosti na smiselno enak način kot se po tem zakonu voli skupščina zbornice.
Podlaga za organiziranje združenj dejavnosti je interes članov za izražanje specifičnih interesov stroke po posameznih področjih dejavnosti.

V zbornici se organizirajo območne zbornice, ki kot oblike dela samostojno odločajo o tistih zadevah izmed nalog zbornice, ki so posebnega regijskega oziroma lokalnega gospodarskega pomena.
Član zbornice se uvrsti v posamezno območno zbornico po svojem sedežu.
Naloge območnih zbornic so zlasti:
– oblikovanje stališč in predlogov glede razvojne strategije mest in regij;
– oblikovanje stališč in predlogov glede razvoja lokalne gospodarske infrastrukture (lokalne ceste, energetika, komunala, promet idr.);
– oblikovanje stališč in predlogov glede gospodarjenja s prostorom, ekologije, vprašanj zaposlovanja, demografske politike in drugih ekonomsko-socialnih vprašanj regije;
– posredovanje storitev zbornice na terenu s posebnim poudarkom na razvoju podjetništva in malega gospodarstva;
– koordinacija in oblikovanje pobud na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja;
– sodelovanje z bližnjimi lokalnimi oziroma območnimi zbornicami tujih držav in sodelovanje pri nalogah zunanjetrgovinske promocije;
– dajanje pobud za obravnavo posameznih vprašanj na nacionalni ravni;
– druge naloge, ki se podrobneje določijo s statutom zbornice in programi dela območnih zbornic.
Območne zbornice imajo svoje upravne odbore in direktorje.
Člani zbornice izvolijo upravni odbor območne zbornice na smiselno enak način kot se po tem zakonu voli skupščina zbornice.
Podlaga za organiziranje območnih zbornic so specifični interesi določenih zaokroženih območij ter racionalen pristop za učinkovito posredovanje zborničnih storitev članstvu na terenu.

S statutom zbornice se podrobneje opredelijo naloge iz 15.b in 15.c člena tega zakona ter decentraliziranost zbornice tako, da se združenjem dejavnosti in območnim zbornicam zagotavlja:
– samostojno načrtovanje dejavnosti in potrebnih finančnih sredstev kot podlag za delitev enotnega članskega prispevka zbornice v postopku usklajevanja programov na del, s katerim se zagotavljajo delovanje skupne funkcije in izvedba skupnih programov zbornice in na del, ki zagotavlja avtonomno delovanje združenj in območnih zbornic;
– samostojno razpolaganje z delom članskega prispevka za namene združenj dejavnosti in območnih zbornic ter samostojno razpolaganje z dodatno zbranimi sredstvi na interesni podlagi;
– samostojen izbor strokovnih kadrov;
– pooblastila za samostojen nastop v pravnem prometu za potrebe združenj dejavnosti in območnih zbornic;
– samostojno uveljavljanje stališč v okviru zbornice in navzven s področja njihovega dela;
– zastopanost v skupščini zbornice sorazmerno glede na obseg kapitala, število članov in število delavcev, zaposlenih pri članih zbornice v posamezni dejavnosti ali regiji;
– članstvo v mednarodnih organizacijah.

V zbornici se lahko ustanovijo tudi interesna združenja podjetnikov, druga združenja, sekcije in druge oblike organiziranja na interesni podlagi v skladu s statutom zbornice.

Organi zbornice ter upravni odbori združenj dejavnosti in območnih zbornic si morajo pri odločanju vedno prizadevati za dosego soglasja, tako da so odločitve čim bolj usklajene.
S statutom se lahko določijo še druga vprašanja poleg vprašanj, navedenih v 11. in 13. členu tega zakona, o katerih se odloča z dvetretjinsko večino navzočih članov v primeru, ko soglasje na teh organih ni doseženo. Organi iz prejšnjega odstavka morajo pri posredovanju svojih stališč seznaniti tudi javnost s stališči manjšine, če ta tako zahteva.”

16. člen se spremeni tako, da se glasi:

S statutom zbornice se podrobneje določijo zlasti: naloge zbornice, združenj dejavnosti in območnih zbornic ter drugih organizacijskih oblik, postopek volitev organov, njihova sestava, pristojnosti in način odločanja, pravice, obveznosti in odgovornosti članov zbornice ter njihovih predstavnikov v organih zbornice, način organiziranja in delovanja združenj dejavnosti in območnih zbornic, način delitve finančnih sredstev za naloge zbornice ter za potrebe združenj dejavnosti in območnih zbornic, akti zbornice in postopek sprejemanja ter naloge strokovne službe.

20. člen se nadomesti z novimi členi od 20. do 20.č, ki se glasijo:

Sredstva za delo zbornice so:

– obvezni članski prispevek;

– posebna namenska sredstva, ki jih člani zagotavljajo na interesni podlagi;

– plačila za opravljene storitve;

– drugi viri.

Zbornica samostojno odmerja in pobira članski prispevek, lahko pa to po pogodbi prenese na Davčno upravo Republike Slovenije.

Člani zbornice obvezno plačujejo članski prispevek.
S članskim prispevkom se financirajo:
– naloge zastopanja interesov gospodarstva v postopkih sprejemanja in izvajanja zakonov, strategij in drugih aktov s področja gospodarskega sistema in gospodarske politike;
– vse druge naloge po tem zakonu, ki se opravljajo po programih kot infrastrukturne storitve za potrebe celotnega gospodarstva;
– posamične oblike svetovanj in izvajanja strokovne pomoči članom na njihovo zahtevo kot splošni napotki, ki ne zahtevajo izdelave posebej prilagojenih gradiv za posameznega člana po načelih svetovalnih organizacij.
Druge storitve zbornica izvaja in zaračunava po tržnih načelih.
Nadomestilo za storitve zbornice pri izvajanju javnih pooblastil določi skupščina zbornice v soglasju z Vlado Republike Slovenije.

Po sprejetju letnih programov dela in finančnih načrtov organov zbornice, združenj dejavnosti in območnih zbornic se članski prispevek zbornici določi z upoštevanjem naslednjih kriterijev:
– za pravne osebe je osnova izračuna seštevek obračunane amortizacije in vkalkuliranih plač v preteklem letu;
– za podjetnike posameznike je osnova izračuna dobiček, ki se ne zmanjša za oprostitve, znižanja in olajšave, ki jih določajo predpisi o dohodnini.
Stopnja za odmero članskega prispevka znaša:
– za pravne osebe 0.0024 osnove iz prejšnjega odstavka;
– za podjetnike posameznike 0.035 osnove iz prejšnjega odstavka.
Obe stopnji iz prejšnjega odstavka se lahko po sklepu skupščine zbornice glede na program dela povečata ali zmanjšata za največ 20%.
Skupščina zbornice določi najvišji znesek članskega prispevka in pavšalni znesek članskega prispevka za člane, katerih osnove za določitev članskega prispevka ne presegajo določene vrednosti, lahko pa jih tudi oprosti plačila članskega prispevka pod določeno vrednostjo osnov za določitev članskega prispevka iz prve in druge alinee prvega odstavka tega člena.

Nadzor nad določitvijo članskega prispevka po kriterijih iz 20.b člena tega zakona in porabo sredstev nadzorujeta nadzorni odbor zbornice ter samostojna revizijska družba.
Nadzor nad porabo sredstev iz članskega prispevka izvaja tudi Računsko sodišče Republike Slovenije.

Zbornica vodi računovodstvo po določbah zakona, ki ureja računovodstvo.”

Zbornica mora uskladiti svoj statut in druge akte s tem zakonom v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Organi zbornice, ki delujejo ob uveljavitvi tega zakona, nadaljujejo z delom do izteka svojega mandata, razen nadzornega odbora, ki se izvoli v treh mesecih po sprejetju statuta.

Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.