V skladu z veljavnimi predpisi in 71. členom kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti (Uradni list RS, št. 7/98) sklepajo stranke:

– Združenje delodajalcev – Sekcija za gradbeništvo in IGM ter GZS – Združenje za gradbeništvo in IGM, kot predstavniki delodajalcev in
– Zveza svobodnih sindikatov Slovenije – Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije, kot predstavnik delojemalcev

Spremeni se tekst v 2. členu (Stvarna veljavnost kolektivne pogodbe) v drugem odstavku in se glasi:
(2) K tej kolektivni pogodbi lahko pristopijo tudi delodajalci, člani ZGIGM iz ostalih dejavnosti, in delodajalci, ki se ukvarjajo z dejavnostmi povezanimi ali sorodnimi z gradbeništvom in IGM.

Spremeni se tekst v 8. členu (Pogodba o zaposlitvi) v drugem odstavku in se glasi:
(2) Pogodba o zaposlitvi lahko za delavce, ki pri svojem delu pridobivajo tehnično tehnološka znanja, poslovna znanja in vzpostavljajo poslovne zveze, vsebuje konkurenčno klavzulo ter medsebojne obveznosti delodajalca in delojemalca (odškodnina, odmena...).

V 17. členu (Delovni čas) sedanji tekst postane drugi odstavek, dopolni pa se s prvim odstavkom. Celoten tekst 17. člena se tako glasi:
(1) Tedenski delovni čas ne sme biti daljši kot povprečno 40 delovnih ur ali povprečno 174 delovnih ur mesečno.
(2) Glede na naravo dela je delovni čas v gradbeništvu med letom neenakomerno razporejen, vendar ne sme preseči letnega fonda ur na delavca. V primeru prerazporeditve delovnega časa ima delavec pravico do dnevnega počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 10 ur.

V 21. členu (Določanje presežnih delavcev) v tretjem odstavku se spremeni prva alinea, tako da se tekst tretjega odstavka glasi:
(3) Za ugotavljanje in določanje delavcev, katerih delo na določenem delovnem mestu trajno ni več potrebno (presežkov delavcev), se uporabljajo merila in kriteriji po naslednjem vrstnem redu:
– delovna uspešnost;
– strokovna izobrazba delavca oziroma usposobljenost za delo in potrebna dodatna znanja in zmožnosti;
– delovne izkušnje;
– delovna doba;
– zdravstveno stanje;
– socialno stanje.

V 23. členu (Letni dopust) se spremenita drugi in četrti odstavek, ki se glasita:
(2) Dolžina dopusta vsakega delavca je poleg dopusta iz prvega odstavka tega člena odvisna tudi od dolžine delovne dobe, zahtevnosti dela, pogojev dela ter posebnih socialnih pogojev in zdravstvenih razmer.

Delavcu pripada za delovno dobo dodatno:

od 5–15 let                                        1 dan dopusta
od 15–30 let                                       2 dni dopusta
nad 30 let                                         3 dni dopusta

Delavec ima pravico do povečanega dopusta od 1 do 3 dni za naslednje pogoje dela:
– delo pod zemljo,
– delo pod vodo,
– psihične obremenitve,
– težko fizično delo,
– delo v prisiljenem položaju,
– večje psihomotorne in senzorne obremenitve,
– neustrezni mikroklimatski pogoji,
– ropot,
– sevanje,
– delo v mokroti, vlagi, umazaniji,
– zaprašenost,
– jedke snovi,
– povečana nevarnost za poškodbe,
– nočno delo,
– izmensko delo.
Za naštete pogoje ni mogoče pridobiti več kot skupno 4 dni dopusta

Delavci na delovne mestu, kjer se zahteva
od IV. do VI. stopnje strokovne izobrazbe                  1 dan
Delavci na delovnem mestu, kjer se zahteva
VII. in VIII. stopnja strokovne izobrazbe                  2 dni

Delovni invalidi in delavci z najmanj 60% okvaro           3 dni
Starši oziroma delavci, ki negujejo
in varujejo težje telesno ali duševno prizadeto osebo      3 dni
Delavec edini hranitelj za vsakega otroka
do 7 let starosti                                          1 dan
Delavci, ki so dopolnili 50 let starosti                   3 dni

(4) Delavec ima pravico 3-krat po 1 dan letnega dopusta koristiti tiste dneve, ki jih sam določi. O tem mora obvestiti neposrednega vodjo najkasneje 3 dni pred nastopom tega dopusta.

V 55. členu (Povračila stroškov v zvezi z delom) se spremeni naslov in celoten tekst 4. točke, ki se glasi:

(1) Delavci so upravičeni do povračila stroškov za delo na terenu, kot povračila stroškov prenočišča in povračila za dodatno prehrano, če delajo na gradbiščih (deloviščih).
(2) Delodajalec v primerih iz prvega odstavka te točke, ko se delavec ne vrača v kraj prebivališča, zagotovi prenočišče in dodatno prehrano.
(3) Delodajalec mora v primeru, ko delavci delajo na gradbišču (delovišču) in se vračajo v kraj prebivališča, zagotoviti prevoz na delo in z dela ali povrniti stroške prevoza ter zagotoviti dodatno prehrano, kolikor traja delo na gradbiščih (deloviščih) v prerazporejenem ali podaljšanem delovnem času več kot 8 ur dnevno.
(4) Povračilo stroškov za dodatno prehrano se lahko izplačuje tudi v gotovini, in sicer do višine povračila stroškov za delo na terenu (terenski dodatek) kot je naveden v uredbi o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznajo kot odhodek (Uradni list RS, št. 72/93 in 7/95).
(5) Povračilo stroškov za delo na terenu (terenski dodatek), povračilo stroškov na službeni poti in dodatek za ločeno življenje se med seboj izključujejo.

Te spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti se začnejo uporabljati s 1. 1. 2000.

Te spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe so bile s sklepom o registraciji kolektivne pogodbe, ki ga je izdalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, vpisane v register sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe z datumom 2. 2. 2000 pod zap. št. 53/2 in št. spisa 121-03-054/94-09.