Občinski svet občine Idrija je na podlagi 17. in 19. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), 60. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81), 1. člena odloka o varstvu virov pitne vode (Uradni list SRS, št. 25/89 in Uradni list RS, št. 19/90, 19/91, 56/93, 32/96 in 14/00), 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) in 26. člena statuta Občine Idrija (Uradni list RS, št. 50/95, 63/98 in 68/98) na 10. redni seji dne 3. februarja 2000 sprejel

S tem pravilnikom se ureja postopek za določitev odškodnine upravičencem, ki so bili oškodovani zaradi zavarovanja vodozbirnih območij pitne vode.

Za trajno zavarovanje vodnih virov lahko Občina Idrija lastnikom zemljišč določi olajšave, spodbude, nadomestila ali odškodnine. Ta povračila se med seboj delno ali v celoti izključujejo, tudi v primeru stimulacij v kmetijstvo iz proračuna RS in EU, kolikor je ta odmerjena na osnovi varovanja kulturne krajine ali vodnega vira.

Upravičenec za odškodnino je lastnik ali najemnik zemljišča (v nadaljevanju: upravičenec), kateremu se z odlokom Občine Idrija o zavarovanju vodnega vira omejuje lastninska ali najemna pravica na nepremičnini, zmanjša vrednost zemljišča (osnovne rabe) oziroma se mu omejuje osnovna dejavnost.
Zavezanec za plačilo je občina, ki je v javno korist z aktom zavarovala vodozbirna območja pitne vode.
Odškodnina se izračuna za posamezno območje in na določen vodovod.

Sredstva za odškodnino pridobiva občina od uporabnikov vodnega vira na določenem vodovodnem sistemu. Upravljavec vodovoda mora v skladu s tem pravilnikom določiti pribitek k ceni m3 vode, upoštevaje ugotovljeno višino odškodnine in porabo vode v preteklem letu ter število uporabnikov vode. Tako izračunan pribitek je različen na posameznih javnih vodovodih v Občini Idrija.
V primeru, da je na zaščitenem vodozbirnem območju več upravičencev, se celotno ugotovljeno odškodnino deli v sorazmernem deležu glede na posamezno odškodnino.
V primeru, da se iz posameznega zavarovanega vodozbirnega območja napaja več vodovodov, se določi pribitek k ceni m3 vode uporabnikom vseh vodovodov v deležu glede na porabo vode.

Za zemljišča v 1. varovalnem (najstrožjem) območju vodnega vira upravičenec ne more uveljavljati odškodnine. Zemljišče v tem območju se lastniku odkupi po tržni ceni, upoštevaje vrsto rabe in kategorijo zemljišča. Kolikor se lastnik zemljišča ne strinja z odkupom, je mogoče to zemljišče tudi razlastiti v skladu z zakonom po sodnem postopku.
Odškodnina se uveljavlja samo na kmetijskih zemljiščih, ki sodijo v 2. varovalno območje vodnega vira (ožje varstveno območje) javnega vodovoda, kjer se omejuje gnojenje in prepoveduje polivanje gnojevke in uporabo zaščitnih sredstev v skladu z občinskim odlokom in področnimi pravilniki.
Na 3. varstvenem območju vodnega vira (širše varstveno območje) odškodnin ni mogoče uveljavljati.
Odškodnine ni mogoče uveljavljati tudi na ostalih zemljiščih osnovne rabe kot so gozd, neplodno, stavbne površine in druge, za katere veljajo posebne omejitve v skladu z odlokom.

Osnova za izračun odškodnine je površina zemljišča, ki je opredeljena in zavarovana kot 2. vodozbirno območje in vrsta rabe zemljišča oziroma dejavnost, ki se opravlja na tem zemljišču (njivske površine, travniki, delno tudi pašnik, kolikor je za to območje omejitev gnojenja in prepoved uporabe zaščitnih sredstev), katerim se zaradi prepovedi zmanjša pridelava ali vrednost zemljišča.

Upravičenec mora škodo, ki mu je povzročena uveljavljati z dokazilom – škodnim zahtevkom o zmanjšanju pridelave ali vrednosti zemljišča, ki pa mora presegati 20% zmanjšane vrednosti in jo izdela strokovno usposobljena oseba (sodno zaprisežen cenilec kmetijske stroke), dokazilom o lastništvu ali najemu zemljišča (izpisek iz zemljiške knjige in overjena najemna pogodba) in potrdilom o opravljanju dejavnosti kmetijstva kot primarne dejavnosti (potrdilo o dejavnosti in status kmeta). Ta zahtevek predstavlja letno odškodnino. Cenitev mora upoštevati dejansko stanje in količino pridelave v skladu z gnojilnim načrtom (za katerega je pristojna kmetijsko pospeševalna služba) za konkretno kulturo in tip zemljišča, zmanjšano vrednost pa na osnovi iste kulture in gnojilnim načrtom za 2. varstveno vodozbirno območje. V primeru, da zaradi omejitev pridelava konkretne kulture ni mogoča, se lahko v cenitvi upošteva vrednostno primerjalna kultura. Kolikor cenitev ni mogoča, se za to obdelovalno površino izračuna katastrski dohodek (na podlagi katerega lastnik plačuje davek – potrdilo pristojnega upravnega organa) in pavšalno 50% zmanjšan pridelek.

Če lastnik zemljišča opusti dejavnost iz kakršnega koli vzroka, se mu ne prizna pravica do odškodnine (tudi če ga opusti zaradi zaščite vodnega vira). V primeru, da upravičenec spremeni kulturo, se mu odškodnina odmeri na novo, na osnovi ponovnega škodnega zahtevka. Škodni zahtevek mora upravičenec podati za vsako preteklo leto (če se dejavnost in višina škodnega zahtevka ne spremeni, je lahko to prvotna vloga, ki se jo revalorizira na osnovi uradnega indeksa).
Kolikor stroški cenitve presegajo 20% vrednosti ocenjene škode, se v odškodnino prizna tudi ta strošek, vendar le enkratno za prvo cenitev, obračuna pa se jo za obdobje 10 let.

Tako izračunana letna odškodnina se deli na dejansko letno porabo vode iz vodovoda (evidenca upravljavca vodovoda), katero vodno zajetje je predmet odškodnine v m3, znesek v SIT pa upravljavec vodovoda zaračuna vsakemu porabniku vode mesečno kot odškodnino za nazaj in jo nakaže upravičencu v skladu s pogodbo, ki jo podpišeta upravičenec in občina.
Možni so tudi drugi načini izplačila odškodnine, enkratno letno nakazilo ali odkup zemljišča (po tržni ceni), če bi 10-letna renta presegla vrednost zemljišča. Ta znesek in ostale stroške odkupa pokrije občinski proračun in jih kot rento zaračuna mesečno uporabnikom vodovoda. Zemljišče postane občinska last – javno dobro.

Odgovornost upravičenca – lastnika zemljišč ali drugih pravnih in fizičnih oseb do uporabnikov vodovoda je, da upošteva občinski odlok o varovanju vodnih virov in področne predpise in normative. V primeru, da je zaradi nepravilnega gnojenja ali drugih dejavnosti (polivanje gnojevke, koncentrirani izpusti, deponiranje gnoja in drugih odpadkov, strupenih snovi, uporaba nedovoljenih zaščitnih sredstev, ...) dokazano prišlo do onesnaženja vodnega vira, je upravičenec oziroma druga oseba – povzročitelj odgovoren za posledice omejitve distribucije vode ali opustitve varnosti za zdravje in življenje ljudi, občina pa lahko sproži civilno tožbo za plačilo odškodnine in predlaga uvedbo kazenskega postopka.

Sprememba namenske rabe zemljišč – vodozbirnega območja je mogoča samo z opustitvijo vodnega vira za potrebe vodovoda. Nova osnovna namenska raba postane tista, ki je bila pred zaščito vodozbirnega območja brez sprememb in dopolnitev plana občine Idrija, drugačna namenska raba območja zahteva postopek sprememb in dopolnitev plana.

Pri zavarovanju novega vodnega vira so v fazi sprejemanja sprememb in dopolnitev plana občine Idrija stranke v postopku vsi lastniki zemljišč v 1. in 2. vodozbirnem območju.

Za izvajanje nadzora nad kontrolo kvalitete vode je zadolžen upravljavec vodovoda. Za nadzor in kontrolo stanja na vodozbirnih območjih je zadolžen občinski inšpektor oziroma komunalni redar.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.